Neuradno prečiščeno besedilo, ki vsebuje to spremembo:
Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo
predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega
organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače.
Neuradno
prečiščeno besedilo Zakona o visokem šolstvu obsega:
-
Zakon
o visokem šolstvu – ZViS (Uradni list RS, št. 67/93 z
dne 17. 12. 1993),
-
Odločbo o razveljavitvi določbe drugega
odstavka 60. člena zakona o visokem šolstvu (Uradni list RS, št. 39/95 z dne 7.
7. 1995),
-
Odločbo o delni zavrnitvi pobud; razveljavitvi
drugega stavka v drugem odstavku in tretjega odstavka 56. člena, pete alinee
prvega odstavka 66. člena in tretjega odstavka 69. člena; in ugotovitvi, da je
zakon o visokem šolstvu v neskladju z ustavo, kolikor določa, da so avtonomne
tudi članice univerze (Uradni list RS, št. 18/98 z dne 6. 3. 1998),
-
Odločbo o delni razveljavitvi drugega odstavka
21. člena zakona o visokem šolstvu: prvega stavka v drugem odstavku 46. člena,
drugega odstavka 48. člena in 49. člena statuta Univerze v Ljubljani; ugotovi,
da tretji odstavek 46. člena statuta Univerze v Ljubljani ni v neskladju z
ustavo; ter zavrženju pobude za oceno ustavnosti in zakonitosti volitev
rektorja Univerze v Ljubljani (Uradni list RS, št. 35/98 z dne
8. 5. 1998),
-
Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o
visokem šolstvu – ZViS-A (Uradni list RS, št. 99/99 z dne 9. 12. 1999),
-
Zakon o dopolnitvi zakona o visokem šolstvu –
ZViS-B (Uradni list RS, št. 64/01 z dne 3. 8. 2001),
-
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o
visokem šolstvu – ZViS-C (Uradni list RS, št. 100/03 z dne 17. 10. 2003),
-
Zakon o visokem
šolstvu – uradno prečiščeno besedilo – ZViS- UBP1 (Uradni
list RS, št. 134/03 z dne 30. 12. 2003),
-
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o
visokem šolstvu – ZViS-D (Uradni list RS, št. 63/04 z dne 10. 6. 2004),
-
Zakon o visokem
šolstvu – uradno prečiščeno besedilo – ZViS- UBP2 (Uradni
list RS, št. 100/04 z dne 13. 9. 2004),
-
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o
visokem šolstvu – ZViS-E (Uradni list RS, št. 94/06 z dne 8. 9. 2006).
ZAKON
o visokem šolstvu (ZViS)
(neuradno prečiščeno besedilo št. 10)
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(vsebina zakona)
Ta zakon ureja statusna vprašanja
visokošolskih zavodov, pogoje za opravljanje visokošolske dejavnosti,
opredeljuje javno službo v visokem šolstvu in ureja način njenega financiranja.
S tem zakonom se urejajo tudi statusna
vprašanja knjižnic in inštitutov ter drugih zavodov, katerih dejavnost je
potrebna za uresničevanje visokošolske dejavnosti, če so ustanovljeni v okviru
univerz (v nadaljnjem besedilu: drugi zavodi - članice univerz), in študentskih
domov.
2. člen
(vrste visokošolskih zavodov)
Visokošolski zavodi so univerze, fakultete,
umetniške akademije in visoke strokovne šole.
3. člen
(univerze)
Univerza zagotavlja razvoj znanosti,
strokovnosti in umetnosti ter prek fakultet, umetniških akademij ali visokih
strokovnih šol v izobraževalnem procesu posreduje spoznanja z več znanstvenih
oziroma umetniških področij ali disciplin.
Univerza lahko neposredno organizira
izvajanje znanstveno-raziskovalnih in študijskih interdisciplinarnih programov.
4. člen
(fakultete in umetniške akademije)
Fakulteta opravlja pretežno
znanstveno-raziskovalno in izobraževalno dejavnost s področij ene ali več
sorodnih oziroma med seboj povezanih znanstvenih disciplin in skrbi za njihov
razvoj.
