Opozorilo: Neuradno prečiščeno
besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede
katerega organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače.
Neuradno prečiščeno besedilo Zakona o financiranju občin obsega:
-
Zakon o financiranju občin – ZFO-1 (Uradni list RS, št. 123/06 z dne 30.
11. 2006),
-
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o financiranju občin – ZFO-1A
(Uradni list RS, št. 57/08 z dne 10. 6. 2008),
-
Zakon o dopolnitvi Zakona o financiranju občin – ZFO-1B (Uradni list RS,
št. 36/11 z dne 16. 5. 2011),
-
Zakon o ukrepih za uravnoteženje javnih financ občin – ZUUJFO (Uradni
list RS, št. 14/15 z dne 28. 2. 2015),
-
Zakon o spremembah Zakona o financiranju občin – ZFO-1C (Uradni list RS,
št. 71/17 z dne 13. 12. 2017),
-
Popravek Zakona o spremembah Zakona o financiranju občin – ZFO-1C
(Uradni list RS, št. 21/18 z dne 30. 3. 2018),
-
Zakon o interventnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic epidemije
COVID-19 – ZIUOOPE (Uradni list RS, št. 80/20 z dne 30. 5. 2020),
-
Zakon o finančni
razbremenitvi občin – ZFRO (Uradni list RS, št. 189/20 z dne 15. 12.
2020),
-
Zakon o spremembah in dopolnitvi Zakona o financiranju občin – ZFO-1D
(Uradni list RS, št. 207/21 z dne 30. 12. 2021),
-
Zakon o varstvu okolja – ZVO-2 (Uradni list RS, št. 44/22 z dne 29. 3.
2022).
ZAKON
O FINANCIRANJU OBČIN (ZFO-1)
(neuradno prečiščeno besedilo št. 8)
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(vsebina zakona)
S tem zakonom se ureja financiranje nalog iz občinske
pristojnosti.
2. člen
(pomen izrazov)
Posamezni izrazi, uporabljeni v tem zakonu, imajo naslednji
pomen:
1.
»prebivalec« je državljan Republike Slovenije s stalnim prebivališčem v
Sloveniji in občini in tujec z izdanim dovoljenjem za stalno prebivanje v
Republiki Sloveniji, ki ima prijavljeno stalno prebivališče v Sloveniji in
občini. Za podatke o številu prebivalcev ali izračun deležev prebivalcev po tem
zakonu se upoštevajo podatki Statističnega urada Republike Slovenije na dan
januarja leta, v katerem se ugotavlja primerna poraba občine;
2.
»povprečnina« je na prebivalca v državi ugotovljen primeren obseg
sredstev za financiranje z zakonom določenih nalog občin;
3.
»primerna poraba občine« je za posamezno občino za posamezno proračunsko
leto ugotovljen primeren obseg sredstev za financiranje z zakonom določenih
nalog;
4.
»skupna primerna poraba občin« je skupen primeren obseg sredstev za
financiranje nalog občin za posamezno proračunsko leto, ugotovljen kot vsota
primernih porab vseh občin za posamezno proračunsko leto;
5.
»inflacija« je pričakovana letna stopnja inflacije iz osnovnih
makroekonomskih okvirov razvoja Republike Slovenije, ki jih sprejme Vlada
Republike Slovenije;
6.
»solidarnostna izravnava« oziroma »dodatna solidarnostna izravnava« so
prihodki občine iz dohodnine, do katerih je upravičena, če so njeni z zakonom
določeni prihodki od dohodnine manjši od primernega obsega sredstev za
financiranje primerne porabe, oziroma od njene primerne porabe;
7.
»finančna izravnava« so sredstva, ki se v posameznem proračunskem letu
iz državnega proračuna dodelijo občini, ki s prihodki, določenimi z zakonom, ne
more financirati svoje primerne porabe;
8.
»investicije« so naložbe v povečanje in ohranjanje premoženja občine v
obliki zemljišč, objektov, opreme in naprav ter drugega opredmetenega in
neopredmetenega premoženja, vključno naložbe v izobraževanje in usposabljanje,
razvoj novih tehnologij, izboljšanje kakovosti življenja in druge naložbe, ki
bodo prinesle koristi v prihodnosti;
9.
»lokalna javna infrastruktura« je infrastruktura javnih služb, ki jo v
skladu z zakonom zagotavljajo občine;
10.
»upravičeni stroški« so tisti del stroškov investicije, ki so osnova za
določitev dodatnih sredstev sofinanciranja iz državnega proračuna.
3. člen
(načela financiranja občin)
Financiranje občin temelji na načelih lokalne samouprave,
predvsem načelu sorazmernosti virov financiranja z nalogami občin in načelu
samostojnosti občin pri financiranju občinskih nalog.
4. člen
(načelo proračunskega financiranja)
(1) Vsi prejemki in izdatki občine morajo biti zajeti v
občinskem proračunu.
(2) Sestavo, pripravo in izvrševanje občinskega proračuna
ureja zakon, ki ureja javne finance.
5. člen
(financiranje opravljanja nalog iz državne pristojnosti)
(1) Z zakonom, s katerim je na občino preneseno opravljanje
posameznih nalog iz državne pristojnosti, se določi način zagotavljanja
sredstev, ki jih mora zagotoviti država.
(2) Država mora občini zagotoviti financiranje v sorazmerju z
vrsto in obsegom prenesenih nalog.
II. VIRI FINANCIRANJA OBČINE
6. člen
(lastni davčni viri)
(1) Viri financiranja občine so prihodki občinskega proračuna
(v nadaljnjem besedilu: prihodki) od:
-
davka na nepremičnine;
-
davka na vodna plovila;
-
davka na promet nepremičnin;
-
davka na dediščine in darila;
-
davka na dobitke od klasičnih iger na srečo in
-
drugega davka, če je tako določeno z zakonom, ki davek ureja.
(2) Občini pripadajo prihodki od davkov iz prejšnjega
odstavka v skladu z zakonom, ki ureja posamezen davek.
(3) Vir financiranja občin so prihodki od 54 %
dohodnine, vplačane v predpreteklem letu pred letom, za katero se izračuna
skupna primerna poraba občin.
(4) Občini pripadajo prihodki od dohodnine v skladu z merili,
ki jih za financiranje primerne porabe občin določa ta zakon. Vlada z uredbo
določi način nakazovanja prihodkov od dohodnine občinam.
7. člen
(drugi lastni viri)
(1) Vir financiranja občine so tudi prihodki od
samoprispevka, takse, globe, koncesijske dajatve, plačila za storitve lokalnih
javnih služb in drugi, če je tako določeno z zakonom, ki ureja posamezno
dajatev, ali s predpisom, izdanim na podlagi zakona.
(2) Prihodki iz prejšnjega odstavka pripadajo občini v
višini, ki je določena v aktu o njihovi uvedbi.
(3) Okoljske dajatve, ki so na podlagi zakona, ki ureja
varstvo okolja, predpisane zaradi obremenjevanja okolja z odpadnimi vodami in
zaradi odlaganja odpadkov na odlagališčih, ki so infrastruktura, namenjena
izvajanju obvezne občinske gospodarske službe varstva okolja, so prihodek
proračuna občine, kjer je nastala obremenitev okolja, zaradi katere je
predpisana okoljska dajatev. Z odlokom, s katerim se sprejme občinski proračun,
se določi, da se sredstva okoljskih dajatev lahko porabijo le za:
1.
gradnjo infrastrukture, namenjene izvajanju občinskih obveznih javnih
služb varstva okolja v skladu z državnimi operativnimi programi, sprejetimi s
predpisi varstva okolja na področju čiščenja in odvajanja odpadnih voda,
ravnanja s komunalnimi odpadki in odlaganja odpadkov, in
2.
zagotavljanje oskrbovalnih standardov, tehničnih, vzdrževalnih,
organizacijskih in drugih ukrepov, predpisanih za izvajanje obveznih občinskih
gospodarskih javnih služb varstva okolja.
(delno
se preneha uporabljati)
(4) Prihodki občine so tudi prihodki od stvarnega in
finančnega premoženja občine, prejete donacije in transferni prihodki iz
državnega proračuna in sredstev skladov Evropske unije.
8. člen
(črtan)
9. člen
(občinske takse)
(1) Občina lahko predpiše občinsko takso za oglaševanje,
prirejanje razstav in prireditev, parkiranje in opravljanje drugih dejavnosti,
ki se razlikujejo od siceršnje namenske rabe in pomenijo z občinskim odlokom
opredeljeno posebno rabo:
-
javnih površin v lasti občine, kot so javne ceste, ulice, trgi, tržnice,
igrišča, parkirišča, pokopališča, parki, zelenice, rekreacijske površine in
podobno,
-
nepremične in premične infrastrukture občinskih javnih služb,
-
stavb v lasti občine,
in za druge zadeve, če tako določa zakon.
(2) Občinsko takso predpiše občina z odlokom, s katerim
predpiše vrsto in višino takse ter zavezance za plačilo takse. Višina takse se
ne določi po vrednosti predmeta, dejanskem prometu ali dejanskem dohodku.
(3) Občina ne sme zahtevati plačila občinske takse za
dejavnosti iz prvega odstavka tega člena, če je to za posamezne primere z
zakonom prepovedano ali je predpisan drug način plačila.
10. člen
Občina se lahko zadolžuje v skladu z zakonom, ki ureja javne
finance, če s tem zakonom ni določeno drugače.
10.a člen
(zadolževanje občine za izvrševanje občinskega proračuna)
(1) Občina se lahko za izvrševanje proračuna občine za
investicije, predvidene v občinskem proračunu, v tekočem proračunskem letu
zadolži samo s črpanjem sredstev posojil pri državnem proračunu, javnih
skladih, bankah ali hranilnicah, s sedežem v Republiki Sloveniji, ki so
pridobile dovoljenje za opravljanje bančnih storitev v skladu z zakonom, ki ureja
bančništvo. Občina se lahko zadolži tudi pri upravljavcu sredstev sistema
enotnega zakladniškega računa države oziroma občine.
