Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo
predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega
organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače.
Neuradno prečiščeno besedilo Uredbe o upravljanju koprskega
tovornega pristanišča, opravljanju pristaniške dejavnosti,
podelitvi koncesije za upravljanje, vodenje, razvoj in redno vzdrževanje pristaniške infrastrukture v tem pristanišču obsega:
-
Uredbo o upravljanju koprskega tovornega
pristanišča, opravljanju pristaniške dejavnosti, podelitvi koncesije za
upravljanje, vodenje, razvoj in redno vzdrževanje pristaniške infrastrukture v
tem pristanišču (Uradni list RS, št. 71/08 z dne 14. 7. 2008),
-
Uredbo o spremembah Uredbe o upravljanju
koprskega tovornega pristanišča, opravljanju pristaniške dejavnosti, podelitvi
koncesije za upravljanje, vodenje, razvoj in redno vzdrževanje pristaniške
infrastrukture v tem pristanišču (Uradni list RS, št. 32/11 z dne 29. 4. 2011),
-
Sklep o spremembi območja koprskega tovornega
pristanišča (Uradni list RS, št. 53/13 z dne 21. 6. 2013),
-
Uredbo o spremembah Uredbe o upravljanju
koprskega tovornega pristanišča, opravljanju pristaniške dejavnosti, podelitvi
koncesije za upravljanje, vodenje, razvoj in redno vzdrževanje pristaniške
infrastrukture v tem pristanišču (Uradni list RS, št. 25/14 z dne 11. 4.
2014),
-
Uredbo o spremembah in dopolnitvi Uredbe o upravljanju koprskega tovornega pristanišča, opravljanju
pristaniške dejavnosti, podelitvi koncesije za upravljanje, vodenje, razvoj in
redno vzdrževanje pristaniške infrastrukture v tem pristanišču (Uradni list RS,
št. 3/18 z dne 12. 1. 2018),
-
Uredbo o spremembah in dopolnitvah Uredbe o upravljanju koprskega tovornega pristanišča, opravljanju
pristaniške dejavnosti, podelitvi koncesije za upravljanje, vodenje, razvoj in
redno vzdrževanje pristaniške infrastrukture v tem pristanišču (Uradni list RS,
št. 41/18 z dne 15. 6. 2018),
-
Uredbo o spremembah Uredbe o upravljanju
koprskega tovornega pristanišča, opravljanju pristaniške dejavnosti, podelitvi
koncesije za upravljanje, vodenje, razvoj in redno vzdrževanje pristaniške
infrastrukture v tem pristanišču (Uradni list RS, št. 62/19 z dne 18.
10. 2019),
-
Uredbo o spremembah Uredbe o upravljanju
koprskega tovornega pristanišča, opravljanju pristaniške dejavnosti, podelitvi
koncesije za upravljanje, vodenje, razvoj in redno vzdrževanje pristaniške
infrastrukture v tem pristanišču (Uradni list RS, št. 51/21 z dne
2. 4. 2021),
-
Uredbo o spremembah in dopolnitvi Uredbe
o upravljanju koprskega tovornega pristanišča, opravljanju pristaniške dejavnosti,
podelitvi koncesije za upravljanje, vodenje, razvoj in redno vzdrževanje
pristaniške infrastrukture v tem pristanišču (Uradni list RS, št. 47/22 z dne
1. 4. 2022),
-
Uredbo o spremembah Uredbe o upravljanju
koprskega tovornega pristanišča, opravljanju pristaniške dejavnosti, podelitvi
koncesije za upravljanje, vodenje, razvoj in redno vzdrževanje pristaniške
infrastrukture v tem pristanišču (Uradni list RS, št. 9/23 z dne
24. 1. 2023).
UREDBA
o upravljanju koprskega tovornega
pristanišča, opravljanju pristaniške dejavnosti, podelitvi koncesije za
upravljanje, vodenje, razvoj in
redno vzdrževanje pristaniške infrastrukture v tem pristanišču
(neuradno prečiščeno besedilo št. 9)
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(vsebina uredbe)
(1) S to uredbo se ureja način upravljanja
in vodenja koprskega tovornega pristanišča, urejajo pogoji in način opravljanja
pristaniških dejavnosti na pristaniškem območju ter določajo pristaniške
pristojbine v koprskem tovornem pristanišču.
(2) Ta uredba je tudi koncesijski akt
za sklenitev enovitega koncesijskega javno-zasebnega partnerstva (v nadaljnjem
besedilu: koncesijsko razmerje) na območju koprskega tovornega pristanišča za:
-
opravljanje nalog vodenja pristanišča;
-
opravljanje pristaniške dejavnosti vkrcavanja
in izkrcavanja tovora v koprskem pristanišču in skladiščenje tega tovora;
-
opravljanje pristaniške dejavnosti vstopanja in
izstopanja potnikov v pomorskem potniškem prometu;
-
upravljanje, vodenje in razvoj pristaniške
infrastrukture, ki ni namenjena za javni promet;
-
izvajanje gospodarske javne službe rednega
vzdrževanja pristaniške infrastrukture, namenjene za javni promet.
2. člen
(območje
koprskega tovornega pristanišča po tej uredbi)
(1) Koprsko tovorno pristanišče po tej
uredbi zajema vodni in priobalni prostor, ki obsega operativne in negrajene
dele obale ter druga zemljišča na kopnem za opravljanje pristaniških
dejavnosti. Območje koprskega tovornega pristanišča po tej uredbi je določeno v
grafični obliki, skupaj s koordinatami in
nepremičninami območja koprskega tovornega pristanišča,
v Prilogi 1, ki je sestavni del te uredbe.
(2) Območje koprskega tovornega pristanišča
se spremeni, če je to
potrebno zaradi izvedbe prostorskih aktov, programa razvoja pristanišča ali spremenjenega območja ekonomske cone.
3. člen
(pomen izrazov)
Poleg pomenov, določenih v Pomorskem
zakoniku (Uradni list RS, št. 120/06 – uradno prečiščeno besedilo; v nadaljnjem
besedilu: Pomorski zakonik), Zakonu o gospodarskih javnih službah (Uradni list
RS, št. 32/93, 30/98 – ZZLPPO in 127/06 – ZJZP; v nadaljnjem besedilu: Zakon o
gospodarskih javnih službah) in Zakonu o javno-zasebnem partnerstvu (Uradni
list RS, št. 127/06; v nadaljnjem besedilu: Zakon o javno-zasebnem
partnerstvu), imajo izrazi v tej uredbi še naslednji pomen:
-
»koprsko tovorno pristanišče« je celovit vodni
in priobalni prostor, v katerem se opravljajo pristaniške dejavnosti, ki so
namenjene za tovorni promet, in dejavnosti, ki so namenjene za potniški promet
(v nadaljnjem besedilu: pristanišče);
-
»pristaniška infrastruktura, namenjena za javni
promet« so akvatorij, grajene obale, valolomi, pristopi na pomole, naprave za
privezovanje, drugi objekti in naprave, ki se po namenu uporabljajo za varnost
plovbe in varen privez, vhodi, primarne dovozne poti in primarni železniški
tiri, ki so namenjeni za javni cestni oziroma železniški promet. Grajene obale,
vhodi, primarne dovozne poti in primarni tiri so navedeni v grafični obliki v
prilogi 2, ki je sestavni del te uredbe;
-
»pristaniška infrastruktura, ki ni namenjena za
javni promet« je vsa druga pristaniška infrastruktura razen tiste, ki je v
skladu s prejšnjo alinejo namenjena za javni promet.