Umetniška akademija opravlja pretežno
umetniško in izobraževalno dejavnost s področij ene ali več sorodnih oziroma
med seboj povezanih umetniških disciplin in skrbi za njihov razvoj.
5. člen
(visoke strokovne šole)
Visoka strokovna šola opravlja
izobraževalno dejavnost s področja ene ali več sorodnih oziroma med seboj
povezanih strok in skrbi za njihov razvoj.
Visoka strokovna šola lahko opravlja tudi
raziskovalno oziroma umetniško delo, če je tako določeno z ustanovitvenim
aktom.
6. člen
(avtonomija visokošolskih zavodov)
Univerza je avtonomni,
znanstvenoraziskovalni, umetniški in izobraževalni visokošolski zavod s
posebnim položajem.
Univerze in samostojni visokošolski zavodi,
ki jih ustanovi Republika Slovenija, delujejo po načelih avtonomije, ki jim
zagotavlja predvsem:
-
svobodo raziskovanja, umetniškega ustvarjanja
in posredovanja znanja,
-
samostojno urejanje notranje organizacije in
delovanja s statutom v skladu z zakonom,
-
sprejemanje meril za izvolitev v naziv
visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in visokošolskih sodelavcev.
-
volitve v nazive visokošolskih učiteljev,
znanstvenih delavcev in visokošolskih sodelavcev,
-
izbiro visokošolskih učiteljev, znanstvenih
delavcev in visokošolskih sodelavcev za zasedbo delovnih mest,
-
izdelavo in sprejem študijskih in znanstveno-raziskovalnih
programov, določanje študijskega režima ter določanje oblik in obdobij
preverjanja znanj študentov,
-
podeljevanje strokovnih in znanstvenih naslovov
v skladu z zakonom ter podeljevanje častnega doktorata in naziva zaslužni
profesor,
-
volitve, imenovanja in odpoklic organov v
skladu s statuti in drugimi akti,
-
odločanje o oblikah sodelovanja z drugimi
organizacijami,
-
upravljanje s premoženjem v skladu z namenom,
za katerega je bilo pridobljeno.
7. člen
(izobraževanje pod enakimi pogoji)
Državljani Republike Slovenije imajo
pravico do izobraževanja na visokošolskih zavodih v Republiki Sloveniji pod
enakimi pogoji.
Slovenci brez slovenskega državljanstva se
lahko na visokošolskih zavodih v Republiki Sloveniji izobražujejo pod enakimi
pogoji kot državljani Republike Slovenije.
Slovenci brez slovenskega državljanstva po
tem zakonu so potomci oseb slovenske narodnosti do tretjega kolena v ravni
vrsti.
Državljani članic Evropske unije imajo
pravico do izobraževanja na visokošolskih zavodih v Republiki Sloveniji pod
enakimi pogoji kot državljani Republike Slovenije
Tuji državljani se, pod pogojem, da se
uporablja načelo vzajemnosti, lahko izobražujejo na visokošolskih zavodih v
Republiki Sloveniji pod enakimi pogoji kot državljani Republike Slovenije.
Podrobnejše pogoje v zvezi s številom
prostih vpisnih mest, plačilom šolnine, bivanjem v študentskih domovih ter
drugimi pravicami in dolžnostmi študentov v skladu s tem zakonom za
izobraževanje oseb iz drugega in četrtega odstavka tega člena in za tujce
določi minister, pristojen za visoko šolstvo. S statutom javnega visokošolskega
zavoda se za Slovence brez slovenskega državljanstva lahko določijo ugodnejši
pogoji za vpis.
7.a člen
(štipendiranje tujcev in Slovencev brez
slovenskega državljanstva)
Republika Slovenija lahko Slovencem brez
slovenskega državljanstva, ob upoštevanju meddržavnih pogodb in sporazumov ali
na podlagi vzajemnosti pa tudi tujcem, zagotavlja štipendije ali študijske
pomoči za študij po študijskih programih za pridobitev izobrazbe ali
izpopolnjevanje.
Pri izbiri kandidatov za štipendije ali
študijske pomoči se upoštevajo pogoji, določeni v meddržavni pogodbi ali
sporazumu; če jih ta ne vsebuje, se upošteva kandidatov uspeh pri študiju.