(2) Za projekte, sofinancirane iz proračuna Evropske unije se
občina lahko zadolži največ do višine odobrenih sredstev in največ za obdobje
do prejema teh sredstev.
(3) Obseg zadolževanja občine za izvrševanje občinskega
proračuna v posameznem proračunskem letu se določi v odloku, s katerim se
sprejme občinski proračun, razen obseg zadolževanja občine iz prejšnjega
odstavka.
(4) V obdobju začasnega financiranja zadolžitev občinskega
proračuna ne sme preseči višine, ki je potrebna za odplačilo glavnic dolga
občinskega proračuna, ki zapadejo v plačilo v tekočem proračunskem letu.
(5) Če se zaradi neenakomernega pritekanja prejemkov
izvrševanje proračuna ne more uravnotežiti, se lahko občina likvidnostno
zadolži, vendar največ do višine 5% vseh izdatkov zadnjega sprejetega
proračuna. Ta omejitev ne velja za zadolžitev občine iz drugega odstavka tega
člena.
(6) Občina mora pred vsako zadolžitvijo, pri kateri črpanje
in odplačilo posojila nista v istem proračunskem letu, pridobiti soglasje
ministra, pristojnega za finance. Način, postopke in roke za izdajo soglasja
predpiše minister, pristojen za finance.
10.b člen
(največji obseg možnega zadolževanja občine)
(1) V največji obseg možnega zadolževanja občine se všteva
zadolževanje za izvrševanje občinskega proračuna, razen zadolževanje iz drugega
odstavka 10.a člena tega zakona, učinki zadolževanja v zvezi z upravljanjem z
dolgom občinskega proračuna, dana poroštva posrednim proračunskim uporabnikom
občinskega proračuna in javnim podjetjem, katerih ustanoviteljica je občina, in
finančni najemi ter blagovni krediti neposrednih proračunskih uporabnikov
občinskega proračuna.
(2) Občina se v tekočem proračunskem letu lahko zadolži, če
odplačilo obveznosti iz naslova posojil (glavnice in obresti), finančnih
najemov in blagovnih kreditov (obrokov) ter potencialnih obveznosti iz naslova
izdanih poroštev za izpolnitev obveznosti posrednih proračunskih uporabnikov in
javnih podjetij, katerih ustanoviteljica je občina, v posameznem letu odplačila
ne preseže 10 % realiziranih prihodkov iz bilance prihodkov in odhodkov
občinskega proračuna v letu pred letom zadolževanja, zmanjšanih za prejete donacije,
transferne prihodke iz državnega proračuna za investicije in prejeta sredstva
iz proračuna Evropske unije ter prihodke režijskih obratov.
10.c člen
(upravljanje z dolgom občinskega proračuna)
(1) Občina lahko s črpanjem posojil pridobiva sredstva,
potrebna za vračilo občinskega dolga pred njegovo dospelostjo, če se s tem:
1.
zmanjšajo stroški občinskega dolga ali
2.
izboljša struktura dolga na način, da se zniža izpostavljenost makroekonomskim
in tržnim tveganjem.
(2) Občina lahko pridobiva sredstva iz prejšnjega odstavka le
na podlagi soglasja ministrstva, pristojnega za finance. Način, postopke in
roke za izdajo soglasja predpiše minister, pristojen za finance.
(3) Obseg zadolževanja občine za upravljanje z dolgom
občinskega proračuna se določi v odloku, s katerim se sprejme občinski
proračun.
(4) Obseg zadolževanja za upravljanje z dolgom občinskega
proračuna se ne všteva v obseg zadolževanja za izvrševanje občinskega
proračuna.
10.č člen
(sklepanje poslov v zvezi z dolgom občinskega proračuna)
(1) Posle v zvezi z zadolževanjem občinskega proračuna in
upravljanjem z dolgovi občinskega proračuna sklepa župan ali oseba, ki jo župan
pisno pooblasti, na podlagi soglasja iz šestega odstavka 10.a člena in drugega
odstavka 10.c člena tega zakona in sprejetega občinskega proračuna. Soglasje je
sestavni del pogodbe o zadolžitvi občine.
(2) O poslih zadolževanja, za katera po tem zakonu ni
potrebno soglasje ministra, pristojnega za finance, in o poslih likvidnostnega
zadolževanja odloča in jih sklepa župan.
10.d člen
(prevzem dolga)
Občina ne sme prevzemati dolga.
10.e člen
(poroštva občin)
(1) Občina lahko izdaja poroštva za obveznosti iz naslova
zadolževanja posrednih proračunskih uporabnikov in javnih podjetij, katerih
ustanoviteljica je, v obsegu in po pogojih, ki jih določa odlok, s katerim se
sprejme občinski proračun in če imajo te osebe zagotovljena sredstva za
servisiranje dolga iz neproračunskih virov.
(2) Poroštvene pogodbe in pogodbe o zavarovanju poroštva
lahko v imenu občine sklepa župan. Poroštvena pogodba in pogodba o zavarovanju
poroštva se morata skleniti istočasno.
(3) Izdana poroštva občine se štejejo v največji obseg
možnega zadolževanja občine, določen v 10.b členu tega zakona.
10.f člen
(zamenjava obstoječe poroštvene pogodbe)
(1) Župan lahko na podlagi sklepa občinskega sveta zamenja
obstoječo poroštveno pogodbo z novo poroštveno pogodbo, če:
-
se znižajo skupni stroški obstoječe zadolžitve in
-
se ne podaljša rok končne zapadlosti obveznosti in
-
se ne poveča stanje dolga obstoječe zadolžitve.
(2) Za sklenitev pogodbe iz prejšnjega odstavka niso potrebna
posebna določila v odloku, s katerim se sprejme občinski proračun, takšna
zadolžitev pa se ne všteva v skupno višino zadolžitve in izdanih poroštev iz
prvega odstavka 10.b člena tega zakona.
10.g člen
(zadolževanje in izdajanje poroštev javnega sektorja na
ravni občine)
(1) Posredni proračunski uporabniki občinskega proračuna,
javni gospodarski zavodi in javna podjetja, katerih ustanoviteljica je občina
ter druge pravne osebe, v katerih ima občina neposredno ali posredno
prevladujoč vpliv, se lahko zadolžujejo in izdajajo poroštva s soglasjem občine
pod pogoji, ki jih določi občinski svet in če imajo te osebe zagotovljena
sredstva za servisiranje dolga iz neproračunskih virov. Izdana soglasja se ne
štejejo v največji obseg možnega zadolževanja občine, določen v 10.b. členu
tega zakona.
(2) Pogodbena določila v posojilni pogodbi ali pogodbi o
zavarovanju poroštva, ki jo sklenejo posredni proračunski uporabniki občinskega
proračuna, javni gospodarski zavodi in javna podjetja, katerih ustanoviteljica
je občina, ter druge pravne osebe, v katerih ima občina neposredno ali posredno
prevladujoč vpliv, so nična, če določajo zavarovanje s stvarnim premoženjem, ki
je namenjeno izvajanju javne oziroma gospodarske javne službe.
(3) Soglasje izda občinski svet.
(4) Obseg zadolževanja in obseg izdanih poroštev iz prvega
odstavka tega člena se določi z odlokom, s katerim se sprejme občinski
proračun.
III. UGOTAVLJANJE IN FINANCIRANJE PRIMERNE PORABE OBČIN
11. člen
(naloge, katerih stroški se upoštevajo za ugotovitev
primerne porabe občine)
(1) Naloge, katerih stroški se upoštevajo za ugotovitev
primerne porabe občine, so naloge, ki jih mora občina opravljati na podlagi
zakonov, in v obsegu, določenem z zakoni, ter se nanašajo na:
1.
zagotavljanje javnih služb in izvajanje javnih programov na področjih:
-
predšolske vzgoje,
-
osnovnega šolstva in športa,
-
primarnega zdravstvenega varstva,
-
socialnega varstva,
-
kulture;
2.
zagotavljanje lokalnih gospodarskih javnih služb;
3.
urejanje občinske prometne infrastrukture in zagotavljanje varnosti
prometa na občinskih cestah;
4.
požarno varstvo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami;
5.
prostorske ureditve občinskega pomena, varstvo okolja in ohranjanje
narave;
6.
plačila stanarin in stanovanjskih stroškov;
7.
delovanje občinskih organov ter opravljanje upravnih, strokovnih,
pospeševalnih in razvojnih nalog, pa tudi nalog v zvezi z zagotavljanjem javnih
služb;
8.
opravljanje drugih nalog, določenih z zakonom.
(2) K obsegu primerne porabe občin se prištejejo sredstva za
uravnoteženje razvitosti občin.
12. člen
(izračun povprečnih stroškov za financiranje občinskih nalog
in določitev povprečnine)
(1) Povprečni stroški za financiranje občinskih nalog iz
prejšnjega člena se izračunajo kot povprečni stroški na prebivalca za naslednji
dve proračunski leti ob upoštevanju:
-
tekočih odhodkov in tekočih transferov za te naloge v preteklih štirih
letih, ki jih občine sporočajo ministrstvu, pristojnemu za finance, na podlagi
zakona oziroma predpisa, izdanega na njegovi podlagi;
-
povečanega ali zmanjšanega obsega ocenjenih tekočih odhodkov in tekočih
transferov za tekoče leto, zaradi učinkov novih in spremenjenih predpisov,
sprejetih v preteklem in tekočem letu, ki jih ugotovi ministrstvo, pristojno za
področje občinskih nalog iz prejšnjega člena;
-
zmanjšanja tekočih odhodkov in tekočih transferov za sredstva
sofinanciranja teh nalog iz državnega proračuna in od uporabnikov javnih
storitev ter zmanjšanja za obvezne dajatve, določene v področnih predpisih, za
te naloge, v prejšnjih štirih letih.