II. UPRAVLJANJE IN VODENJE PRISTANIŠČA
4. člen
(upravljavec pristanišča)
(1) Upravljavec pristanišča je
Republika Slovenija.
(2) Upravne naloge v zvezi z upravljanjem
in vodenjem pristanišča izvaja ministrstvo, pristojno za promet (v nadaljnjem
besedilu: ministrstvo).
(3) Posamezne upravne naloge v zvezi z
upravljanjem in vodenjem pristanišča, določene s to uredbo in drugimi predpisi,
izvaja Uprava Republike Slovenije za pomorstvo (v nadaljnjem besedilu: uprava
za pomorstvo).
(4) Posamezne naloge v zvezi z
upravljanjem pristanišča, ki so določene s to uredbo in drugimi predpisi ter ne
pomenijo izvajanja upravnih nalog, lahko koncedent s koncesijsko pogodbo
prenese na koncesionarja.
5. člen
(naloge upravljavca pristanišča)
(1) Za izpolnjevanje svoje obveznosti
iz 41. člena Pomorskega zakonika mora upravljavec pristanišča storiti vse za
nemoteno delovanje pristanišča, zlasti pa opravljati naslednje naloge:
-
zagotavljati varno plovbo na območju
pristanišča;
-
skrbeti za nemoteno obratovanje pristanišča;
-
skrbeti, da se na območju pristanišča trajno
izvaja pristaniška dejavnost;
-
skrbeti za pridobitev vodnih pravic, ki so
potrebne za pristanišče;
-
sklepati koncesijska javno-zasebna partnerstva
za opravljanje storitev, ki sestavljajo pristaniško dejavnost;
-
skrbeti za izvajanje gospodarskih javnih služb
iz prvega odstavka 44. člena Pomorskega zakonika na način, določen z Zakonom o
gospodarskih javnih službah in Zakonom o javno-zasebnem partnerstvu;
-
oddajati v najem zemljišča na območju
pristanišča, ki so v lasti Republike Slovenije, za izvajanje javno-zasebnih
partnerstev iz prejšnjih dveh alinej in ustanavljati na teh zemljiščih stvarne
pravice na tuji stvari v ta namen;
-
skrbeti za upravljanje pristaniške
infrastrukture in upravljati pristaniško infrastrukturo, namenjeno za javni
promet;
-
skrbeti za zadovoljevanje izkazanih obrambnih
in varnostnih potreb ter potreb s področja zaščite in reševanja skladno s
koncesijsko pogodbo;
-
zagotavljati priveze in uporabo nujne
operativne pristaniške infrastrukture za priveze namenskih plovil ter
skladiščenje ali namestitev intervencijske opreme ob nenadnem onesnaženju morja
skladno s koncesijsko pogodbo;
-
zagotavljati razvoj pristanišča;
-
nadzirati izvajanje koncesij, podeljenih na
podlagi te uredbe;
-
predpisati pogoje za uporabo pristanišča pri
opravljanju prevozne, pristaniške ali druge gospodarske dejavnosti.
(2) Upravne naloge v zvezi s prvo,
drugo, tretjo, četrto, osmo in dvanajsto alinejo prejšnjega odstavka opravlja
uprava za pomorstvo, naloge iz drugih alinej pa ministrstvo.
6. člen
(upravljanje pristaniške infrastrukture)
(1) Upravljanje pristaniške
infrastrukture obsega naloge, ki so potrebne, da je pristaniška infrastruktura
ves čas v ustreznem obratovalnem stanju ter trajno namenjena za obratovanje
pristanišča in opravljanje pristaniške dejavnosti.
(2) Upravljanje pristaniške
infrastrukture obsega zlasti:
-
nadzor nad stanjem pristaniške infrastrukture;
-
vodenje evidence pristaniške infrastrukture iz
četrtega odstavka tega člena in drugih predpisanih evidenc v zvezi z objekti in
napravami pristaniške infrastrukture;
-
zagotavljanje, da koncesionar zavaruje
pristaniško infrastrukturo v skladu s koncesijsko pogodbo;
-
zagotavljanje, da koncesionar redno vzdržuje
pristaniško infrastrukturo;
-
urejanje razmerij s tretjimi osebami pri
uporabi pristaniške infrastrukture;
-
vse druge naloge skrbnega gospodarjenja s
pristaniško infrastrukturo.
(3) Za upravljanje in vodenje
pristaniške infrastrukture, ki ni namenjena za javni promet, sklene upravljavec
pristanišča koncesijsko javno-zasebno partnerstvo na način, določen v 34. členu
te uredbe.
(4) Evidenca pristaniške
infrastrukture iz druge alineje drugega odstavka tega člena je sestavni del
koncesijske pogodbe po tej uredbi ter obsega seznam vseh objektov in naprav
pristaniške infrastrukture, glede posameznega objekta oziroma naprave pa
naslednje podatke o:
-
vrsti posameznega objekta in naprave
pristaniške infrastrukture;
-
identifikaciji objekta in naprave pristaniške
infrastrukture;
-
lokaciji objekta in naprave pristaniške
infrastrukture, če gre za objekt in z njim povezano napravo;
-
letu zgraditve ali pridobitve objekta in
naprave pristaniške infrastrukture;
-
lastniku pristaniške infrastrukture;
-
upravljavcu pristaniške infrastrukture;
-
vzdrževalnih delih in vlaganjih v razvoj
pristaniške infrastrukture.
(5) Ne glede na tretji odstavek tega
člena vodi evidenco vse pristaniške infrastrukture upravljavec pristanišča.
Upravljavec pristanišča v skladu z računovodskimi predpisi najmanj enkrat letno
uskladi evidenco z dejanskim stanjem na podlagi inventurnega popisa, ki ga
opravi inventurna komisija, sestavljena iz predstavnikov upravljavca
pristanišča in koncesionarja. Koncesionar mora inventurni komisiji v ta namen
dati potrebne podatke.
7. člen
(razvoj pristanišča)
(1) Program razvoja pristanišča
pripravi ministrstvo, sprejme pa ga Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem
besedilu: vlada).
(2) Strokovne podlage programa razvoja
pristanišča pripravita koncesionar in uprava za pomorstvo. Strokovne podlage
morajo biti predložene ministrstvu najpozneje šest mesecev po pozivu
ministrstva upravi za pomorstvo oziroma koncesionarju, da jih pripravita.