Podrobnejše pogoje in način dodeljevanja
štipendij ali študijskih pomoči Slovencem brez slovenskega državljanstva in
tujcem določi minister, pristojen za visoko šolstvo.
8. člen
(učni jezik)
Učni jezik je slovenski.
Visokošolski zavod lahko izvaja študijske
programe ali njihove dele v tujem jeziku, pod pogoji, določenimi s statutom.
Če visokošolski zavod opravlja javno
službo, se lahko v tujem jeziku izvajajo:
-
študijski programi tujih jezikov,
-
deli študijskih programov, če pri njihovem
izvajanju sodelujejo gostujoči visokošolski učitelji iz tujine ali je vanje vpisano večje število tujih študentov,
-
študijski programi, če se ti programi na
visokošolskem zavodu izvajajo tudi v slovenskem jeziku.
Visokošolski zavodi skrbijo za razvoj
slovenščine kot strokovnega oziroma znanstvenega jezika.
Tujcem in Slovencem brez slovenskega
državljanstva se omogoči učenje slovenščine.
Podrobnejši način skrbi za razvoj in učenje
slovenščine določi minister, pristojen za visoko šolstvo.
II. STATUSNA OPREDELITEV
VISOKOŠOLSKIH ZAVODOV, DRUGIH ZAVODOV – ČLANIC UNIVERZ IN ŠTUDENTSKIH DOMOV
9. člen
(ustanovitev zavoda)
Visokošolski zavod oziroma drugi zavod -
članico univerze in študentski dom lahko ustanovijo domače in tuje fizične in
pravne osebe.
Za opravljanje javne službe v visokem
šolstvu Republika Slovenija ustanavlja javne visokošolske zavode oziroma druge
javne zavode - članice univerze in študentske domove.
10. člen
(pravna subjektiviteta univerze in članic)
Univerza je pravna oseba. V okviru univerze
se ustanovijo fakultete in umetniške akademije, lahko pa tudi visoke strokovne
šole in drugi zavodi - članice univerze (v nadaljnjem besedilu: članice
univerze).
Članice univerze imajo pravice in
obveznosti, določene s tem zakonom, aktom o ustanovitvi univerze in statutom
univerze.
Članice univerze pri izvajanju nacionalnega
programa visokega šolstva, za katerega zagotavlja sredstva Republika Slovenija,
nastopajo v pravnem prometu s pooblastili, ki jih določa akt o ustanovitvi
univerze in statut, v imenu in za račun univerze.
V drugih primerih članice univerze nastopajo
v pravnem prometu v svojem imenu in za svoj račun v skladu z aktom o
ustanovitvi in statutom univerze.
Članica univerze ima lahko žiro račun.
11. člen
(samostojni visokošolski zavodi)
Fakultete in umetniške akademije, ki niso
javni visokošolski zavodi, in visoke strokovne šole se lahko ustanovijo kot
samostojni visokošolski zavodi in so pravne osebe.
12. člen
(pridružene članice univerze)
V univerzo se lahko vključijo kot
pridružene članice samostojni visokošolski in drugi zavodi.
Pogoji za vključitev ter pravice in
obveznosti pridruženih članic se uredijo s statutom univerze.
13. člen
(premoženje)
Univerza oziroma samostojni visokošolski
zavod, ki ga je ustanovila Republika Slovenija, je lastnik premoženja,
pridobljenega iz javnih in drugih virov.
Visokošolski zavod upravlja in razpolaga s
premoženjem, ki ga uporablja za opravljanje svoje dejavnosti v skladu z aktom o
ustanovitvi in statutom, če s tem zakonom ni drugače določeno.
Univerza oziroma samostojni visokošolski
zavod iz prvega odstavka tega člena lahko odtuji ali obremeni nepremičnino
oziroma opremo večje vrednosti, pridobljeno iz javnih sredstev, le v soglasju z
ustanoviteljem.
Sredstva, pridobljena od prodaje premoženja
iz prejšnjega odstavka tega člena, se lahko uporabijo za investicije, investicijsko
vzdrževanje in opremo.