(2) Metodologijo za izračun povprečnih stroškov za
financiranje občinskih nalog določi vlada z uredbo.
(3) Ministrstvo, pristojno za finance, izračuna povprečne
stroške za financiranje občinskih nalog na podlagi metodologije iz prejšnjega
odstavka za naslednji dve proračunski leti in jih z obrazložitvami pošlje
reprezentativnim združenjem občin najpozneje do 1. julija tekočega leta.
(4) Reprezentativna združenja občin najpozneje do
1. septembra tekočega leta, ministrstvu pristojnemu za finance, sporočijo
mnenje k izračunanim povprečnim stroškom za financiranje občinskih nalog.
(5) Postopek za določitev višine povprečnine se začne po
prejemu mnenja iz prejšnjega odstavka. V postopku za določitev višine
povprečnine se poleg izračunanih povprečnih stroškov za financiranje občinskih
nalog iz tretjega odstavka tega člena upošteva tudi okvir za pripravo
proračunov sektorja država, ki ga sprejme državni zbor, na podlagi zakona, ki
ureja fiskalno pravilo, za naslednji dve proračunski leti, in znesek dohodnine,
ki v skladu s tretjim odstavkom 6. člena tega zakona pripada občinam.
(6) Vlada in reprezentativna združenja občin sklenejo dogovor
o višini povprečnine za naslednji dve proračunski leti pred predložitvijo
predloga državnega proračuna v državni zbor. Če vlada in združenja občin
dogovora ne sklenejo, se v predlog državnega proračuna vključi višina povprečnine,
ki jo predlaga vlada.
(7) Povprečnino določi državni zbor z zakonom, ki ureja
izvrševanje državnega proračuna.
13. člen
(primerna poraba občine)
Primerno porabo občine za posamezno proračunsko leto ugotovi
ministrstvo, pristojno za finance, po enačbi:
PPi = (0,61 + 0,13*Ci +
0,06*Pi + 0,12*PMi + 0,04*ŠMi + 0,015*SUi + 0,025*SDi)*P*Oi
Pri tem je:
– PPi – primerna poraba občine;
– Ci – razmerje med dolžino lokalnih
cest in javnih poti na prebivalca v posamezni občini in dolžino lokalnih cest
in javnih poti na prebivalca v celotni državi;
– Pi – razmerje med površino posamezne
občine na prebivalca in površino celotne države na prebivalca;
– PMi – razmerje med deležem prebivalcev
občine, mlajših od 6 let, v celotnem prebivalstvu občine in povprečjem teh
deležev v državi na dan 1. januarja leta, v katerem se ugotavlja primerna
poraba občine;
– ŠMi – razmerje med deležem prebivalcev
občine od 6 do 15 let v celotnem prebivalstvu občine in povprečjem teh deležev
v državi na dan 1. januarja leta, v katerem se ugotavlja primerna poraba občine;
– SUi – razmerje med deležem prebivalcev
občine od 65 do 75 let v celotnem prebivalstvu občine in povprečjem teh deležev
v državi na dan 1. januarja leta, v katerem se ugotavlja primerna poraba
občine;
– SDi – razmerje med deležem prebivalcev
občine, starejših od 75 let, v celotnem prebivalstvu občine in povprečjem teh
deležev v državi na dan 1. januarja leta, v katerem se ugotavlja primerna
poraba občine;
– P – povprečnina;
– Oi – število prebivalcev v občini.
13.a člen
(primeren obseg sredstev za financiranje primerne porabe)
(1) Primeren obseg sredstev je merilo za ugotovitev prihodkov
občine iz dohodnine za financiranje primerne porabe (v nadaljnjem besedilu:
primeren obseg sredstev), ki ga izračuna ministrstvo, pristojno za finance, za
posamezno proračunsko leto po enačbi:
POs = Oi*Po*(0,3 + 0,7*
Iro)
Pri tem je:
POs – primeren
obseg sredstev;
Oi – število
prebivalcev v občini;
Po – povprečna
primerna poraba na prebivalca v državi izračunana po enačbi: Po = SPP/O, pri
čemer je:
SPP – skupna
primerna poraba občin za posamezno proračunsko leto;
O – število
prebivalcev v državi.
Iro – indeks
raznolikosti občine, izračunan po enačbi: Iro = PPi/(Oi*Po), pri čemer je:
PPi – primerna
poraba občine za posamezno proračunsko leto.
(2) Če je izračunani primerni obseg sredstev za več kakor 15%
višji od izračunane primerne porabe občine, se presežek nad 15% zmanjša za 50%.
14. člen
(prihodki občine za financiranje primerne porabe)
(1) Za financiranje primerne porabe pripada občini 70%
prihodkov iz tretjega odstavka 6. člena tega zakona, ki se ugotovijo na podlagi
vsote odmerjene dohodnine iz odločb o odmeri dohodnine od dohodkov, ki se
vštevajo v letno davčno osnovo (v nadaljnjem besedilu: odmernih odločb),
izdanih zavezancem, ki imajo na dan 31. decembra leta, na katero se nanašajo
odmerne odločbe, stalno prebivališče v občini – v vsoti odmerjene dohodnine teh
zavezancev za isto obdobje. Pri tem izračunu se upoštevajo odmerne odločbe za
leto pred letom, v katerem je dohodnina vplačana, in sicer po stanju na dan 30.
junija leta pred letom, za katerega se izračuna primerna poraba občin v skladu
s tem zakonom.
(2) Prihodki od 30% občinskih prihodkov iz tretjega odstavka
6. člena tega zakona in del prihodkov posamezne občine iz prejšnjega odstavka,
ki presega njen primeren obseg sredstev, so sredstva za solidarnostno izravnavo
prihodkov občin iz dohodnine (v nadaljnjem besedilu: solidarnostna izravnava).
(3) Solidarnostna izravnava iz prejšnjega odstavka pripada
občinam, katerih prihodki iz prvega odstavka tega člena so nižji od njihovega
primernega obsega sredstev, in sicer v višini razlike med prihodki iz prvega
odstavka tega člena in primernim obsegom sredstev. Če sredstva za solidarnostno
izravnavo iz prejšnjega odstavka ne zadostujejo za pokrivanje primernega obsega
sredstev, se solidarnostna izravnava za posamezno občino ugotovi v odstotku,
izračunanem ob upoštevanju razlike med prihodki iz prvega odstavka tega člena
in primernim obsegom sredstev, v vsoti vseh razlik občin, upravičenih do
solidarnostne izravnave.
(4) Razlika med prihodki iz tretjega odstavka 6. člena tega
zakona in skupnimi prihodki občin iz prvega in tretjega odstavka tega člena so
sredstva za dodatno solidarnostno izravnavo občin iz dohodnine (v nadaljnjem
besedilu: dodatna solidarnostna izravnava).
(5) Dodatna solidarnostna izravnava za posamezno občino
pripada občinam, katerih primeren obseg sredstev je nižji od primerne porabe,
in sicer največ do višine primerne porabe. Dodatna solidarnostna izravnava se
za posamezno občino ugotovi v odstotku izračunanem ob upoštevanju razlike med
primerno porabo občine in prihodki iz prvega in tretjega odstavka tega člena, v
vsoti vseh razlik občin, upravičenih do dodatne solidarnostne izravnave.
(6) Podatke o pripadajočih prihodkih iz prvega, tretjega in
petega odstavka tega člena za naslednje proračunsko leto in leto, ki temu
sledi, sporoči občinam ministrstvo, pristojno za finance, kot predhodne podatke
zaradi priprave občinskih proračunov najpozneje do 15. oktobra tekočega leta,
končne podatke pa po sprejetju državnega proračuna.
15. člen
(finančna izravnava)
(1) Občini, ki v posameznem proračunskem letu ne more
financirati primerne porabe, se iz državnega proračuna dodeli finančna
izravnava v višini razlike med primerno porabo občine in prihodki iz 14. člena
tega zakona.
(2) Zneske finančne izravnave iz prejšnjega odstavka ugotovi
ministrstvo, pristojno za finance, po sprejetju državnega proračuna, in jih
sporoči občinam, ki jim je finančna izravnava dodeljena, ter objavi na svoji
spletni strani.
15.a člen
(sredstva za uravnoteženje razvitosti občin)
(1) V državnem proračunu se zagotavljajo dodatna sredstva za
uravnoteženje razvitosti občin. Sredstva se občinam za vsako proračunsko leto
zagotovi v višini šestih odstotkov skupne primerne porabe občin.