8. člen
(vodenje pristanišča)
(1) Vodenje pristanišča je v funkciji
organiziranja delovanja pristanišča zaradi doseganja operativnih ciljev
opravljanja pristaniških dejavnosti v skladu z namenom pristanišča in obsega
zlasti naslednje naloge:
-
usklajevanje dejavnosti za nemoteno opravljanje
prekladalnih storitev, skladiščenja in hrambe ter notranjih premikov blaga;
-
usklajevanje dejavnosti za nemoteno opravljanje
pomorskega potniškega prometa;
-
skrb za nakup naprav in opreme za opravljanje
dejavnosti, ki so potrebne za nemoteno delovanje pristanišča (viličar, dvigala
in druga podobna oprema), in njihovo upravljanje;
-
sprejetje pristaniškega reda, v katerem se
določijo interna pravila za varno in nemoteno obratovanje pristanišča;
-
skrb za varstvo okolja, ki zajema zagotovitev
vseh predpisanih varnostnih ukrepov za preprečitev onesnaženja morja in širjenja
izlitih tekočin v morje ter načrtovanje in izvedbo ukrepov pri opravljanju
pristaniških dejavnosti na način, ki čim manj obremenjujejo okolje;
-
skrb za opravljanje obrambnih in varnostnih
nalog oziroma nalog za zaščito in reševanje ali podporo tem nalogam v zvezi z
odzivanjem države na nesreče ali krizne situacije oziroma za izpolnjevanje
mednarodnih obveznosti države, sprejetih v mednarodnih organizacijah ali na
podlagi mednarodnih pogodb, skladno s koncesijsko pogodbo;
-
skrb za čistočo kopnega in vodnega prostora v
pristanišču (usklajevanje dejavnosti za nemoteno izvajanje predpisanih ukrepov
ravnanja z odpadki ter dejavnosti izvajanja gospodarske javne službe zbiranja
odpadkov s plovil);
-
pridobitev obratovalnega dovoljenja kot
investitor v skladu z 39. členom Pomorskega zakonika (Uradni list RS,
št. 62/16 – uradno prečiščeno besedilo in 41/17).
(2) Pravice in dolžnosti opravljati na
območju pristanišča naloge vodenja pristanišča iz prejšnjega odstavka se
prenesejo na koncesionarja v skladu z 28. členom te uredbe. Pravice in
obveznosti v zvezi z vodenjem pristanišča uredita upravljavec pristanišča in
koncesionar s koncesijsko pogodbo.
III. OPRAVLJANJE PRISTANIŠKE DEJAVNOSTI
9. člen
(splošno)
(1) Pravico opravljati na območju
pristanišča (pristaniškem prostoru) storitve, ki sestavljajo pristaniško
dejavnost, podeli upravljavec pristanišča s sklenitvijo koncesijske pogodbe
skladno z Zakonom o javno-zasebnem partnerstvu.
(2) Ta uredba je koncesijski akt za
sklenitev koncesijskega razmerja za:
-
vkrcavanje in izkrcavanje tovora ter
skladiščenje tega tovora (v nadaljnjem besedilu: ravnanje s tovorom);
-
vstopanje in izstopanje potnikov v pomorskem
potniškem prometu (v nadaljnjem besedilu: pomorski potniški promet).
10. člen
(ravnanje s tovorom in pomorski potniški
promet)
(1) Ravnanje s tovorom obsega:
-
privez ladje;
-
vse potrebne naloge in storitve v zvezi z
izkrcavanjem tovora z ladje;
-
vse potrebne naloge in storitve v zvezi z
vkrcavanjem tovora na ladjo;
-
prekladalne storitve;
-
prevoz tovora po pristaniškem prostoru;
-
skladiščenje tovora na pristaniškem prostoru
ali skladiščih, zgrajenih na tem prostoru, če je to sestavni del prekladalnih
storitev.
(2) Pomorski potniški promet obsega:
-
privez ladje;
-
vse potrebne naloge in storitve v zvezi z
vstopanjem potnikov in prtljage na ladjo;
-
vse potrebne naloge in storitve v zvezi z
izstopanjem potnikov in prtljage z ladje;
-
prevoz potnikov po pristaniškem prostoru.
(3) Za ravnanje s tovorom in
opravljanje pomorskega potniškega prometa se na območju pristanišča sklene le
eno koncesijsko razmerje. Koncesionar pridobi izključno pravico opravljati
storitve ravnanja s tovorom in dejavnost pomorskega potniškega prometa na
območju pristanišča.
(4) Koncesionar lahko opravlja tudi
druge logistične storitve, povezane s storitvami iz prvega odstavka tega člena,
ki so potrebne za nemoteno in učinkovito opravljanje storitev ravnanja s
tovorom, ter druge logistične storitve, povezane s storitvami iz drugega
odstavka tega člena, ki se nanašajo na oskrbo ladij.
(5) Upravljavec pristanišča sklene koncesijsko
razmerje iz tretjega odstavka tega člena na način, določen v 34. členu te
uredbe.
11. člen
(uporaba zemljišč in pristaniške
infrastrukture ter stvarne pravice)
(1) V obsegu, kot je to potrebno za
ravnanje s tovorom in opravljanje pomorskega potniškega prometa ter drugih
nalog koncesionarja v koncesijskem razmerju iz prejšnjega člena, mu koncedent
skladno z veljavnimi predpisi odda v najem potrebna zemljišča, dovoli uporabo
pristaniške infrastrukture ter ustanovi ustrezne stvarne in obligacijske pravice
na teh zemljiščih (stavbna pravica, služnosti, pravica do gradnje).
(2) Obligacijske in stvarne pravice iz
prejšnjega odstavka, zemljišča, na katera se nanašajo, in druga razmerja med
koncedentom in koncesionarjem v zvezi s temi pravicami se uredijo v koncesijski
pogodbi in drugih pogodbah med koncedentom in koncesionarjem tako, da je na
njihovi podlagi mogoč njihov vpis v zemljiško knjigo, če so take, da se po
zakonu vpisujejo v zemljiško knjigo.
12. člen
(uporaba pristaniške infrastrukture,
namenjene za javni promet)
(1) Pristaniška infrastruktura,
namenjena za javni promet v koprskem pristanišču, se lahko uporablja izključno
za opravljanje pristaniških dejavnosti, za katere je pristanišče namenjeno.
(2) V okviru razpoložljivih
zmogljivosti pristaniške infrastrukture lahko upravljavec pristanišča po
predhodnem mnenju koncesionarja odda privez za plovila zaradi opravljanja
pristaniških dejavnosti ali druge dejavnosti, potrebne za nemoteno obratovanje
pristanišča.
(3) Koncedent in koncesionar morata
pri upravljanju in vodenju pristanišča upoštevati veljavne predpise in omejitve
javnosti glede dostopa in uporabe pristaniške infrastrukture, namenjene za
javni promet.
13. člen
(naloge glede pristaniške infrastrukture,
ki ni namenjena za javni promet)
(1) V okviru koncesijskega razmerja za
ravnanje s tovorom in opravljanje pomorskega potniškega prometa mora
koncesionar upravljati in voditi vso pristaniško infrastrukturo, ki ni
namenjena za javni promet.
(2) Koncesionar mora v okviru tega
razmerja tudi redno vzdrževati pristaniško infrastrukturo, ki ni namenjena za
javni promet. Za redno vzdrževanje te infrastrukture se uporablja 17. člen te
uredbe.
(3) Koncesionar mora v okviru
koncesijskega razmerja iz prvega odstavka tega člena v svojem imenu in za svoj
račun tudi zgraditi pristaniško infrastrukturo, ki ni namenjena za javni
promet, v skladu z 32. členom te uredbe ter sprejetim programom razvoja
pristanišča iz 7. člena te uredbe.