14. člen
(pogoji za ustanovitev zavoda)
Visokošolski zavod se lahko ustanovi, če
so:
-
opredeljena študijska področja in
znanstvenoraziskovalne oziroma umetniške discipline, za katere se visokošolski
zavod ustanavlja; pri opredelitvi študijskih področij se uporablja mednarodna
klasifikacija Isced, pri opredelitvi znanstvenoraziskovalnih področij pa
mednarodna Frascatijeva klasifikacija,
-
zagotovljeni ustrezni prostori in oprema za
izvedbo programa,
-
zagotovljeni visokošolski učitelji, znanstveni
delavci in visokošolski sodelavci, potrebni za izvedbo programa.
Za ustanovitev univerze morajo biti
izpolnjeni pogoji za izvajanje študijskih programov vseh treh stopenj, za
samostojni visokošolski zavod – fakulteto in umetniško akademijo, najmanj za
dve stopnji, za samostojni visokošolski zavod – visoko strokovno šolo, pa
najmanj za prvo stopnjo.
Pred sprejemom akta o ustanovitvi si mora
ustanovitelj pri Svetu Republike Slovenije za visoko šolstvo pridobiti
strokovno mnenje o izpolnjevanju pogojev za ustanovitev oziroma preoblikovanje
visokošolskega zavoda (akreditacija visokošolskega zavoda).
Svet Republike Slovenije za visoko šolstvo
najmanj vsakih sedem let po uradni dolžnosti ponovno preveri, ali so izpolnjeni
pogoji za opravljanje dejavnosti, za katere je bil visokošolski zavod
ustanovljen (ponovna akreditacija visokošolskega zavoda).
Določbi prejšnjih odstavkov se smiselno
uporabljajo tudi za ustanovitev drugih zavodov – članic univerz.
15. člen
(sprejem ustanovitvenega akta javnega visokošolskega
zavoda)
Akt o ustanovitvi javnega visokošolskega
zavoda in drugega zavoda - članice univerze sprejme Državni zbor Republike
Slovenije.
16. člen
(ugotavljanje pogojev za začetek dela in
opravljanje dejavnosti)
Visokošolski zavod lahko začne opravljati
dejavnost, ko se vpiše v razvid visokošolskih zavodov.
Razvid vodi ministrstvo, pristojno za
visoko šolstvo.
Visokošolski zavod se vpiše v razvid, če:
-
je ustanovljen v skladu s tem zakonom in je
vpisan v sodni register,
-
ima akreditiran študijski program,
-
ima zagotovljene visokošolske učitelje,
znanstvene delavce in visokošolske sodelavce, potrebne za izvedbo študijskega
programa,
-
ima zagotovljene ustrezne prostore in opremo in
izpolnjene pogoje glede tehnične opremljenosti, varstva pri delu in druge
predpisane pogoje.
Visokošolski zavod, ki ga je ustanovila
Republika Slovenija, se vpiše v razvid po uradni dolžnosti, zasebni
visokošolski zavod pa na predlog ustanovitelja.
V razvid visokošolskih zavodov se vpišejo
tudi ugotovitve Sveta Republike Slovenije za visoko šolstvo pri ponovni
akreditaciji visokošolskega zavoda in študijskega programa.
Če so bile ob ponovni akreditaciji
visokošolskega zavoda in študijskega programa ugotovljene pomanjkljivosti, in v
določenem roku niso bile odpravljene, se lahko začne postopek za izbris iz
razvida visokošolskih zavodov.
Vsebino in obliko razvida določi minister,
pristojen za visoko šolstvo.
17. člen
(pogoji za izvajanje programov brez javne
veljavnosti)
Visokošolski zavod, ki ne izvaja študijskih
programov z javno veljavnostjo, lahko začne z delom, ko v skladu s svojim
statutom sprejme študijski program in izpolni pogoje glede tehnične
opremljenosti, varstva pri delu in druge predpisane pogoje.
18. člen
(zaščita imen visokošolskih zavodov)
Pod imenom univerza, fakulteta, umetniška
akademija in visoka strokovna šola smejo v pravnem prometu poslovati le
visokošolski zavodi, ki so ustanovljeni v skladu s tem zakonom in izpolnjujejo
pogoje za opravljanje visokošolske dejavnosti iz 16. oziroma 17. člena tega
zakona.