(2) Delež dodatnih sredstev za uravnoteženje razvitosti občin
iz prejšnjega odstavka (v nadaljnjem besedilu: delež) se za posamezno občino
izračuna po enačbi:
SVSo = ((FIo x KFI):
ƩFI) + ((OCo x KOC): ƩOCd) + ((OOo x KOO): ƩOOd) + ((ODo x KOD): ƩOD) + ((NAo x
KNA): ƩNA) + (((√ (Po: ŠPo) x Po) x KRP): ƩRP)
Pri tem je:
SVSo
|
–
|
skupna višina sredstev, ki so občini na
razpolago;
|
Flo
|
–
|
občinski prihodek iz solidarnostne in
finančne izravnave;
|
KFI
|
–
|
20 % sredstev iz prvega odstavka tega
člena – kvota »solidarnostna in finančna izravnava«;
|
Fl
|
–
|
skupna višina sredstev solidarnostne in
finančne izravnave;
|
OCo
|
–
|
dolžina občinskih cest (lokalnih cest in
javnih poti) v občini po podatkih ministrstva, pristojnega za promet;
|
KOC
|
–
|
30 % sredstev iz prvega odstavka tega
člena tega zakona – kvota »občinske ceste«;
|
OCd
|
–
|
skupna dolžina občinskih cest (lokalnih
cest in javnih poti) v državi po podatkih ministrstva, pristojnega za promet;
|
OOo
|
–
|
površina desetkilometrskega obmejnega pasu
v občini po podatkih organa, pristojnega za makroekonomske analize in razvoj;
|
KOO
|
–
|
10 % sredstev iz prvega odstavka tega
člena – kvota »obmejno območje«;
|
OOd
|
–
|
skupna površina desetkilometrskega
obmejnega pasu v državi po podatkih organa, pristojnega za makroekonomske
analize;
|
ODo
|
–
|
površina kmetijskih zemljišč v uporabi na
območjih z omejenimi naravnimi dejavniki v občini po podatkih ministrstva,
pristojnega za kmetijstvo;
|
KOD
|
–
|
20 % sredstev iz prvega odstavka tega
člena – kvota »Omejeni naravni dejavniki«;
|
OD
|
–
|
skupna površina kmetijskih zemljišč v
uporabi na območjih z omejenimi naravnimi dejavniki v državi po podatkih
ministrstva, pristojnega za kmetijstvo;
|
NAo
|
–
|
površina območja Nature 2000 v občini po
podatkih ministrstva, pristojnega za okolje;
|
KNA
|
–
|
10 % sredstev iz prvega odstavka tega
člena – kvota »Natura 2000«;
|
NA
|
–
|
skupna površina območja »Natura 2000« v
državi po podatkih ministrstva, pristojnega za okolje;
|
Po
|
–
|
površina občine po podatkih Geodetske
uprave Republike Slovenije;
|
ŠPo
|
–
|
število prebivalcev občine po podatkih
Statističnega urada Republike Slovenije;
|
KRP
|
–
|
10 % sredstev iz prvega odstavka tega
člena – kvota »Redkost poseljenosti«;
|
RP
|
–
|
vsota faktorjev redkosti poseljenosti po
posameznih občinah, ki so rezultat enačbe: vsota √(Po : ŠPo) x Po.
|
(3) Predhodne podatke o deležih iz prejšnjega odstavka za
prihodnje proračunsko leto in leto, ki temu sledi, sporoči ministrstvo,
pristojno za finance, občinam najpozneje do 15. oktobra tekočega leta, o
izračunanih deležih pa jih obvesti v 15 dneh po sprejetju državnega proračuna.
16. člen
(predhodni podatki za pripravo občinskih proračunov)
Zaradi priprave občinskih proračunov ministrstvo, pristojno
za finance, občinam najpozneje do 15. oktobra tekočega leta za naslednje
proračunsko leto in leto, ki temu sledi, sporoči predhodne podatke o zneskih
finančne izravnave.
17. člen
(nakazovanje prihodkov od dohodnine in finančne izravnave)
(1) Prihodki iz 14. člena tega zakona se nakazujejo občini
tedensko po enakih deležih, začenši s prvim tednom proračunskega leta, za
katero so izračunani.
(2) Finančna izravnava in sredstva za uravnoteženje
razvitosti občin se občini nakazuje po dvanajstinah do 20. dne v mesecu za
tekoči mesec, razen nakazil v znesku do 5.000 eurov, ki se opravijo v dveh
obrokih, in sicer do 20. junija in do 20. decembra tekočega leta.
(3) S sredstvi iz prvega in drugega odstavka tega člena
občina prosto razpolaga v skladu z zakonom.
(4) Sredstva iz prvega in drugega odstavka tega člena se ne
smejo zaseči za plačilo dospelih obveznosti iz zadolžitve, odškodnin po sodnih
sklepih in odškodnin po zakonu o denacionalizaciji.
IV. SOFINANCIRANJE NALOG, PROGRAMOV IN INVESTICIJ OBČIN
18. člen
(predmet sofinanciranja)
(1) Občinam se zagotavljajo dodatna sredstva državnega
proračuna za sofinanciranje:
-
izvajanja posamezne naloge ali programa;
-
investicij;
-
skupno opravljanje nalog občinske uprave.
(2) Sredstva iz prejšnjega odstavka se smejo uporabljati le
za namene, za katere so dodeljena.
19. člen
(sofinanciranje posameznih nalog in programov občin)
(1) Z zakonom ali predpisom, izdanim na podlagi zakona, se
lahko določijo posamezne naloge ali programi iz pristojnosti občin, za katerih
izvajanje se občinam zaradi zagotavljanja širšega javnega interesa zagotavljajo
dodatna sredstva iz državnega proračuna. Višino in namen porabe dodatnih
sredstev določi zakon ali predpis, izdan na podlagi zakona.
(2) Sredstva iz prejšnjega odstavka se zagotovijo v okviru
finančnega načrta neposrednega uporabnika državnega proračuna, pristojnega za
področje nalog, za katerih izvajanje so namenjena.
(3) Ne glede na prvi odstavek tega člena se občini iz
državnega proračuna zagotovijo sredstva za sofinanciranje posameznih nalog in
programov v višini odobrenih sredstev strukturne in kohezijske politike
Evropske unije.
20. člen
(sofinanciranje uresničevanja pravic avtohtone italijanske
in madžarske narodne skupnosti)
(1) Občinam, v katerih živita italijanska oziroma madžarska
narodna skupnost se iz državnega proračuna zagotovijo sredstva za
sofinanciranje dvojezičnosti in uresničevanje ustavnih pravic avtohtone
italijanske oziroma madžarske narodne skupnosti. Financiranje dejavnosti in
programov občinskih samoupravnih narodnih skupnosti je lahko neposredno ali
posredno.
(2) Neposredno financiranje občinske samoupravne narodne
skupnosti iz državnega proračuna se izvaja na podlagi zahteve občinske
samoupravne narodne skupnosti, ki jo poda najkasneje do 30. junija
tekočega leta za naslednje proračunsko leto na državni organ, pristojen za
narodnosti in soglasja občine za neposredno financiranje. Občinska samoupravna
narodna skupnost, ki ne poda zahteve za neposredno financiranje, se financira
posredno preko občinskega proračuna.
(3) Sredstva iz prvega odstavka tega člena se navedenim
občinam oziroma občinskim samoupravnim narodnim skupnostim za vsako proračunsko
leto zagotovijo v višini 0,15 % skupne primerne porabe občin.
(4) Sredstva za sofinanciranje nalog iz prvega odstavka tega
člena se izračunajo kot povprečni stroški na občino oziroma občinsko
samoupravno narodno skupnost za preteklo proračunsko leto ob upoštevanju
stroškov dela, stroškov storitev in materialnih stroškov za izvajanje dvojezičnosti
in uresničevanje ustavnih pravic avtohtone italijanske oziroma madžarske
narodne skupnosti. Podrobnejše namene porabe in merila za izračun višine
sredstev, ki pripada posameznim občinam oziroma posameznim občinskim
samoupravnim narodnim skupnostim, določi vlada z uredbo.
(5) Na podlagi uredbe izda vlada na predlog državnega organa,
pristojnega za narodnosti, vsako leto odločbo o višini sredstev, ki pripada
posamezni občini oziroma posamezni občinski samoupravni narodni skupnosti.
20.a člen
(sofinanciranje obveznosti občin z evidentiranimi romskimi
naselji)
(1) Občinam z evidentiranimi romskimi naselji se iz državnega
proračuna zagotovijo sredstva za sofinanciranje obveznosti občin s stalno
naseljeno romsko skupnostjo. Sredstva se navedenim občinam za vsako proračunsko
leto zagotovijo v višini 3,5 % primerne porabe občine.
(2) Za občine v statistični regiji, kjer indeks razvojne
ogroženosti NUTS3, kot je določen na podlagi zakona, ki ureja spodbujanje
skladnega regionalnega razvoja, znaša več kot 125, se znesek iz prejšnjega
odstavka vsako leto v programskem obdobju poviša za 100 %.
(3) Seznam občin in njihove deleže iz prvega in drugega
odstavka tega člena za prihodnje proračunsko leto in leto, ki temu sledi,
sporoči državni organ, pristojen za narodnosti, občinam najpozneje do
15. oktobra tekočega leta, o izračunanih deležih pa jih obvesti v 15 dneh
po sprejetju državnega proračuna.
(4) Sredstva za sofinanciranje obveznosti občin z
evidentiranimi romskimi naselji se občini nakaže v dveh obrokih, in sicer do
20. marca in do 20. septembra tekočega leta.
21. člen
(sredstva za sofinanciranje investicij)
(1) V državnem proračunu se zagotavljajo dodatna sredstva za
sofinanciranje investicij v lokalno javno infrastrukturo in investicij
posebnega pomena za zadovoljevanje skupnih potreb in interesov prebivalcev
občine, ki so uvrščene v načrte razvojnih programov občinskih proračunov.
(2) Del sredstev iz prvega odstavka tega člena se za vsako
proračunsko leto zagotovi posameznim občinam za sofinanciranje investicij, ki
jih predlagajo ministrstva, vsako na svojem področju dela.
(3) Sredstva za sofinanciranje investicij se za vsako
proračunsko leto zagotovijo v finančnih načrtih neposrednih uporabnikov
državnega proračuna, pristojnih za posamezna področja, na posebnih proračunskih
postavkah.
(4) Ne glede na drugi in tretji odstavek tega člena se občini
iz državnega proračuna zagotovijo sredstva za sofinanciranje investicij v
višini odobrenih sredstev strukturne in kohezijske politike Evropske unije.
22. člen
(predlogi za sofinanciranje investicij)
(1) Neposredni uporabniki državnega proračuna vsak na svojem
področju dela sprejmejo praviloma za štiri leta programe sofinanciranja
investicij v lokalno javno infrastrukturo, s katerim se zagotavljajo enaki
pogoji za zadovoljevanje skupnih potreb prebivalcev v skladu z razvojnimi cilji
države.
(2) Na podlagi programov iz prejšnjega odstavka oblikujejo
neposredni uporabniki državnega proračuna predloge investicij v skladu s
predpisi, ki urejajo sofinanciranje investicij iz državnega proračuna in
postopek priprave predloga načrta razvojnih programov državnega proračuna.