14. člen
(financiranje)
(1) Izvajanje koncesijskega razmerja
za ravnanje s tovorom in opravljanje pomorskega potniškega prometa financira
koncesionar iz plačil za storitve v okviru tega razmerja in iz drugih lastnih
virov.
(2) Koncesionar mora voditi svoje
poslovne knjige v skladu s predpisom, ki ureja preglednost finančnih odnosov in
ločeno evidentiranje različnih dejavnosti.
15. člen
(koncesijska dajatev)
(1) Koncesionar plačuje koncesijsko
dajatev v letnem znesku najmanj v višini 3,5 odstotkov od poslovnih prihodkov
koncesionarja, zmanjšanih za pobrane pristojbine. Višina koncesijske dajatve in
metodologija za ugotavljanje osnove za odmero dajatve ter način opravljanja
nadzora se določijo v koncesijski pogodbi.
(2) Znesek koncesijske dajatve v
višini vodnih povračil, plačil za vodne pravice, vodnih taks ter drugih
dajatev, povezanih z uporabo morskega javnega dobra, plačuje koncesionar
upravljavcu pristanišča. Preostalo višino koncesijske dajatve iz prejšnjega
odstavka pa koncesionar plačuje v razmerju 50% : 50% upravljavcu pristanišča in
občini ali občinam, na območju katerih je kopenski del pristanišča iz 2. člena
te uredbe.
(3) Delež koncesijske dajatve, ki se
plačuje občinam v skladu s prejšnjim odstavkom, se razdeli med občine, če je
teh več, na podlagi naslednjih meril:
-
površine kopenskega dela pristanišča, ki se
nahaja na območju posamezne občine, ki pomeni 50% koncesijske dajatve,
-
površine območja posamezne občine, ki pomeni
25% koncesijske dajatve,
-
števila prebivalcev posamezne občine, ki pomeni
25% koncesijske dajatve.
(4) Podatki iz prejšnjega odstavka se
upoštevajo na dan 31. 12. preteklega leta za odmero tekočega leta. Za podatke
iz prve alineje prejšnjega odstavka se upoštevajo podatki iz Priloge 1 te
uredbe, za podatke iz druge in tretje alineje prejšnjega odstavka pa se
upoštevajo podatki Statističnega urada Republike Slovenije.
(5) Koncesijska dajatev, ki se plačuje
občinam v skladu s to uredbo, je prihodek proračuna občine, ki ga občina nameni
za financiranje javne občinske infrastrukture in občinskih javnih služb, zato
da izboljša kakovost življenja prebivalcev občine, ki je upravičena do
koncesijske dajatve, zaradi vplivov pristanišča. Poraba sredstev, pridobljenih
na podlagi plačila koncesijske dajatve, mora biti prikazana v načrtu razvojnih
programov proračuna občine.
(6) S
plačilom koncesijske dajatve koncesionar plača tudi najemnino za nepremične in
premične stvari, ki jih v skladu s to pogodbo ali posebno pogodbo pridobi
koncesionar v uporabo za opravljanje dejavnosti iz 10. člena te uredbe, ter
plačilo za stavbno pravico, služnost ali drugo stvarno pravico na tuji stvari,
ki jo pridobi na nepremičninah na pristaniškem območju.
IV. REDNO VZDRŽEVANJE PRISTANIŠKE INFRASTRUKTURE
16. člen
(javna služba)
Redno vzdrževanje pristaniške
infrastrukture, namenjene za javni promet, v pristanišču je obvezna državna
gospodarska javna služba.
17. člen
(redno vzdrževanje)
(1) Redno vzdrževanje pristaniške
infrastrukture pomeni ohranjanje pristaniške infrastrukture v stanju, ki je
potrebno za nemoteno opravljanje pristaniških dejavnosti, ter vključuje tekoče
vzdrževanje in potrebne obnove, kadar posamezen del pristaniške infrastrukture
ne omogoča več normalne uporabe (investicijsko vzdrževanje).
(2) Pristaniška infrastruktura se
redno vzdržuje tako, da se pravočasno odpravijo vzroki, ki lahko negativno
vplivajo na stabilnost, funkcionalnost in varnost posameznih delov pristaniške
infrastrukture, ali če je to potrebno, da se posamezni deli pristaniške
infrastrukture prilagodijo napredku tehnike, hkrati pa se s tem ne spreminjajo
njihova zmogljivost, velikost in namembnosti. Napeljave in tehnološke naprave
ter oprema pa se posodobijo oziroma izvedejo druge njihove izboljšave.
(3) Redno vzdrževanje akvatorija, ki
je sestavni del pristaniške infrastrukture, vključuje vzdrževanje obstoječih
globin celotnega akvatorija pristanišča in čiščenje vodnih površin morja ter
zagotavljanje drugih pogojev za potekanje pomorskega prometa.
(4) Koncesionar mora kot dober
gospodar trajno in nepretrgano izvajati gospodarsko javno službo rednega
vzdrževanja pristaniške infrastrukture, namenjene za javni promet.
(5) Koncesionar najpozneje do
15. novembra tekočega leta pripravi načrt rednega vzdrževanja pristaniške
infrastrukture, namenjene za javni promet, za prihodnje leto in ga predloži v
preveritev in uskladitev upravi za pomorstvo. Preverjen in usklajen načrt
letnega vzdrževanja na predlog uprave za pomorstvo potrdi ministrstvo. Načrt
rednega vzdrževanja mora vključevati obseg predvidenih vzdrževalnih del in
njihovo predvideno vrednost. Najpozneje do 15. maja v tekočem letu
pripravi koncesionar poročilo o uresničitvi načrta rednega vzdrževanja za
preteklo leto. Uresničitev načrta vsako leto preveri uprava za pomorstvo.
Poročilo o uresničitvi načrta rednega vzdrževanja za preteklo leto in potrditev
uresničitve na predlog uprave za pomorstvo potrdi ministrstvo.
(6) Koncesionar mora na podlagi
posebnega naročila koncedenta opraviti tudi nujna in nepredvidena vzdrževalna
dela, čeprav niso zajeta v načrtu rednega vzdrževanja iz prejšnjega odstavka in
zanje tudi niso zagotovljena sredstva v skladu z 19. členom te uredbe. O načinu
podelitve naročila in zagotovitvi sredstev za izvedbo naročila se stranki
dogovorita s koncesijsko pogodbo.
18. člen
(način izvajanja)
(1) Za redno vzdrževanje pristaniške
infrastrukture, ki je namenjena za javni promet, sklene upravljavec pristanišča
koncesijsko javno-zasebno partnerstvo na način, določen v 34. členu te uredbe.
(2) Če koncesionar bistveno krši
določila koncesijskega razmerja iz prejšnjega odstavka in obstaja neposredna
nevarnost za zdravje in življenje ljudi ali uničenje infrastrukture, namenjene
za javni promet, lahko upravljavec pristanišča posamezna obsežnejša dela v
zvezi z rednim vzdrževanjem iz prejšnjega odstavka odda kot posebno javno
naročilo.
19. člen
(financiranje)
(1) Redno vzdrževanje pristaniške
infrastrukture, namenjene za javni promet, se financira iz pristojbin iz 20.
člena te uredbe.