19. člen
(statut)
Visokošolski zavodi, ki so pravne osebe,
imajo statut, s katerim urejajo svojo organizacijo in delovanje.
20. člen
(organi)
Organi univerze so: rektor, senat, upravni
odbor in študentski svet.
Organi članice univerze so: dekan, senat, akademski
zbor in študentski svet.
Organ drugega zavoda - članice univerze je
direktor, lahko pa tudi strokovni svet.
Organi visokošolskega zavoda, ki ni članica
univerze, so: senat, akademski zbor, upravni odbor, študentski svet in dekan.
Visokošolski zavod oziroma drugi zavod -
članica univerze ima lahko tudi druge organe v skladu z ustanovitvenim aktom
ali statutom.
21. člen
(senat)
Senat je strokovni organ visokošolskega
zavoda.
Senat univerze sestavljajo redni
profesorji, ki jih izvolijo senati članic univerze tako, da so enakopravno
zastopane vse znanstvene in umetniške discipline ter strokovna področja. (delno
razveljavljen)
Senat fakultete, umetniške akademije
oziroma visoke strokovne šole sestavljajo visokošolski učitelji, če tako določa
statut, pa tudi znanstveni delavci. Sestavljen mora biti tako, da so v njem
enakopravno zastopane vse znanstvene in umetniške discipline ter strokovna
področja visokošolskega zavoda. Število članov senata se določi s statutom.
Po svoji funkciji je član senata univerze
rektor, član senata članice univerze oziroma samostojnega visokošolskega zavoda
pa dekan.
Po svoji funkciji so člani senata univerze
tudi predstavniki študentskega sveta univerze, člani senata fakultete,
umetniške akademije oziroma visoke strokovne šole pa tudi predstavniki
študentskega sveta teh visokošolskih zavodov. Študenti imajo v senatu najmanj petino
članov.
Strokovni svet je strokovni organ drugega
zavoda -članice univerze. Sestava je določena s statutom univerze v skladu z
ustanovitvenim aktom.
21.a člen
(akademski zbor)
Akademski zbor članice univerze oziroma
samostojnega visokošolskega zavoda sestavljajo vsi visokošolski učitelji,
znanstveni delavci in visokošolski sodelavci. Pri njegovem delu sodelujejo tudi
predstavniki študentov tako, da je njihovo število najmanj ena petina članov
akademskega zbora. Način njihovega sodelovanja se določi s statutom.
Akademski zbor:
-
izvoli senat,
-
senatu predlaga kandidate za dekana,
-
obravnava poročila o delu visokošolskega zavoda
ter daje predloge in pobude senatu,
-
opravlja druge naloge, določene s statutom.
Akademski zbor izmed svojih članov izvoli
predsdsednika. Predsednik sklicuje in vodi seje.
Če ima akademski zbor, ki se oblikuje v
skladu s prvim odstavkom tega člena, več kot 200 članov, se oblikuje tako, da
imajo posamezne skupine sorazmerno število predstavnikov, pri čemer akademski
zbor ne more imeti manj kot 100 članov.
Način oblikovanja akademskega zbora iz
prejšnjega odstavka se določi s statutom.
22. člen
(upravni odbor)
Upravni odbor je organ upravljanja
visokošolskega zavoda.
Poleg nalog, določenih z zakonom, upravni
odbor odloča o zadevah materialne narave in skrbi za nemoteno materialno
poslovanje visokošolskega zavoda.
Upravni odbor visokošolskega zavoda, ki ga
je ustanovila Republika Slovenija, sestavljajo predstavniki ustanovitelja,
predstavniki delavcev, ki opravljajo visokošolsko dejavnost, predstavniki
študentov, predstavnik drugih delavcev in predstavniki delodajalcev.
Sestava upravnega odbora zasebnega
visokošolskega zavoda se določi z ustanovitvenim aktom in statutom.
23. člen
(rektor)
Rektor vodi, predstavlja in zastopa
univerzo ter opravlja naslednje naloge:
-
sklicuje in praviloma vodi seje senata
univerze,
-
usklajuje izobraževalno,
znanstveno-raziskovalno oziroma umetniško in drugo delo na univerzi,
-
skrbi in odgovarja za zakonitost dela univerze
in za izvrševanje njenih obveznosti, določenih z zakonom, drugimi predpisi ter
splošnimi akti univerze.