(3) Načrtovane investicije se na predlog pristojnega
neposrednega uporabnika državnega proračuna uvrstijo v načrt razvojnih
programov državnega proračuna.
23. člen
(črtan)
24. člen
(razvitost občin)
(1) Razvitosti občin kot merilo za sofinanciranje investicij
občin določi ministrstvo, pristojno za finance, na podlagi metodologije, ki jo
določi vlada z uredbo. Razvitost občin se določi praviloma za štiri leta, če z
uredbo ni določeno drugače.
(2) Razvitost posamezne občine se izračuna ob upoštevanju:
-
kazalnikov razvitosti občine, ki so: bruto dodana vrednost gospodarskih
družb na zaposlenega, osnova za dohodnino na prebivalca in število delovnih
mest na število delovno aktivnega prebivalstva občine;
-
kazalnikov ogroženosti občine, in sicer: indeksa staranja prebivalstva
občine ter stopnje registrirane brezposelnosti in stopnje delovne aktivnosti na
območju občine, ter
-
kazalnikov razvojnih možnosti, ki so: kazalnik oskrbljenosti z dobrinami
in storitvami javnih komunalnih služb, kazalnik opremljenosti s kulturno
infrastrukturo (kulturni spomeniki in objekti javne kulturne infrastrukture),
delež območij Natura 2000 v občini in kazalnik poseljenosti občine.
(3) Vlada z uredbo iz prvega odstavka tega člena podrobneje
določi, kateri podatki Statističnega urada Republike Slovenije in drugih
uradnih evidenc in za kakšna obdobja se upoštevajo pri izračunu kazalnikov iz
prejšnjega odstavka ter določi organe, pristojne za pripravo podatkov.
24.a člen
(določanje obsega sofinanciranja)
(1) Neposredni uporabnik državnega proračuna, pristojen za
posamezno investicijo, mora določiti obseg sofinanciranja investicije v skladu
z naslednjimi merili:
-
če je razmerje med razvitostjo občine in povprečno razvitostjo občin v
državi manjše od 0,9 – v višini 100 % upravičenih stroškov investicije
brez davka na dodano vrednost;
-
če je razmerje med razvitostjo občine in povprečno razvitostjo občin v
državi manjše od 1,00 – v višini 90 % upravičenih stroškov investicije
brez davka na dodano vrednost;
-
če je razmerje med razvitostjo občine in povprečno razvitostjo občin v
državi manjše od 1,10 – v višini 80 % upravičenih stroškov investicije
brez davka na dodano vrednost;
-
če je razmerje med razvitostjo občine in povprečno razvitostjo občin v
državi manjše od 1,20 – v višini 70 % upravičenih stroškov investicije
brez davka na dodano vrednost;
-
če je razmerje med razvitostjo občine in povprečno razvitostjo občin v
državi manjše od 1,30 – v višini 60 % upravičenih stroškov investicije
brez davka na dodano vrednost;
-
če je razmerje med razvitostjo občine in povprečno razvitostjo občin v
državi manjše od 1,40 – v višini 50 % upravičenih stroškov investicije
brez davka na dodano vrednost.
(2) Obseg sofinanciranja iz prejšnjega odstavka se lahko
poveča za porabo sredstev občine, določenih v skladu s 23. členom tega zakona,
na podlagi projektne dokumentacije, s katero je določen višji delež
sofinanciranja, vendar le do višine zahtevka.
25. člen
(pogodbe o sofinanciranju investicij)
(1) Sredstva za sofinanciranje investicije se občini
nakazujejo na podlagi pogodbe, ki jo skleneta neposredni uporabnik državnega
proračuna, pristojen za investicijo, in občina. S pogodbo se določijo tudi
nadzor namenske porabe sredstev ter pogoji in postopek povrnitve nenamensko
porabljenih sredstev v državni proračun.
(2) Če občina ne sklene pogodbe iz prejšnjega odstavka, se
šteje, da se je sredstvom odpovedala.
(3) Sredstva, namenjena sofinanciranju investicij, se ne
smejo zaseči za plačilo dospelih obveznosti iz zadolžitve, odškodnin po sodnih
sklepih in odškodnin po zakonu, ki ureja denacionalizacijo.
26. člen
(skupno opravljanje nalog občinske uprave)
(1) Občini se v tekočem letu za organizirano skupno
opravljanje posameznih nalog občinske uprave v skladu z zakonom zagotavljajo
dodatna sredstva iz državnega proračuna v določenem odstotku v prejšnjem letu
realiziranih odhodkov njenega proračuna za financiranje skupnih občinskih
uprav. Sredstva se zagotavljajo za plače in druge izdatke ter prispevke
delodajalca zaposlenim v skupnih občinskih upravah v višini, določeni v četrtem
odstavku tega člena, povečani za 20 %.
(2) Za posamezne naloge iz prejšnjega odstavka se štejejo
naloge:
-
občinskega inšpekcijskega nadzorstva;
-
občinskega redarstva;
-
pravne službe;
-
občinskega pravobranilstva;
-
notranje revizije;
-
proračunskega računovodstva;
-
varstva okolja;
-
urejanja prostora;
-
civilne zaščite;
-
požarnega varstva;
-
urejanja prometa in
-
informatike.
(3) Minister, pristojen za lokalno samoupravo, v soglasju z
ministrom, pristojnim za finance, predpiše način evidentiranja in poročanja o
realiziranih odhodkih in nakazovanja sredstev iz prvega odstavka tega člena.
(4) Občina je do sredstev državnega proračuna iz prvega
odstavka tega člena upravičena za sofinanciranje nalog iz drugega odstavka tega
člena v višini 30 % v prejšnjem letu realiziranih odhodkov njenega
proračuna za financiranje skupnih občinskih uprav, če je vključena v skupno
občinsko upravo z najmanj tremi občinami in se zanjo opravlja najmanj ena naloga,
ki jo opravljajo zaposleni, ki izpolnjujejo z zakonom določene pogoje. Višina
sofinanciranja se poveča za 5 % za vsako dodatno nalogo iz drugega
odstavka tega člena, ki jo skupna občinska uprava opravlja za občino, vključeno
v skupno občinsko upravo, pri čemer skupna višina sofinanciranja ne sme preseči
55 % sredstev za plače in druge izdatke ter prispevke delodajalca
zaposlenim v skupnih občinskih upravah.
27. člen
(združevanje občin)
(1) Če se združita dve ali več sosednjih občin v novo občino,
je nova občina upravičena do dodatnih sredstev iz državnega proračuna, ki se ji
zagotavljajo za tri proračunska leta z začetkom prvega proračunskega leta po
združitvi.
(2) Osnova za izračun dodatnih sredstev iz prejšnjega
odstavka za posamezno proračunsko leto je za prvo proračunsko leto po združitvi
seštevek primerne porabe občin, ki so se združile v novo občino, za naslednji
dve proračunski leti pa primerna poraba nove občine.
(3) Če sta se združili dve sosednji občini, je nova občina
upravičena do dodatnega enega in pol odstotka, če se je združilo več sosednjih
občin, pa do dodatnih treh odstotkov sredstev primerne porabe iz prejšnjega
odstavka.
V. NADZOR
28. člen
(nadzor nad zakonitostjo)
Za nadzor nad zakonitostjo odloka, s katerim je sprejet
občinski proračun, in splošnih in posamičnih aktov občine, izdanih za izvajanje
tega zakona, je pristojno ministrstvo za finance.
29. člen
(nadzor nad namensko porabo)
Nadzor nad namensko porabo sredstev iz državnega proračuna,
namenjenih za sofinanciranje posameznih nalog ali programov občin in
sofinanciranje investicij, opravljajo neposredni uporabniki državnega
proračuna, ki so podpisniki pogodb o sofinanciranju, in proračunska inšpekcija
ministrstva, pristojnega za finance.
VI. FINANCIRANJE NOVIH OBČIN
30. člen
(začasno financiranje novih občin)
(1) Do sprejetja proračunov novoustanovljene občine (v
nadaljnjem besedilu: nova občina) in občine, na območju katere je bila nova
občina ustanovljena (v nadaljnjem besedilu: prejšnje občine), se financiranje
teh občin začasno nadaljuje na podlagi proračuna prejšnje občine za enake
naloge oziroma namene kot v letu pred ustanovitvijo nove občine na ločenem
podračunu proračuna prejšnje občine (v nadaljnjem besedilu: ločeni podračun).
(2) S sredstvi na ločenem podračunu razpolagata v skladu z
zakonom županja oziroma župan (v nadaljnjem besedilu: župan) nove občine in
župan prejšnje občine v razmerju in na način, ki ga določita s skupnim sklepom.
Za razpolaganje s sredstvi na ločenem podračunu lahko vsak župan pooblasti
druge osebe in o tem obvesti drugega župana ter organ, pristojen za javna
plačila.
(3) Do sprejetja proračunov nove občine in prejšnje občine se
vsi prihodki in drugi prejemki obeh občin razporejajo na ločeni podračun, če ni
s sklepom pristojnih organov nove občine in prejšnje občine drugače določeno.
31. člen
(veljavnost predpisov prejšnje občine)
(1) Predpisi prejšnje občine, ki določajo prihodke občinskega
proračuna, veljajo za novo občino, dokler jih ne nadomesti s svojimi predpisi.
(2) Če organi nove občine in prejšnje občine ne določijo nove
vrednosti točke za ugotovitev zneska nadomestila za uporabo stavbnega
zemljišča, ki bi veljala za prvo proračunsko leto po ustanovitvi nove občine,
se vrednost točke iz prejšnjega proračunskega leta s 1. januarjem novega leta
valorizira z indeksom rasti cen, ki ga ugotovi Statistični urad Republike
Slovenije, za prvih devet mesecev leta pred letom, za katero se nadomestilo
odmerja, v primerjavi z enakim obdobjem prejšnjega leta.