(2) Če pristojbine iz prejšnjega
odstavka ne omogočajo kritja stroškov rednega vzdrževanja pristaniške
infrastrukture, namenjene za javni promet, zagotavlja razliko koncesionar v
okviru lastnega poslovnega tveganja.
(3) Morebitni presežek prihodkov iz
pristaniških pristojbin iz prvega odstavka tega člena nad stroški rednega
vzdrževanja pristaniške infrastrukture v tekočem letu koncesionar zadrži kot
rezervacijo za stroške rednega vzdrževanja pristaniške infrastrukture v
prihodnjih letih. Ob prenehanju koncesijskega razmerja razliko med višino
stroškov rednega vzdrževanja in prihodki iz pristaniških pristojbin v celotnem
koncesijskem obdobju koncesionar nakaže v proračun Republike Slovenije.
V. PRISTOJBINE
20. člen
(vrste pristojbin)
Pristaniške pristojbine so:
-
pristojbina za uporabo pristanišča za plovila;
-
(črtana),
-
ladijska ležnina;
-
pristojbina za privez.
21. člen
(pristojbina za uporabo pristanišča za
plovila)
Pristojbino za uporabo pristanišča plača
plovilo, in sicer v določenem znesku od vsakega vkrcanega oziroma izkrcanega
potnika oziroma v določenem znesku od vsake tone vkrcanega ali izkrcanega
tovora ali od velikosti plovila (dolžine oziroma nosilnosti plovila).
22. člen
(črtan)
23. člen
(ladijska ležnina)
(1) Ladijsko ležnino plačuje plovilo
za uporabo obale ali pristaniškega vodnega prostora v kateri koli namen, razen
za vkrcavanje ali izkrcavanje potnikov in tovora.
(2) Kadar ladja uporablja samo
pristaniški vodni prostor, plača zmanjšano ležnino.
24. člen
(pristojbina za privez)
Pristojbino za privez plačujejo plovila, ki
trajno ali začasno uporabljajo privez.
25. člen
(oprostitve)
Pristaniških pristojbin ne plačujejo:
-
domača in tuja vojaška plovila in plovila, na
katerih so vodje držav, ter plovila, ki se uporabljajo za upravne namene
(vključno s Civilno zaščito);
-
plovila, ki pristajajo v pristaniščih zaradi
reševanja brodolomcev, smrti ali bolezni oseb na plovilih, zdravniške pomoči
osebam na plovilu, vendar samo v času, ki je potreben, da se opravi vse potrebno;
-
plovila, ki se v pristanišče zatečejo zaradi
neurja in drugih okoliščin višje sile, vendar samo v času, dokler traja višja
sila;
-
(črtana);
-
(črtana).
26. člen
(cenik pristaniških pristojbin)
(1) Cenik pristaniških pristojbin pripravi
koncesionar in ga še pred objavo predloži v soglasje ministrstvu.
(2) Cenik pristojbin iz prejšnjega odstavka
se objavi na način, primeren za obveščanje uporabnikov pristanišča.
27. člen
(plačevanje)
(1) Pristojbine iz 20. člena te uredbe
se plačujejo koncesionarju.
(2) Koncesionar ima pravico in
dolžnost pobirati pristaniške pristojbine, ki jih evidentira kot del prihodkov
iz opravljanja gospodarske javne službe rednega vzdrževanja pristaniške
infrastrukture, namenjene za javni promet.
(3) Koncesionar mora voditi ločeno
računovodsko evidenco o stroških rednega vzdrževanja pristaniške
infrastrukture, namenjene za javni promet, in prihodkih iz pristaniških
pristojbin. Višino stroškov in prihodkov v posameznem poslovnem letu mora
koncesionar navesti v posebnem dodatku k letnemu poročilu, ki ga mora
pregledati pooblaščeni revizor.
VI. KONCESIJSKO RAZMERJE
28. člen
(enovitost razmerja)
(1) Koncesijsko razmerje po tej uredbi
je enovito koncesijsko razmerje, ki obsega:
-
vodenje pristanišča, kar zajema tudi posamezne
naloge upravljanja iz četrtega odstavka 4. člena te uredbe;
-
ravnanje s tovorom in opravljanje pomorskega
potniškega prometa;
-
upravljanje in vodenje pristaniške
infrastrukture, ki ni namenjena za javni promet po tej uredbi;
-
opravljanje gospodarske javne službe rednega
vzdrževanja pristaniške infrastrukture, namenjene za javni promet po tej
uredbi.
(2) Koncesijo pridobi koncesionar s
podpisom koncesijske pogodbe in s tem nastane koncesijsko razmerje.
(3) Koncesijo lahko koncesionar deloma
ali v celoti prenese na drugo osebo s predhodnim soglasjem koncedenta. Na
osebe, s katerimi je dal koncesionar skupno vlogo za koncesijo oziroma jih je
navedel v svoji vlogi kot osebe, ki bodo sodelovale pri koncesiji, lahko
koncesionar prenese koncesijo brez predhodnega soglasja koncedenta, če je tak
prenos skladen z vlogo in koncesijsko pogodbo.
29. člen
(objekti in naprave koncesije)
(1) Objekti in naprave koncesije so
vsi objekti in naprave, ki jih je koncesionar pridobil ali zgradil za izvajanje
koncesije, ne glede na to, ali sestavljajo pristaniško infrastrukturo ali ne,
če je koncesionar za njihovo pridobitev pridobil predhodno soglasje koncedenta.
(2) Objekti in naprave iz prejšnjega
odstavka se podrobneje določijo v koncesijski pogodbi. Objektov koncesije, ki
sestavljajo pristaniško infrastrukturo, namenjeno za javni promet, koncesionar
ne sme obremeniti s hipoteko.
30. člen
(koncesijska pogodba)
(1) S koncesijsko pogodbo upravljavec
pristanišča (v nadaljnjem besedilu: koncedent) in koncesionar uredita vsa
vprašanja koncesijskega razmerja, zlasti pa:
-
medsebojne obveznosti v zvezi z gradnjo
objektov in naprav koncesije;
-
pravice in obveznosti koncedenta in
koncesionarja v zvezi z vodenjem pristanišča;
-
pravice in obveznosti koncedenta in
koncesionarja v zvezi z opravljanjem pristaniških dejavnosti;
-
pravice in obveznosti koncedenta in
koncesionarja v zvezi z upravljanjem in vodenjem pristaniške infrastrukture, ki
ni namenjena za javni promet;
-
pravice in obveznosti koncedenta in
koncesionarja v zvezi z izvajanjem javnih služb;
-
pravice in obveznosti koncedenta in
koncesionarja v zvezi z opravljanjem obrambnih in varnostnih nalog ter nalog v
zvezi z zaščito in reševanjem oziroma nenadnim onesnaženjem morja;
-
medsebojne obveznosti v zvezi s plačevanjem
pogodbenih dajatev po tej uredbi;
-
prenehanje koncesijskega razmerja in njegove
posledice;
-
posledice spremenjenih okoliščin, višje sile in
aktov javne oblasti koncedenta.
(2) Pravo koncesijske pogodbe je
pravo, veljavno v Republiki Sloveniji.
31. člen
(rok koncesije)
(1) Koncesija se podeli za 35 let (rok
koncesije).
(2) Rok koncesije začne teči z dnem
podpisa koncesijske pogodbe.