-
s soglasjem senata sprejema merila o kakovosti
univerze, študijskih programov, znanstveno-raziskovalnega, umetniškega ter
strokovnega dela in je pristojen za spremljanje, ugotavljanje in zagotavljanje
kakovosti (samoevalvacija univerze);
-
najmanj enkrat letno poroča senatu, upravnemu
odboru in ustanovitelju o delu univerze,
-
promovira doktorje znanosti,
-
podeljuje nagrade univerze,
-
opravlja druge naloge v skladu z zakonom,
drugimi predpisi ter splošnimi akti univerze.
Rektorja volijo vsi visokošolski učitelji,
znanstveni delavci in visokošolski sodelavci, ki so na univerzi zaposleni.
Volilno pravico imajo tudi študentje, in sicer eno petino od glasov vseh
visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in visokošolskih sodelavcev, ki
so na univerzi zaposleni.
24. člen
(dekan oziroma direktor)
Dekan oziroma direktor članice univerze ima
pooblastila in odgovornosti v skladu z ustanovitvenim aktom, je strokovni vodja
članice univerze in opravlja naslednje naloge:
-
usklajuje izobraževalno,
znanstvenoraziskovalno, umetniško in drugo delo,
-
skrbi in odgovarja za zakonitost dela,
-
je pristojen za spremljanje, ugotavljanje in
zagotavljanje kakovosti članice univerze, študijskih programov,
znanstveno-raziskovalnega, umetniškega ter strokovnega dela in pripravo letnega
poročila o kakovosti (samoevalvacija članice);
-
najmanj enkrat letno poroča o delu senatu
članice in rektorju,
-
druge naloge v skladu z zakonom, drugimi predpisi
ter splošnimi akti univerze.
Za dekana članice univerze oziroma
samostojnega visokošolskega zavoda je lahko imenovan, kdor je na njem zaposlen
kot visokošolski učitelj.
Za direktorja je lahko imenovan, kdor ima
najmanj visokošolsko izobrazbo.
Dekana oziroma direktorja članice univerze
imenuje rektor na predlog senata oziroma strokovnega sveta članice univerze.
Dekan visokošolskega zavoda, ki ni članica
univerze, je poslovodni organ in strokovni vodja zavoda.
25. člen
(ločitev funkcij)
Glede na naravo dejavnosti in obseg dela
visokošolskega oziroma drugega zavoda se s statutom lahko določi, da sta
funkcija vodenja strokovnega dela in poslovodna funkcija ločeni. V tem primeru
statut določi pristojnosti strokovnega vodje in pristojnosti poslovodnega
organa.
26. člen
(študentski svet)
Študentski svet sestavljajo predstavniki
študentov.
Študentski svet obravnava in daje pristojnim
organom mnenje o statutu visokošolskega zavoda, o vseh zadevah, ki se nanašajo
na pravice in dolžnosti študentov, lahko pa tudi mnenje o kandidatih za
rektorja in dekana, ter sprejema in izvaja program interesnih dejavnosti
študentov visokošolskega zavoda v sodelovanju s skupnostjo študentov.
Če mnenje iz prejšnjega odstavka ni
upoštevano, lahko študentski svet zahteva, da pristojni organ na način in po
postopku, določenem s statutom, še enkrat obravnava in odloči o posamezni
zadevi.
27. člen
(tajništvo visokošolskega zavoda)
Za opravljanje upravno-administrativnih in
strokovno-tehničnih nalog ima visokošolski zavod tajništvo, ki ga vodi tajnik.
28. člen
(ureditev organov)
Naloge, pristojnosti, število članov, način
izvolitve, trajanje mandata in način odločanja organov visokošolskih zavodov in
drugih zavodov - članic univerz se podrobneje uredijo s statutom v skladu z
zakonom in ustanovitvenim aktom.
29. člen
(rektorska konferenca)
Univerze za obravnavanje in usklajevanje
vprašanj skupnega pomena oblikujejo rektorsko konferenco.