32. člen
(proračuni novih občin)
(1) Nova občina in prejšnja občina sprejmeta proračun po
sprejetju zaključnega računa proračuna prejšnje občine.
(2) V proračun občine za tekoče leto se vključi tudi
pripadajoči del prihodkov in drugih prejemkov ter odhodkov in drugih izdatkov,
ki se je v obdobju začasnega financiranja nove občine izvrševal z ločenim
podračunom proračuna.
33. člen
(prehod na samostojno financiranje)
(1) Za prehod na samostojno financiranje morata nova občina
in prejšnja občina ministrstvu, pristojnemu za finance, predložiti ustrezno
dokumentacijo, iz katere je razvidno, da sta:
-
sprejeli zaključni račun proračuna prejšnje občine za preteklo leto;
-
sprejeli proračun za tekoče leto;
-
določili delitveno razmerje presežka ali primanjkljaja, ugotovljenega po
zaključnem računu proračuna prejšnje občine;
-
določili delitveno razmerje prihodkov in drugih prejemkov ter nakazil
tekoče finančne izravnave na ločen podračun v obdobju začasnega financiranja
nove občine;
-
določili delitveno razmerje za pokrivanje obveznosti do gospodarskih
javnih služb in zavodov, katerih ustanovitelj je bila prejšnja občina.
(2) Po predložitvi dokumentacije ministrstvo, pristojno za
finance, dovoli, da od prvega dne v naslednjem mesecu nova občina in prejšnja
občina začneta poslovati s svojim podračunom proračuna in sredstva iz obdobja
začasnega financiranja iz ločenega podračuna preneseta na svoje podračune
proračuna.
34. člen
(posebnosti zadolževanja nove občine)
(1) Nova občina se ne sme zadolževati, dokler niso urejena
premoženjskopravna razmerja s prejšnjo občino v skladu z zakonom, ki ureja
lokalno samoupravo.
(2) Če za novo občino ni mogoče ugotoviti realiziranih
prihodkov v letu pred letom zadolževanja, se štejejo kot osnova za ugotovitev
možnosti zadolževanja v skladu z drugim odstavkom 10. člena tega zakona
planirani prihodki iz izkaza prihodkov in odhodkov sprejetega proračuna
tekočega leta.
34.a člen
(financiranje v primeru, ko začne nova občina opravljati
svoje naloge po začetku proračunskega leta)
(1) Kadar je občinski svet nove občine izvoljen do 31. maja
tekočega leta se, ne glede na določbe zakona, ki ureja lokalno samoupravo, nova
občina konstituira in začne opravljati svoje naloge 1. julija istega leta.
(2) Financiranje prejšnje in nove občine se začasno nadaljuje
na podlagi proračuna prejšnje občine na ločenem podračunu. Nova občina sprejme
proračun za obdobje od 1. julija do 31. decembra. Prejšnja občina uravnoteži
sprejeti proračun tako, da sprejme rebalans proračuna.
(3) Ne glede na prvi odstavek 32. člena tega zakona sprejme
nova občina proračun in prejšnja občina rebalans proračuna iz prejšnjega
odstavka tega člena po obravnavi poročila iz 63. člena Zakona o javnih financah
(Uradni list RS, št. 11/11 – uradno prečiščeno besedilo), ki ga župan prejšnje
občine predloži občinskima svetoma v obravnavo v roku, ki še omogoča obravnavo
poročila v mesecu juliju.
(4) Za prehod na samostojno financiranje morata nova občina
in prejšnja občina ministrstvu, pristojnemu za finance, ne glede na prvi
odstavek 33. člena tega zakona, predložiti ustrezno dokumentacijo, iz katere je
razvidno, da sta:
-
obravnavali poročilo iz tretjega odstavka tega člena;
-
sprejeli proračun nove občine za obdobje od 1. julija do 31. decembra
ter rebalans proračuna prejšnje občine;
-
določili delitveno razmerje presežka ali primanjkljaja, ugotovljenega po
poročilu prejšnje občine iz tretjega odstavka tega člena;
-
določili delitveno razmerje za pokrivanje obveznosti do gospodarskih
javnih služb in zavodov, katerih ustanovitelj je bila prejšnja občina.
(5) Dohodnina in finančna izravnava, ki pripadata prejšnji
občini za proračunsko leto, v katerem začne delovati nova občina, se za obdobje
od 1. julija do 31. decembra razdelita v sorazmerju s številom prebivalcev nove
občine in številom prebivalcev prejšnje občine.
VII. KAZENSKA DOLOČBA
35. člen
(prekršek)
(1) Z globo od 1.500 do 4.000 eurov se kaznuje za prekršek
odgovorna oseba občine, če porabi, dovoli porabo ali ne prepreči porabe
namenskih dodatnih sredstev državnega proračuna v nasprotju z namenom,
določenim s tem zakonom, ter s tem krši drugi odstavek 18. člena tega zakona.
(2) Postopek o prekrških iz prejšnjega odstavka vodi in o
njih odloča proračunska inšpekcija ministrstva, pristojnega za finance.
Zakon o financiranju občin – ZFO-1 (Uradni
list RS, št. 123/06) vsebuje naslednje prehodne in
končne določbe:
»VIII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
36. člen
(viri financiranja v
prehodnem obdobju)
Do uvedbe davka na nepremičnine se kot vir financiranja
občine po prvi alineji prvega odstavka 6. člena tega zakona štejejo prihodki od
nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča (v nadaljnjem besedilu: NUSZ) in od
davkov od nepremičnega premoženja po zakonu, ki ureja davke občanov.
37. člen
(ugotovitev višine
povprečnine v prehodnem obdobju)
(1) Ne glede na 12. člen tega zakona znaša za proračunsko
leto 2007 povprečnina 469,45 eura, za proračunsko leto 2008 pa 482,13 eura.
(2) Za ugotovitev zneska povprečnine v skladu z 12. členom
tega zakona se upoštevajo:
-
za proračunsko leto 2009 podatki o izdatkih občinskih proračunov za leto
2007;
-
za proračunsko leto 2010 podatki o izdatkih občinskih proračunov za leti
2007 in 2008 ter
-
za proračunsko leto 2011 podatki o izdatkih občinskih proračunov za leta
2007, 2008 in 2009.
38. člen
(izračun glavarine v prehodnem
obdobju)
(1) V prehodnem obdobju se glavarina izračuna v skladu s
prvim odstavkom 14. člena tega zakona tako, da se od skupne primerne porabe
občin odštejejo v predpreteklem letu na območju cele države pobrano:
-
NUSZ ali davek na nepremičnine v višini upoštevanega NUSZ in
-
davki na dediščine in darila, davki na dobitke od klasičnih iger na
srečo, davki na promet nepremičnin in upravne takse občinskih uprav (v
nadaljnjem besedilu: davčni prihodki občin),
povečani za inflacijo v letu, v katerem se glavarina
izračunava, in predvideno inflacijo v letu, za katero se glavarina izračunava,
in sicer se za leto:
-
2007 odšteje za 60% NUSZ ter za 100% davčnih prihodkov občin;
-
2008 odšteje za 48% NUSZ ter za 80% davčnih prihodkov občin;
-
2009 odšteje za 36% NUSZ ter za 60% davčnih prihodkov občin;
-
2010 odšteje za 24% NUSZ ter za 40% davčnih prihodkov občin;
-
2011 odšteje za 12% NUSZ ter za 20% davčnih prihodkov občin.
(2) Za posamezno leto prehodnega obdobja iz prejšnjega
odstavka se prihodek posamezne občine iz glavarine izračuna v skladu z drugim
odstavkom 14. člena tega zakona tako, da se upošteva znesek glavarine,
izračunan v skladu s prejšnjim odstavkom. Če so skupni prihodki občine iz
glavarine, NUSZ in davčnih prihodkov občine za več kot 15 odstotkov višji od
izračunane primerne porabe občine, se presežek nad 15 odstotkov zmanjša za 50
odstotkov in za enak znesek zmanjša prihodek občine iz glavarine.
39. člen
(zagotavljanje sredstev za
sofinanciranje investicij v prehodnem obdobju)
Ne glede na drugi odstavek 21. člena tega zakona se sredstva
za sofinanciranje investicij zagotavljajo:
-
v letih 2007 in 2008 v višini 3% skupne primerne porabe občin;
-
v letih 2009 in 2010 v višini 4% skupne primerne porabe občin;
-
v letu 2011 v višini 5% skupne primerne porabe občin.
40. člen
(predhodni podatki za
pripravo občinskih proračunov za leto 2007)
Podatke iz 16. člena tega zakona za proračunsko leto 2007 in
za naslednje proračunsko leto sporoči ministrstvo, pristojno za finance,
občinam najpozneje do 15. januarja 2007.
41. člen
(dokončna višina
pripadajočih sredstev finančne izravnave za leto 2006)
(1) Ministrstvo, pristojno za finance, na podlagi sprejetega
izračuna primerne porabe in zneskov finančne izravnave občin za leto 2006 ter
dejansko realiziranih prihodkov občin za leto 2006, najpozneje do konca
februarja 2007 ugotovi dokončno višino pripadajočih sredstev finančne izravnave
za posamezno občino za leto 2006.
(2) Pri izračunu iz prejšnjega odstavka se v oceno lastnih
prihodkov posamezne občine dajatve iz 21. in 22. člena Zakona o financiranju
občin (Uradni list RS, št. 32/06 – uradno prečiščeno besedilo; v nadaljnjem
besedilu: ZFO), za katere so stopnje določene z zakonom, upoštevajo v
realizirani višini, vse ostale dajatve iz 22. člena ZFO, za katere stopnje niso
določene z zakonom, pa se upoštevajo v ocenjeni višini, ki je bila upoštevana
pri zadnjem izračunu pripadajočih sredstev finančne izravnave za leto 2006.