(3) Trajanje koncesije se lahko na
predlog koncesionarja podaljša za obdobje, ko koncesionar zaradi okoliščin
višje sile ni mogel izvajati koncesijske pogodbe v celoti ali deloma.
32. člen
(gradnja)
(1) Koncesionar sme v okviru
koncesijskega razmerja iz 28. člena te uredbe izvajati le gradnje, ki so
akcesorne in priložnostne narave glede na temeljni predmet tega koncesijskega
razmerja, to je opravljanje pristaniških storitev. Gradnje izvede koncesionar v
svojem imenu in za svoj račun, njihovo financiranje in povrnitev vložka pa mora
zagotoviti v okviru svoje gospodarske dejavnosti.
(2) V skladu s prejšnjim odstavkom
vlada opredeli v programu razvoja pristanišča iz 7. člena te uredbe investicije
v razvoj pristaniške infrastrukture, ki jih financira in izvede koncesionar.
(3) Koncesionar mora graditi objekte
in naprave pristaniške infrastrukture v skladu s pogoji gradnje in časovno
dinamiko, kot je to določeno v sprejetem programu razvoja pristanišča iz 7.
člena te uredbe. Koncesionar lahko za pridobivanje dovoljenj in soglasij pri
gradnji uporabi le tiste projekte, ki jih predhodno odobri koncedent.
(4) Koncesionar mora objekte in
naprave koncesije graditi v skladu s predpisi in pravili stroke, in sicer tako
da zagotavlja najbolj ekonomsko sprejemljivo stopnjo varstva okolja po načelu
najboljše dosegljive tehnologije.
(5) Pri gradnji objektov in naprav
koncesije mora koncesionar zagotoviti čim manjše vplive na okolje in dela
opravljati tako, da čim manj vplivajo na življenje in delo ljudi v okolici.
(6) Projekt in podrobnejši opisi
objektov in naprav, ki jih mora koncesionar zgraditi, so sestavni del razpisne
dokumentacije.
33. člen
(koncesionarjeva tveganja)
(1) Koncesionar izvaja koncesijo v
svojem imenu in za svoj račun.
(2) Koncesionar nosi celotno tveganje
povpraševanja po pristaniških storitvah in druga tržna tveganja koncesije.
(3) Koncesionar ni upravičen do
nobenih garancij ali plačil koncedenta zaradi tega, ker prihodki iz koncesije
ne dosegajo načrtovanih.
(4) Koncesionar ni upravičen do
poplačila katerih koli vlaganj v objekte in naprave koncesije od koncedenta,
razen ob prenehanju koncesije skladno z 41. členom te uredbe.
34. člen
(postopek podelitve koncesije)
(1) Koncedent podeli koncesijo v
postopku sklenitve koncesijskega razmerja po Zakonu o javno-zasebnem
partnerstvu in v skladu s Pomorskim zakonikom.
(2) Akt izbire koncesionarja (v
nadaljnjem besedilu: odločba o izbiri) izda vlada.
(3) Vsak kandidat lahko predloži le eno
vlogo. Če en kandidat vloži več pravočasnih vlog, se vloge, ki so prispele
prej, zavržejo, razen če kandidat ni v vlogi izrecno navedel, da poznejša vloga
pomeni spremembo in dopolnitev določene prejšnje vloge.
(4) Ista pravna ali fizična oseba
lahko sodeluje kot član konzorcija le pri eni skupni vlogi za koncesijo. Če
ista pravna ali fizična oseba sodeluje pri več vlogah, se take vloge zavržejo.
35. člen
(pogoji za koncesionarja)
(1) Kandidat mora izpolnjevati
naslednje pogoje:
-
da je registriran pri pristojnem sodišču ali
drugem organu za dejavnosti, ki so predmet koncesije;
-
da izpolnjuje predpisane pogoje za opravljanje
dejavnosti, ki so predmet koncesije;
-
da on sam ali njegov zakoniti zastopnik ni bil
pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje, določeno v prvem odstavku 42. člena
Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/06 in 16/08);
-
da ni v postopku prisilne poravnave, stečaja
ali likvidacije, da z njegovimi posli iz drugih razlogov ne upravlja sodišče,
da ni opustil poslovne dejavnosti ali ni v katerem koli podobnem položaju;
-
da ni bil s pravnomočno sodbo v kateri koli
državi obsojen za prestopek v zvezi s svojim poklicnim ravnanjem;
-
da je izpolnjeval obveznosti v zvezi s plačili
prispevkov za socialno varnost v skladu z zakonskimi določbami države, v kateri
ima sedež, ali Republike Slovenije;
-
da je izpolnjeval obveznosti v zvezi s plačili
davkov v skladu z zakonskimi določbami države, v kateri ima sedež, ali
Republike Slovenije;
-
da je v zadnjih petih letih opravljal
pristaniško dejavnost.
(2) Pri skupni vlogi morajo pogoje iz
prve do sedme alineje izpolnjevati vse osebe, ki so vložile tako vlogo, pogoj
iz osme alineje pa vsaj ena oseba med njimi.
(3) Način dokazovanja pogojev iz
prejšnjega odstavka se določi v razpisni dokumentaciji.
36. člen
(merilo za izbiro)
Merilo za izbiro koncesionarja je višina
koncesijske dajatve, pri čemer imajo prednost tisti kandidati, ki ponudijo
višjo koncesijsko dajatev in njeno bolj zgodnje plačevanje.
37. člen
(prenehanje koncesijskega razmerja)
Koncesijsko razmerje preneha:
-
zaradi prenehanja koncesijske pogodbe;
-
zaradi prenehanja koncesionarja;
-
zaradi stečaja koncesionarja;
-
z odvzemom koncesije zaradi kršitev
koncesionarja.
38. člen
(prenehanje koncesijske pogodbe)
(1) Koncesijska pogodba preneha z dnem
poteka roka koncesije.
(2) Koncesijska pogodba preneha zaradi
bistvene kršitve z odpovedjo pogodbi zveste stranke. Podrobneje se odpoved
zaradi kršitve pogodbe uredi v koncesijski pogodbi.
(3) Stranki koncesijske pogodbe se
lahko med trajanjem pogodbe kadar koli sporazumeta o prenehanju pogodbe.
Pogodbena stranka, ki želi sporazumno prenehanje pogodbe, da drugi pogodbeni
stranki pobudo, ki vsebuje najmanj predlog pogojev in rok za prenehanje pogodbe
z obrazložitvijo. Pobuda mora biti dana pisno.
39. člen
(prenehanje koncesionarja)
(1) Koncesijsko razmerje preneha s
prenehanjem koncesionarja, če nima univerzalnega pravnega naslednika.
(2) Pri univerzalnem pravnem
nasledniku koncesionarja se koncesijsko razmerje prenese na pravnega naslednika
skladno s tretjim odstavkom 28. člena te uredbe.
(3) Koncesijsko razmerje preneha z
dnem, ko po zakonu nastanejo pravne posledice začetka stečajnega postopka.
Pristaniška infrastruktura ne postane del stečajne mase in preide v last
koncedenta. Koncedent mora v stečajno maso plačati še neamortizirano vrednost
pristaniške infrastrukture.
