Opozorilo: Neuradno prečiščeno
besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede
katerega organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače.
Neuradno prečiščeno besedilo Zakona o informacijskem
pooblaščencu obsega:
-
Zakon o Informacijskem pooblaščencu – ZInfP (Uradni list RS, št. 113/05
z dne 16. 12. 2005),
-
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o ustavnem sodišču – ZUstS-A
(Uradni list RS, št. 51/07 z dne 8. 6. 2007).
ZAKON
O INFORMACIJSKEM POOBLAŠČENCU (ZInfP)
(neuradno prečiščeno besedilo št. 1)
1. Splošne določbe
1. člen
(1) S tem zakonom se ustanovi Informacijski pooblaščenec ali
Informacijska pooblaščenka (v nadaljevanju: Informacijski pooblaščenec) in se
določijo njegove pristojnosti in pooblastila.
(2) S tem zakonom se v pravni red Republike Slovenije prenaša
Direktiva 95/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. oktobra 1995 o
varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih
podatkov.
2. člen
(1) Informacijski pooblaščenec je samostojen in neodvisen državni
organ, ki je pristojen za:
-
odločanje o pritožbi zoper odločbo, s katero je organ zavrgel ali
zavrnil zahtevo ali drugače kršil pravico do dostopa ali ponovne uporabe
informacije javnega značaja ter v okviru postopka na drugi stopnji tudi za nadzor
nad izvajanjem zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, in na
njegovi podlagi izdanih predpisov;
-
inšpekcijski nadzor nad izvajanjem zakona in drugih predpisov, ki
urejajo varstvo ali obdelavo osebnih podatkov oziroma iznos osebnih podatkov iz
Republike Slovenije, ter opravljanje drugih nalog, ki jih določajo ti predpisi;
-
odločanje o pritožbi posameznika, kadar upravljavec osebnih podatkov ne
ugodi zahtevi posameznika glede pravice posameznika do seznanitve z zahtevanimi
podatki, do izpisov, seznamov, vpogledov, potrdil, informacij, pojasnil, prepisovanja
ali kopiranja po določbah zakona, ki ureja varstvo osebnih podatkov.
(2) Informacijski pooblaščenec je prekrškovni organ, pristojen
za nadzor nad tem zakonom in nad zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov.
(3) Informacijski pooblaščenec ima naslednje pristojnosti:
-
organizira in usklajuje delo vseh zaposlenih, vključno državnih
nadzornikov za varstvo osebnih podatkov;
-
izvaja druga pooblastila predstojnika državnega organa;
-
opravlja inšpekcijski nadzor po zakonu, ki ureja varstvo osebnih
podatkov.
3. člen
(pomen in preimenovanje izrazov)
(1) Za organ po tem zakonu se štejejo državni organ, organ
lokalne skupnosti, javna agencija, javni sklad in druge osebe javnega prava,
nosilec javnih pooblastil in izvajalec javne službe (v nadaljnjem besedilu:
organi).
(2) Za odgovorno osebo organa po tem zakonu se šteje uradna
oseba, ki je pristojna za dajanje informacij javnega značaja, ali predstojnik
organa.
(3) Kadar drug zakon ali podzakonski predpis uporablja izraze
"Glavni državni nadzornik", "Državni nadzorni organ za varstvo
osebnih podatkov" ali "Pooblaščenec za dostop do informacij javnega
značaja", ti izrazi pomenijo "Informacijski pooblaščenec".
4. člen
(1) Sedež Informacijskega pooblaščenca je v Ljubljani.
(2) Informacijski pooblaščenec svojo organiziranost uredi s
poslovnikom in drugimi splošnimi akti.
5. člen
(proračunska sredstva)
Sredstva za delo Informacijskega pooblaščenca se zagotavljajo
iz državnega proračuna in jih določi Državni zbor Republike Slovenije na
predlog Informacijskega pooblaščenca.
2. Imenovanje in položaj informacijskega pooblaščenca
6. člen
(imenovanje informacijskega pooblaščenca)
(1) Informacijskega pooblaščenca imenuje Državni zbor Republike
Slovenije na predlog predsednika Republike Slovenije.
(2) Za informacijskega pooblaščenca je lahko imenovana oseba,
ki:
-
je državljan Republike Slovenije;
-
ima univerzitetno izobrazbo;
-
ima najmanj pet let delovnih izkušenj;
-
ni bila pravnomočno obsojena na nepogojno kazen zapora.