42. člen
(poračun presežkov ali
primanjkljajev finančne izravnave iz preteklih let)
(1) Ugotovljeni presežki ali primanjkljaji finančne izravnave
za leto 2006 se poračunajo s finančno izravnavo, izračunano za leto 2007 in
prihodnja proračunska leta.
(2) Občinam, ki v letu 2007 niso upravičene do finančne
izravnave, se primanjkljaj finančne izravnave za leto 2006 nakaže najpozneje do
20. aprila 2007, presežek finančne izravnave za leto 2006 pa morajo vrniti do
1. junija 2007.
(3) Nove občine, ki začnejo delovati s 1. januarjem 2007, in
prejšnje občine morajo za prehod na samostojno financiranje poleg dokumentacije
iz prvega odstavka 33. člena tega zakona, predložiti tudi dokument, iz katerega
je razvidno, da so določile delitveno razmerje presežka ali primanjkljaja
sredstev finančne izravnave za leto 2006.
43. člen
(prenehanje financiranja
javne službe občinskih zavodov v kulturi)
Ministrstvo, pristojno za kulturo, preneha v polnem ali
pretežnem delu financirati izvajanje javne službe javnih zavodov, ki jih je
ustanovila ena občina ali soustanovilo več občin, na področju kulture,
najpozneje 1. januarja 2009 oziroma s prvim dnem proračunskega leta, v katerem
bodo začele z delom pokrajine, razen če ni na podlagi 67. člena Zakona o
uresničevanju javnega interesa za kulturo (Uradni list RS, št. 96/02) določeno
drugače.
44. člen
(prehodno financiranje
pravic družinskega pomočnika)
(1) Za financiranje pravic družinskega pomočnika se občinam,
katerih stroški za ta namen v tekočem letu presegajo 0,35% njihove primerne
porabe, po preteku proračunskega leta 2007 in 2008 oziroma leta pred prvim
proračunskim letom, v katerem bodo začele z delom pokrajine, zagotovijo iz
državnega proračuna dodatna sredstva v višini razlike nad tem obsegom.
(2) Sredstva iz prejšnjega odstavka se zagotovijo v finančnem
načrtu ministrstva, pristojnega za delo, družino in socialne zadeve.
45. člen
(izdaja podzakonskih
predpisov)
Vlada in pristojni ministri izdajo predpise, določene s tem
zakonom, najpozneje v 90 dneh po njegovi uveljavitvi.
46. člen
(razveljavitev predpisov)
(1) Z dnem uveljavitve tega zakona prenehajo veljati:
-
Zakon o financiranju občin (Uradni list RS, št. 80/94, 45/97 – odločba
US, 56/98, 1/99, 59/99 – odločba US, 61/99 – odločba US, 79/99 in 89/99 –
odločba US, 90/05 in 32/06 – uradno prečiščeno besedilo), razen določb 15.,
16., 18., 19. in 27. člena;
-
Zakon o komunalnih taksah (Uradni list SRS, št. 29/65, 5/68, 7/70, 7/72
in Uradni list RS, št. 18/91);
-
128., 129., 130. in 131. člen Zakona o uresničevanju javnega interesa za
kulturo (Uradni list RS, št. 96/02).
(2) Z dnem uveljavitve tega zakona prenehata veljati:
-
Navodilo o načinu in postopkih za izdajo soglasij za investicije v
občinah, ki se sofinancirajo iz sredstev proračuna Republike Slovenije (Uradni
list RS, št. 55/99 in 69/99 – popravek);
-
Pravilnik o izdajanju soglasij k finančnemu pokritju investicijskih
projektov občin (Uradni list RS, št. 13/06).
(3) Predpisa iz prejšnjega odstavka se uporabljata še za
dokončanje pred uveljavitvijo tega zakona začetih postopkov za izdajo soglasij
za investicije v občinah in izdajo soglasij k finančnemu pokritju
investicijskih projektov občin.
47. člen
(uveljavitev zakona)
Ta zakon začne veljati 1. januarja 2007.«.
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o
financiranju občin – ZFO-1A (Uradni list RS, št. 57/08) spreminja 36. člen zakona tako, da
se glasi:
»36. člen
(viri financiranja v
prehodnem obdobju)
Do uvedbe davka na nepremičnine se kot vir financiranja
občine po prvi alineji prvega odstavka 6. člena tega zakona štejejo prihodki od
nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča (v nadaljnjem besedilu: NUSZ) in od
davkov od nepremičnega premoženja po zakonu, ki ureja davke občanov.
(2) Do ureditve pripadnosti prihodkov od davka od
nepremičnega premoženja z zakonom, ki ureja davek, prihodek od davka od premoženja
na posest stavb pripada občini, na katere območju je stavba.«;
spreminja 38 člen zakona tako, da se glasi:
»38. člen
(prihodki občin za
financiranje primerne porabe za leta 2009, 2010 in 2011)
(1) Prihodki od dohodnine določeni v tretjem odstavku 6.
člena tega zakona, ki pripadajo občinam za leta 2009, 2010 in 2011, se v
posameznem letu zmanjšajo za na območju cele države v predpreteklem letu
pobrane davčne prihodke občin, in sicer prihodke od: davka na dediščine in
darila, davka na dobitke od klasičnih iger na srečo, davka na promet
nepremičnin in upravnih taks, povečanih za inflacijo za leto pred letom in
leto, za katero se izračuna primerna poraba občin (v nadaljnjem besedilu:
skupni davčni prihodki), in sicer:
1.
za 24% skupnih davčnih prihodkov za leto 2009,
2.
za 16% skupnih davčnih prihodkov za leto 2010,
3.
za 8% skupnih davčnih prihodkov za leto 2011.
(2) Za ugotovitev prihodkov občine v skladu s 14. členom tega
zakona in finančne izravnave iz državnega proračuna, ki se dodeli občini v
skladu s 15. členom tega zakona, se šteje, da občina za financiranje primerne
porabe v posameznem letu namenja še lastne prihodke od v predpreteklem letu na
območju občine pobranega davka na dediščine in darila, davka na dobitke od
klasičnih iger na srečo, davka na promet nepremičnin in upravne takse občinske
uprave (v nadaljnjem besedilu: davčni prihodki), povečane za inflacijo za leto
pred letom in leto, za katero se izračuna primerna poraba občine, in sicer v
višini:
1.
2009 – za 24% davčnih prihodkov,
2.
2010 – za 16% davčnih prihodkov,
3.
2011 – za 8% davčnih prihodkov.«;
ter vsebuje naslednje prehodne in končne
določbe:
»PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
19. člen
(izdaja podzakonskih
predpisov)
Vlada in minister, pristojen za finance, izdata predpise,
določene s tem zakonom, najpozneje v enem letu po njegovi uveljavitvi.
20. člen
(razveljavitev predpisov)
(1) Z dnem uveljavitve tega zakona prenehajo veljati 15.,
16., 18. in 19. člen Zakona o financiranju občin (Uradni list RS, št. 32/06 –
uradno prečiščeno besedilo).
(2) Drugi stavek prvega odstavka 112. člena ter drugi in
tretji stavek četrtega odstavka in peti odstavek 113. člena Zakona o varstvu
okolja (Uradni list RS, št. 39/06 – uradno prečiščeno besedilo, 49/06 – ZmetD,
66/06 – odločba US, 33/07 – ZPNačrt) prenehajo veljati glede prihodkov iz 3.
člena tega zakona 1. januarja 2009.
(3) Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati Pravilnik
o merilih za razporejanje davka na dobitke od klasičnih iger na srečo in davka
od premoženja (Uradni list RS, št. 45/07 in 24/08 – ZDDKIS).
(4) Z dnem uveljavitve tega zakona ostanejo v veljavi do
izdaje novih predpisov naslednji podzakonski predpisi, kolikor niso v nasprotju
s tem zakonom:
-
Uredba o določitvi nalog, katerih stroški se upoštevajo za ugotovitev
primernega obsega sredstev za financiranje nalog občin in metodologije za
izračun povprečnine (Uradni list RS, št. 91/07);
-
Pravilnik o postopkih zadolževanja občin (Uradni list RS, št. 52/07);
-
Sklep o določitvi stopnje razvitosti občin za leto 2008 (Uradni list RS,
št. 43/08).
(5) Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati Pravilnik
o namenih porabe, merilih in pogojih za dodelitev sredstev za sofinanciranje
investicij občin (Uradni list RS, št. 19/07 in 16/08), ki se uporablja še za
dokončanje postopkov začetih do uveljavitve tega zakona.
21. člen
(uveljavitev tega zakona)
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem
listu Republike Slovenije.«.
Zakon o dopolnitvi Zakona o financiranju občin
– ZFO-1B (Uradni list RS, št. 36/11) vsebuje naslednjo končno določbo:
»KONČNA DOLOČBA
2. člen
Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem
listu Republike Slovenije.«.
Zakon o ukrepih za uravnoteženje javnih financ
občin – ZUUJFO (Uradni list RS, št. 14/15) določa tudi:
»III. DEL
PREHODNE DOLOČBE K SPREMEMBAM IN DOPOLNITVAM ZAKONOV
1. ZAKON O FINANCIRANJU OBČIN
26. člen
(1) Postopki dodelitve sredstev za sofinanciranje investicij
občin, začeti pred uveljavitvijo tega zakona, se končajo po dosedanjih
predpisih.
(2) V letu 2015 župan predloži ministrstvu, pristojnemu za
regionalni razvoj, podatke o investicijskih projektih iz četrtega odstavka 23.
člena Zakona o financiranju občin do 31. marca 2015, v primeru, ko občina do
tega datuma občinskega proračuna še nima sprejetega, pa najkasneje do 15.
julija 2015.«;
ter vsebuje naslednjo končno določbo:
»IV. KONČNA DOLOČBA
31. člen
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem
listu Republike Slovenije.«.