40. člen
(odvzem koncesije)
(1) Vlada z odločbo odvzame koncesijo
zaradi kršitev koncesionarja:
-
če koncesionar huje krši to uredbo in druge
predpise, ki urejajo način izvajanja koncesije;
-
če koncesionar ne ravna v skladu z dokončnimi
odločbami, ki jih pooblaščene osebe koncedenta izdajajo pri nadzoru nad
koncesijo;
-
če koncesionar ne ravna v skladu z dokončnimi
odločbami, izdanimi pri inšpekcijskem nadzoru ali drugem nadzoru državnega
organa nad koncesionarjem pri izvajanju koncesije.
(2) Zaradi kršitev koncesionarja iz
prejšnjega odstavka lahko koncedent ločeno odvzame koncesijo tudi le v delu iz
četrte alineje prvega odstavka 28. člena te uredbe.
(3) Koncedent pisno opozori
koncesionarja na kršitve, ki so razlog za odvzem koncesije, mu določi primeren
rok za odpravo kršitev in ga opozori, da bo sicer uvedel postopek odvzema
koncesije.
41. člen
(posledice prenehanja koncesije)
(1) Ne glede na razlog prenehanja
koncesije mora koncesionar koncedentu najpozneje v enem mesecu po prenehanju
koncesije izročiti vse objekte in naprave koncesije, ki sestavljajo pristaniško
infrastrukturo. Način izročitve objektov in naprav koncesije se uredi v
koncesijski pogodbi.
(2) Če se v času izvajanja koncesijske
pogodbe potrebna vlaganja v razvoj pristaniške infrastrukture, ki jih je
predhodno odobril koncedent, koncesionarju še ne povrnejo v celoti, mu
koncedent po prenehanju koncesijske pogodbe povrne še neamortizirano vrednost,
kot je izkazana v poslovnih knjigah koncesionarja.
(3) Če se podeli nova koncesija, se
višina plačila iz prejšnjega odstavka določi kot del koncesijske dajatve, ki jo
mora novi koncesionar plačati ob podpisu nove koncesijske pogodbe poleg plačila
redne koncesijske dajatve. Če je za novega koncesionarja izbrana oseba, ki je
bila koncesionar v predhodnem obdobju, je ta oproščena plačila dela koncesijske
dajatve, ki se plača ob podpisu nove koncesijske pogodbe, s čimer preneha njena
pravica do povračila neamortiziranega dela vrednosti investicijskih vlaganj iz
prejšnjega koncesijskega obdobja.
VII. NADZOR IN POROČANJE
42. člen
(nadzor)
(1) Koncesionarjevo izvajanje
koncesije nadzira uprava za pomorstvo.
(2) Nadzor iz prejšnjega odstavka je
lahko napovedan ali nenapovedan, obsega pa zlasti:
-
nadzor nad izpolnjevanjem obveznosti
koncesionarja iz koncesijskega razmerja;
-
nadzor nad stanjem pristaniške infrastrukture,
ki je predmet koncesije, njenim vzdrževanjem in obnavljanjem;
-
nadzor nad dokumentacijo v zvezi s prihodki in
odhodki iz pristaniških pristojbin, rednim vzdrževanjem in investicijskimi
vlaganji v pristaniško infrastrukturo.
(3) Nadzor mora potekati tako, da ne
ovira opravljanja redne dejavnosti koncesionarja in tretjih oseb, praviloma le
v poslovnem času koncesionarja. Izvajalec nadzora se izkaže s pooblastilom
pristojnega organa.
(4) O nadzoru se sestavi zapisnik,
podpišeta pa ga predstavnik koncesionarja in oseba, ki opravlja nadzor.
43. člen
(poročanje)
(1) Koncesionar mora dvakrat letno
pisno poročati koncedentu o izpolnjevanju obveznosti iz koncesijske pogodbe.
(2) Poročilo mora vsebovati zlasti
podatke o opravljanju pristaniške dejavnosti ter višini stroškov za redno
vzdrževanje pristaniške infrastrukture in vlaganj vanjo ter druge podatke o
stanju pristaniške infrastrukture.
(3) Poleg poročil iz prejšnjega
odstavka koncesionar predloži koncedentu revidirane konsolidirane letne
računovodske izkaze.
Priloga
1: Grafični prikaz in koordinate območja koprskega
tovornega pristanišča
Priloga
2: Grafični prikaz pristaniške infrastrukture namenjene za
javni promet
Uredba o upravljanju koprskega tovornega
pristanišča, opravljanju pristaniške dejavnosti, podelitvi koncesije za
upravljanje, vodenje, razvoj in redno vzdrževanje pristaniške infrastrukture v
tem pristanišču (Uradni list RS, št. 71/08)
vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:
»VIII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
44. člen
(prva podelitev
koncesije iz 28. člena)
(1) Prvo koncesijo iz 28. člena te
uredbe podeli upravljavec pristanišča po izteku roka obstoječega koncesijskega
razmerja med Republiko Slovenijo in Luko Koper, d. d., urejenega z najemno
pogodbo št. 2606-3/99 z dne 2. 2. 2000, kot je bila dopolnjena z dodatkom
št. 1 z dne 27. 7. 2006 in dodatkom št. 2 z dne 25. 9. 2007, ki daje
na podlagi 997. člena Pomorskega zakonika družbi Luka Koper, d. d.,
izključno pravico uporabljati zemljišča in pristaniško infrastrukturo na
območju pristanišča.
(2) Do podelitve prve koncesije na
podlagi javnega razpisa iz te uredbe se obstoječe koncesijsko razmerje uskladi
s to uredbo, s tem da se stranki sporazumeta o oblikovanju novega besedila
pogodbe med njima, ki vključuje dosedanje najemno razmerje in določbe, potrebne
za uskladitev s to uredbo, najpozneje v enem mesecu po uveljavitvi te uredbe.
(3) Pri uskladitvi iz prejšnjega
odstavka morata stranki upoštevati naslednje:
-
pogodbeno razmerje mora prenehati najpozneje 35
let po podpisu nove pogodbe, s katero je usklajeno to razmerje;
-
višina koncesijske dajatve iz 15. člena te
uredbe mora biti ob podpisu pogodbe najmanj 3,5 odstotkov od poslovnih
prihodkov koncesionarja, zmanjšanih za pobrane pristojbine.
(4) Pri uskladitvi obstoječega
koncesijskega razmerja morata stranki upoštevati tudi obveznost Luke Koper za
gradnjo operativnih obal na območju tretjega pomola koprskega pristanišča.
Operativne obale in drugi objekti tretjega pomola postanejo na temelju stavbne
pravice lastnina Luke Koper, ki ima med trajanjem koncesijskega razmerja
pravico do njihovega izkoriščanja zaradi opravljanja pristaniških storitev, po
prenehanju koncesijskega razmerja pa mora koncesionar gradnjo odstraniti in
vzpostaviti prvotno stanje, razen če bi koncedent uveljavil opcijsko pravico do
odkupa operativnih obal tretjega pomola po revidirani neamortizirani vrednosti
vlaganj skladno z 41. členom te uredbe.
(5) Stranki morata najpozneje v šestih
mesecih po sklenitvi pogodbe, s katero uskladita pogodbeno razmerje iz prvega
odstavka tega člena, določiti seznam pristaniške infrastrukture, s katerim se
določata infrastruktura, ki je namenjena za javni promet, in druga pristaniška
infrastruktura.