(3) Informacijski pooblaščenec je imenovan za pet let in je
lahko še enkrat ponovno imenovan.
7. člen
(status informacijskega pooblaščenca in njegova razrešitev)
(1) Informacijski pooblaščenec ima status državnega funkcionarja.
(2) Informacijskega pooblaščenca lahko Državni zbor Republike
Slovenije predčasno razreši samo:
-
če to sam zahteva,
-
če ne izpolnjuje več pogojev za opravljanje funkcije iz drugega ostavka
5. člena tega zakona,
-
zaradi trajne izgube delovne zmožnosti za opravljanje svoje funkcije
-
ali če svojih nalog ne opravlja v skladu z zakonom in ustavo.
(3) Postopek za razrešitev informacijskega pooblaščenca se
začne na predlog predsednika republike.
(4) Glede nezdružljivosti funkcije z drugimi funkcijami in
dejavnostmi se za informacijskega pooblaščenca smiselno uporablja zakon, ki
ureja delovanje varuha človekovih pravic.
3. Državni nadzorniki za varstvo osebnih podatkov in
strokovna služba Informacijskega pooblaščenca
8. člen
(državni nadzornik)
(1) Pri Informacijskem pooblaščencu so poleg informacijskega pooblaščenca
zaposleni državni nadzorniki za varstvo osebnih podatkov ali državne nadzornice
za varstvo osebnih podatkov (v nadaljnjem besedilu: nadzornik).
(2) Za nadzornika je lahko imenovana oseba, ki ima univerzitetno
izobrazbo, najmanj pet let delovnih izkušenj in opravljen strokovni izpit za
inšpektorja po zakonu, ki ureja inšpekcijski nadzor.
(3) Nadzorniki imajo položaj, pravice in obveznosti, ki jih za
inšpektorje določata zakon, ki ureja inšpekcijski nadzor, in zakon o javnih
uslužbencih.
(4) Nadzornika imenuje informacijski pooblaščenec v skladu z
zakonom o javnih uslužbencih.
(5) Nadzorniki so pri opravljanju nalog inšpekcijskega nadzora
in drugih nalog po zakonu, ki ureja varstvo osebnih podatkov, v skladu s
svojimi pooblastili samostojni ter jih opravljajo v okviru in na podlagi ustave
in zakonov.
(6) Pri opravljanju nalog, ki ne vključujejo inšpekcijskega nadzora,
so vezani na pisna navodila informacijskega pooblaščenca.
9. člen
(strokovna služba Informacijskega pooblaščenca)
Informacijski pooblaščenec ima strokovno in
administrativno-tehnično službo.
4. Postopek pred Informacijskim pooblaščencem
10. člen
(pridobitev zahtevanih informacij in dokumentov v zadevah dostopa
do informacij javnega značaja)
(1) Če je to potrebno za obravnavo pritožbe, mora odgovorna oseba
organa Informacijskemu pooblaščencu na njegovo zahtevo nemudoma poslati
dokumente, zadeve, dosjeje, registre, evidence ali dokumentarno gradivo, ki jih
je zahteval prosilec. Informacijski pooblaščenec ima v okviru svojih
pristojnosti tudi pravico do vpogleda v davčno tajnost.
(2) Če Informacijski pooblaščenec ob reševanju pritožbe v
zadevah dostopa do informacij javnega značaja sumi, da organ prve stopnje z
zahtevanimi informacijami razpolaga, vendar jih Informacijskemu pooblaščencu v
celoti ali delno ne posreduje, ima Informacijski pooblaščenec pooblastila po zakonu,
ki ureja inšpekcijski nadzor.
(3) Če organ zoper odločbo Informacijskega pooblaščenca ni
sprožil upravnega spora, je dolžan prosilcu skladno z odločbo Informacijskega
pooblaščenca poslati zahtevani dokument, zadevo, dosje, register, evidenco ali
dokumentarno gradivo.
(4) Postopki v upravnem sporu zoper odločbo ali sklep, ki ju
izda Informacijski pooblaščenec, so nujni in prednostni.
11. člen
(procesno dejanje v zadevah dostopa do informacij javnega
značaja)
Informacijski pooblaščenec lahko opravi procesno dejanje v
zahtevi za dostop do informacije javnega značaja brez prisotnosti stranke, ki
zahteva dostop do informacije javnega značaja, ali osebe, ki ima v postopku
enake pravice in dolžnosti kot stranka, če je to potrebno, da se pred dokončno odločitvijo
Informacijskega pooblaščenca tej stranki prepreči dostop do zahtevane
informacije.