Zakon o spremembah Zakona o financiranju občin
– ZFO-1C (Uradni list RS, št. 71/17) vsebuje naslednje prehodne in
končno določbo:
»PREHODNE IN KONČNA DOLOČBA
9. člen
(omejitev sredstev nad
primerno porabo)
V letu 2018 občinam, pri katerih prihodki od dohodnine iz
tretjega odstavka 6. člena zakona, izračunani na podlagi 14. člena
zakona, presegajo primerno porabo, ti prihodki pripadajo do višine primerne
porabe, nad višino primerne porabe pa le do 85 % razlike med primerno
porabo in prihodki od dohodnine iz tretjega odstavka 6. člena zakona,
izračunani na podlagi 14. člena zakona.
10. člen
(zagotavljanje sredstev
občinam za sofinanciranje investicij v prehodnem obdobju)
(1) Ne glede na drugi odstavek 21. člena zakona se
občinam v letih 2018, 2019, 2020, 2021, 2022 in 2023 zagotavljajo sredstva v
višini 3 % v obliki nepovratnih sredstev iz državnega proračuna, 3 %
pa v obliki povratnih sredstev kot dodatno zadolževanja občin v proračunu
države.
(2) Ne glede na drugi odstavek 21. člena zakona se v
letih 2020 in 2021 v primeru napovedi pozitivne gospodarske rasti za leto 2020
nepovratna sredstva iz prejšnjega odstavka povečajo, povratna pa znižajo za eno
odstotno točko.
(3) Ne glede na drugi odstavek 21. člena zakona se v
letih 2022 in 2023 v primeru napovedi pozitivne gospodarske rasti za leto 2022
nepovratna sredstva iz prvega odstavka tega člena povečajo, povratna pa znižajo
za dve odstotni točki.
(4) Zadolžitev iz prvega, drugega oziroma tretjega odstavka
tega člena se ne všteva v največji možni obseg zadolževanja občin iz drugega
odstavka 10.b člena zakona.
(5) Dodatno zadolžitev po prvem, drugem oziroma tretjem
odstavku tega člena odobri ministrstvo, pristojno za gospodarski razvoj, ki
obseg dodatne zadolžitve določi v skladu z merili iz prvega odstavka
23. člena zakona. Za to zadolžitev ni treba pridobiti soglasja
ministrstva, pristojnega za finance po šestem odstavku 10.a člena zakona.
(6) Sredstva iz drugega odstavka 21. člena zakona se v
obsegu iz prvega, drugega oziroma tretjega odstavka tega člena v prehodnem
obdobju skladno s prejšnjim odstavkom lahko, ne glede na drugi odstavek
23. člena zakona, porabijo tudi za upravljanje z dolgom občine in za
odplačilo letnih obveznosti obstoječih dolgov občin, ki so jih najele za
izvedbo investicij v lokalno javno infrastrukturo in investicij posebnega
pomena za zadovoljevanje skupnih potreb in interesov prebivalcev občine.
(7) Prehodno obdobje iz drugega in tretjega odstavka tega
člena se v primeru negativne gospodarske rasti podaljša za eno leto.
11. člen
(dodatno zadolževanje
občin)
(1) Občina se lahko v letih 2018 in 2019, v skladu s predpisi
o zadolževanju občin, dodatno zadolži za lastni delež pri financiranju
investicije ali za vračilo izrečenih finančnih popravkov za investicijo, ki je
sofinancirana iz proračuna EU, če takšna zadolžitev ne presega največjega
obsega možnega zadolževanja iz drugega odstavka 10.b člena zakona za več kot
dve odstotni točki in višina dodatne zadolžitve v primeru zadolžitve za lastni
delež pri financiranju investicije v posamezni občini ne presega zneska 750.000
eurov.
(2) Obseg zadolževanja občine iz prejšnjega odstavka se
določi v odloku, s katerim se sprejme občinski proračun.
(3) Ministrstvo za finance izdaja soglasja k dodatni
zadolžitvi iz prvega odstavka tega člena do skupnega obsega 10 milijonov eurov.
12. člen
(zadolževanje za
upravljanje z dolgom občinskega proračuna)
Ne glede na 10.b člen zakona občini, ki na dan
31. decembra 2016 presega največji obseg možnega zadolževanja,
ministrstvo, pristojno za finance, v letu 2018 in 2019, izda soglasje k
zadolžitvi za upravljanje z dolgom občinskega proračuna skladno z 10.c členom
zakona tudi, če se s to zadolžitvijo zadolženost občine ne bo znižala do
največjega obsega možnega zadolževanja občine.
13. člen
(izdaja podzakonskih
predpisov)
(1) Vlada izda predpis iz drugega odstavka spremenjenega
12. člena zakona in predpis iz tretjega odstavka spremenjenega
20. člena zakona v treh mesecih po začetku veljavnosti tega zakona.
(2) Minister, pristojen za lokalno samoupravo, v soglasju z
ministrom, pristojnim za finance, izda predpis iz spremenjenega tretjega
odstavka 26. člena zakona v šestih mesecih po začetku veljavnosti tega
zakona.
14. člen
(Zakon o samoupravnih
narodnih skupnostih)
V Zakonu o samoupravnih narodnih skupnostih (Uradni list RS,
št. 65/94) se prvi odstavek 18. člena spremeni tako, da se glasi:
»Sredstva za delovanje italijanske oziroma
madžarske samoupravne narodne skupnosti v Republiki Sloveniji se zagotavljajo
iz proračuna Republike Slovenije. Sredstva za delovanje občinskih samoupravnih
narodnih skupnosti se v skladu z zakonom, ki ureja financiranje občin,
zagotavljajo iz proračuna Republike Slovenije neposredno ali posredno.«.
15. člen
(začetek veljavnosti)
Ta zakon začne veljati 1. januarja 2018, razen četrtega
odstavka spremenjenega 26. člena zakona, ki začne veljati 1. januarja
2020. Do 1. januarja 2010 so občine upravičene do sofinanciranja nalog iz
drugega odstavka spremenjenega 26. člena v višini 50 % sredstev za
plače in druge izdatke ter prispevke delodajalca zaposlenim v skupnih občinskih
upravah, povečane za 20 %.«.
Popravek Zakona o spremembah Zakona o
financiranju občin – ZFO-1C (Uradni list RS, št. 21/18) spreminja 15. člen zakona tako, da
se glasi:
»15. člen
(začetek veljavnosti)
Ta zakon začne veljati 1. januarja 2018, razen četrtega
odstavka spremenjenega 26. člena zakona, ki začne veljati 1. januarja
2020. Do 1. januarja 2020 so občine upravičene do sofinanciranja nalog iz
drugega odstavka spremenjenega 26. člena zakona v višini 50% sredstev za plače
in druge izdatke ter prispevke delodajalca zaposlenim v skupnih občinskih
upravah, povečane za 20%.«.
Zakon o interventnih ukrepih za omilitev in
odpravo posledic epidemije COVID-19 – ZIUOOPE (Uradni list RS, št. 80/20) vsebuje naslednjo končno določbo:
»85. člen
(začetek veljavnosti)
Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem
listu Republike Slovenije.«.
Zakon o finančni razbremenitvi občin – ZFRO (Uradni list RS, št. 189/20) črta 44. člen zakona:
»44. člen
(črtan)«;
črta 10. člen Zakona o spremembah Zakona o
financiranju občin – ZFO-1C (Uradni list RS, št. 71/17):
»10. člen
(črtan)«;
določa tudi:
»38. člen
Sredstva iz novega 20.a člena Zakona o financiranju občin se
občinam zagotovijo za proračunsko leto 2021 v višini 25 %, v letu 2022 v
višini 50 % in v letu 2023 v višini 75 % zneska, ki pripada
posameznim občinam za proračunsko leto, za katero se izračuna višina sredstev.«;
ter vsebuje naslednje končne določbe:
»40. člen
(1) Določbe spremenjenih 11. in 17. člena ter novega
15.a člena Zakona o financiranju občin se pričnejo uporabljati s
1. januarjem 2021.
(2) Za ugotovitev deleža dodatnih sredstev za uravnoteženje
razvitosti občin iz novega 15.a člena Zakona o financiranju občin za posamezno
občino za leto 2021 velja skupni delež sredstev za sofinanciranje investicij,
ki ga je ministrstvo, pristojno za regionalni razvoj, izračunalo v letu 2020.
(3) Seznam občin in njihove deleže sredstev iz drugega
odstavka novega 20.a člena Zakona o financiranju občin za leto 2021 ugotovi
državni organ, pristojen za narodnosti, v 15 dneh po uveljavitvi zakona,
ki ureja izvrševanje proračunov za 2021 in 2022.
41. člen
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem
listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne prvega dne v mesecu, ki
sledi mesecu, v katerem je ta zakon uveljavljen.«.
Zakon o spremembah in dopolnitvi Zakona o
financiranju občin – ZFO-1D (Uradni list RS, št. 207/21) vsebuje naslednjo končno določbo:
»KONČNA DOLOČBA
4. člen
Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem
listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne 1. januarja 2022.«.
Zakon o varstvu okolja – ZVO-2 (Uradni list
RS, št. 44/22) vsebuje naslednjo končno določbo:
»321. člen
(začetek veljavnosti)
(1) Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v
Uradnem listu Republike Slovenije.
(2) Določbe 34. do 40. člena, 42. do 44. člena, 46.
in 47. člena ter določbe 50. do 53. člena tega zakona se začnejo
uporabljati s 1. januarjem 2023, razen določb prvega do sedmega odstavka
34. člena, prvega do četrtega odstavka 35. člena, prvega do šestega
odstavka 36. člena, tretjega in četrtega odstavka 37. člena, četrtega
do devetega odstavka in enajstega odstavka 38. člena, prvega odstavka
40. člena tega zakona, ki se začnejo uporabljati z dnem začetka
veljavnosti tega zakona.«.