(6) Najpozneje v 12 mesecih po
sklenitvi pogodbe, s katero stranki uskladita koncesijsko razmerje iz prvega
odstavka tega člena, mora ministrstvo pripraviti program razvoja pristanišča iz
7. člena te uredbe.
45. člen
(prenehanje
veljavnosti)
Z dnem uveljavitve te uredbe preneha
veljati Uredba o podelitvi koncesije za upravljanje, vodenje, razvoj in redno
vzdrževanje pristaniške infrastrukture v koprskem tovornem pristanišču (Uradni
list RS, št. 103/02).
46. člen
(začetek
veljavnosti)
Ta uredba začne veljati petnajsti dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Uredba o spremembah Uredbe o upravljanju
koprskega tovornega pristanišča, opravljanju pristaniške dejavnosti, podelitvi
koncesije za upravljanje, vodenje, razvoj in redno vzdrževanje pristaniške
infrastrukture v tem pristanišču (Uradni list RS, št. 32/11) vsebuje naslednjo končno določbo:
»5. člen
Ta uredba začne veljati petnajsti dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Sklep o spremembi območja koprskega tovornega
pristanišča (Uradni list RS, št. 53/13) v zvezi z razširitvijo območja
koprskega tovornega pristanišča določa:
»1. člen
Območje koprskega tovornega pristanišča se
spremeni tako, da se razširi na vzhodni del parc. št. 799/29, k. o.
Ankaran, v skupni površini 102.077,49 m2. Sprememba območja
koprskega tovornega pristanišča je določena v grafični obliki v Prilogi 1, ki
je sestavni del tega sklepa.«;
ter vsebuje naslednjo končno določbo:
»2. člen
Ta sklep začne veljati naslednji dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Uredba o spremembah Uredbe o upravljanju
koprskega tovornega pristanišča, opravljanju pristaniške dejavnosti, podelitvi
koncesije za upravljanje, vodenje, razvoj in redno vzdrževanje pristaniške
infrastrukture v tem pristanišču (Uradni list RS, št. 25/14) vsebuje naslednjo končno določbo:
»3. člen
Ta uredba začne veljati petnajsti dan po
objavi v Uradnem listu
Republike Slovenije.«.
Uredba o spremembah in dopolnitvi Uredbe o
upravljanju koprskega tovornega pristanišča, opravljanju pristaniške
dejavnosti, podelitvi koncesije za upravljanje, vodenje, razvoj in redno
vzdrževanje pristaniške infrastrukture v tem pristanišču (Uradni list RS, št. 3/18)
vsebuje naslednjo končno določbo:
»KONČNA DOLOČBA
4. člen
Ta uredba začne veljati petnajsti dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o
upravljanju koprskega tovornega pristanišča, opravljanju pristaniške
dejavnosti, podelitvi koncesije za upravljanje, vodenje, razvoj in redno
vzdrževanje pristaniške infrastrukture v tem pristanišču (Uradni list RS, št. 41/18)
vsebuje naslednje prehodne in končno določbo:
»PREHODNE IN KONČNA DOLOČBA
7. člen
(1) Spremenjeni tretji odstavek ter
nova četrti in peti odstavek 15. člena uredbe se začnejo uporabljati
1. januarja 2019.
(2) Novi Priloga 1 in Priloga 2
uredbe:
-
se v delu, ki se nanaša na parc. št. 799/2,
805/1, 805/2, 805/3 in 805/5, vse k. o. Ankaran, začneta uporabljati
1. januarja 2019,
-
se v delu, ki se nanaša na parc. št. 799/31,
k. o. Ankaran, začneta uporabljati 1. januarja 2020,
-
se v delu, ki se nanaša na parc. št. 799/48 in
799/50, obe k. o. Ankaran, začneta uporabljati 1. januarja 2025,
-
se v delu, ki se nanaša na parc. št. 805/4,
k. o. Ankaran, začneta uporabljati 1. januarja 2028.
8. člen
Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi
v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Uredba o spremembah Uredbe o upravljanju koprskega
tovornega pristanišča, opravljanju pristaniške dejavnosti, podelitvi koncesije
za upravljanje, vodenje, razvoj in redno vzdrževanje pristaniške infrastrukture
v tem pristanišču (Uradni list RS, št. 62/19)
vsebuje naslednjo prehodno in končno določbo:
»PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA
3. člen
Novi Priloga 1 in Priloga 2 uredbe:
-
se v delu, ki se nanaša na parc. št. 799/48 in
799/50, obe k. o. Ankaran, začneta uporabljati 1. januarja 2025,
-
se v delu, ki se nanaša na parc. št. 805/4,
k. o. Ankaran, začneta uporabljati 1. januarja 2028.
4. člen
Ta uredba začne veljati naslednji dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Uredba
o spremembah Uredbe o upravljanju koprskega tovornega pristanišča, opravljanju
pristaniške dejavnosti, podelitvi koncesije za upravljanje, vodenje, razvoj in
redno vzdrževanje pristaniške infrastrukture v tem pristanišču (Uradni list RS,
št. 51/21)
vsebuje naslednjo prehodno in končno določbo:
»PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA
4. člen
Novi Priloga 1 in Priloga 2 uredbe:
-
se v delu, ki se nanaša na parc. št. 799/48 in
799/50, obe k. o. Ankaran, začneta
uporabljati 1. januarja 2025,
-
se v delu, ki se nanaša na parc. št. 805/4, k. o. Ankaran, začneta uporabljati 1. januarja 2028.
5. člen
Ta uredba začne veljati naslednji dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Uredba
o spremembah in dopolnitvi Uredbe o upravljanju koprskega tovornega
pristanišča, opravljanju pristaniške dejavnosti, podelitvi koncesije za
upravljanje, vodenje, razvoj in redno vzdrževanje pristaniške infrastrukture v
tem pristanišču (Uradni list RS, št. 47/22) vsebuje
naslednjo prehodno in končno določbo:
»PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA
4. člen
Novi Priloga 1 in Priloga 2 uredbe:
-
se v delu, ki se nanaša na parc. št. 799/48 in
799/58, obe k. o. Ankaran, začneta uporabljati 1. januarja 2025,
-
se v delu, ki se nanaša na parc. št. 805/4, k.
o. Ankaran, začneta uporabljati 1. januarja 2028.
5. člen
Ta uredba začne veljati naslednji dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Uredba
o spremembah Uredbe o upravljanju koprskega tovornega pristanišča, opravljanju
pristaniške dejavnosti, podelitvi koncesije za upravljanje, vodenje, razvoj in
redno vzdrževanje pristaniške infrastrukture v tem pristanišču (Uradni list RS,
št. 9/23)
vsebuje naslednjo prehodno in končno določbo:
»PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA
3. člen
Novi Priloga 1 in 2 uredbe:
-
se v delu, ki se nanaša na parc. št. 799/48 in
799/58, obe k. o. Ankaran, začneta uporabljati 1. januarja
2025,
-
se v delu, ki se nanaša na parc. št. 805/4, k.
o. Ankaran, začneta uporabljati 1. januarja
2028.
4. člen
Ta uredba začne veljati naslednji dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.