12. člen
(pregled spisa v zadevah dostopa do informacij javnega značaja
in njihove ponovne uporabe)
(1) Pravica strank do pregleda dokumentov v zadevah dostopa
do informacij javnega značaja po določbah zakona, ki ureja splošni upravni
postopek, do pravnomočnosti odločbe Informacijskega pooblaščenca ne vključuje
pregleda zahtevanega dokumenta in drugih dokumentov zadeve, iz katerih bi se
dalo razbrati ali sklepati na vsebino zahtevane informacije.
(2) Po pravnomočnosti odločbe Informacijskega pooblaščenca
pravica stranke iz prvega odstavka tega člena vključuje pregled zahtevanega
dokumenta zadeve v obsegu, dovoljenem s pravnomočno odločbo Informacijskega
pooblaščenca.
13. člen
(prenehal
veljati)
14. člen
(poročila Informacijskega pooblaščenca)
(1) Informacijski pooblaščenec pošlje letno poročilo o svojem
delu državnemu zboru najpozneje do 31. maja za preteklo leto in ga objavi na
svoji spletni strani.
(2) Letno poročilo vsebuje podatke o delu v preteklem letu
ter ocene in priporočila s področja varstva osebnih podatkov in dostopa do
informacij javnega značaja.
5. Kazenske določbe
15. člen
(odgovornost za prekršek)
(1) Z globo od 100.000 tolarjev do 250.000 tolarjev se kaznuje
za prekršek odgovorna oseba organa, ki Informacijskemu pooblaščencu v skladu s
prvim odstavkom 10. člena tega zakona ob odstopu pritožbe prosilca kljub
zahtevi ne pošlje zahtevanega dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence
ali dokumentarnega gradiva, čeprav z njimi razpolaga.
(2) Z globo od 100.000 tolarjev do 250.000 tolarjev se kaznuje
za prekršek odgovorna oseba organa, ki v skladu s tretjim odstavkom 10. člena
tega zakona prosilcu kljub odločbi Informacijskega pooblaščenca ne pošlje
zahtevanega dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva.
(3) Z globo od 100.000 tolarjev do 250.000 tolarjev se kaznuje
za prekršek odgovorna oseba upravljavca osebnih podatkov, ki kljub odločbi
Informacijskega pooblaščenca iz postopka reševanja pritožbe prosilca iz tretje
alineje prvega odstavka 2. člena tega zakona prosilcu ne omogoči pravice iz
tretje alineje prvega odstavka 2. člena.
Zakon o Informacijskem pooblaščencu – ZInfP
(Uradni list RS, št. 113/05) vsebuje naslednje prehodne in
končne določbe:
»6. Prehodne in končne določbe
16. člen
(prenehanje veljavnosti)
Z dnem uveljavitve tega zakona prenehajo veljati določbe od
38. do 46. člena, 57. in 104. člena, 108. do 110. člena Zakona o varstvu
osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 86/04 – ZVOP-1) in določbe od 28. do 30.
člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 24/03
in 61/05 – ZDIJZ).
17. člen
(nadaljevanje dela)
Pooblaščenec za dostop do informacij javnega značaja z dnem
uveljavitve tega zakona nadaljuje delo kot informacijski pooblaščenec do izteka
mandata, za katerega je bil imenovan za pooblaščenca za dostop do informacij
javnega značaja.
18. člen
(prevzem zaposlenih in
arhivov)
(1) Informacijski pooblaščenec prevzame inšpektorje in druge
uslužbence, ki na dan začetka delovanja Informacijskega pooblaščenca opravljajo
delo v Inšpektoratu za varstvo osebnih podatkov Republike Slovenije, ter
pripadajočo opremo in sredstva.
(2) Informacijski pooblaščenec prevzame vse nedokončane zadeve,
arhive in evidence, ki jih vodi Inšpektorat za varstvo osebnih podatkov
Republike Slovenije.
19. člen
(plača informacijskega
pooblaščenca)
Do uveljavitve odloka, ki bo uredil plače nosilcev javnih funkcij,
se Informacijskemu pooblaščencu določi plača v višini plače predsednika državne
revizijske komisije.
20. člen
(začetek veljavnosti)
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu
Republike Slovenije.«.
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o
ustavnem sodišču – ZUstS-A (Uradni list RS, št. 51/07) vsebuje naslednjo končno določbo:
»40. člen
Ta zakon začne veljati 15. julija 2007.«.