30. člen
(pečat)
Javni visokošolski zavodi in drugi zavodi v
njihovi sestavi imajo pečat okrogle oblike, ki vsebuje ime in sedež
visokošolskega zavoda in grb Republike Slovenije. Tak pečat uporabljajo tudi
visokošolski zavodi pri opravljanju javne službe na podlagi koncesije.
31. člen
(študentski domovi)
Dejavnost študentskih domov je javna
služba. Opravljajo jo lahko univerze, drugi zavodi, gospodarske družbe,
samostojni podjetnik posameznik in druge pravne osebe. Pri opravljanju
dejavnosti morajo zagotoviti zastopanje študentskih interesov pri upravljanju.
Študentski dom se lahko ustanovi v okviru
univerze kot njena članica.
Organa študentskega doma, članice univerze,
sta direktor in študentski svet stanovalcev.
Študenti, člani študentskega sveta
stanovalcev, zastopajo študentske interese pri upravljanju v skladu z zakonom,
aktom o ustanovitvi in statutom.
III. IZOBRAŽEVALNO, ZNANSTVENO-RAZISKOVALNO IN
UMETNIŠKO DELO
32. člen
(akreditacija študijskih programov)
Študijske programe za pridobitev izobrazbe
in študijske programe za izpopolnjevanje sprejme senat univerze, in sicer na
predlog senata članice univerze, oziroma senat samostojnega visokošolskega
zavoda.
Senat univerze oziroma senat samostojnega
visokošolskega zavoda si mora k študijskemu programu pridobiti soglasje Sveta
Republike Slovenije za visoko šolstvo. Svet Republike Slovenije za visoko
šolstvo najmanj vsakih sedem let po uradni dolžnosti odloči o podaljšanju ali
odvzemu soglasja k študijskemu programu.
S soglasjem Sveta Republike Slovenije za
visoko šolstvo študijski programi postanejo javnoveljavni. Visokošolski zavodi
jih javno objavijo najkasneje do razpisa za vpis.
Obvezne sestavine študijskih programov se
spreminjajo po enakem postopku, kot se sprejemajo.
32.a člen
(javnoveljavna izobrazba in listine)
Kdor opravi vse obveznosti po študijskem
programu za pridobitev izobrazbe, si pridobi javnoveljavno izobrazbo in dobi
diplomo, ki je javna listina. Vsebino in obliko diplome določi pristojni organ
visokošolskega zavoda in ju objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Sestavni del diplome je »Priloga k
diplomi«. Visokošolski zavodi jo izdajajo v slovenščini in enem od uradnih
jezikov Evropske unije. Sestavine obrazca določi minister, pristojen za visoko
šolstvo, na predlog Sveta Republike Slovenije za visoko šolstvo.
Diploma in »Priloga k diplomi« sta
brezplačni.
Kdor opravi vse obveznosti po študijskem
programu za izpopolnjevanje ali po delu študijskega programa za pridobitev
izobrazbe, dobi potrdilo, ki je javna listina.
33. člen
(študijski programi za pridobitev
izobrazbe)
Študijski programi za pridobitev izobrazbe
se razvrščajo v tri stopnje:
a)
prva stopnja
-
visokošolski strokovni študijski programi,
-
univerzitetni študijski programi,
b)
druga stopnja
-
magistrski študijski programi,
-
enoviti magistrski študijski programi,
c)
tretja stopnja
-
doktorski študijski programi.
Študijski programi prve stopnje so
dodiplomski študijski programi, študijski programi druge in tretje stopnje pa
podiplomski študijski programi.
Visokošolski strokovni študijski programi
študentom omogočajo pridobitev strokovnega znanja in usposobljenost za uporabo
znanstvenih metod pri reševanju zahtevnih strokovnih in delovnih problemov,
razvijanje zmožnosti za sporazumevanje v stroki in med strokami, strokovno
kritičnost in odgovornost, iniciativnost in samostojnost pri odločanju in
vodenju. Obvezen sestavni del teh študijskih programov je praktično
izobraževanje v delovnem okolju.
Univerzitetni študijski programi študentom
omogočajo pridobitev strokovnega znanja s študijem teoretičnih in metodoloških
konceptov, usposobljenost za prenos in uporabo teoretičnega znanja v prakso in
reševanje strokovnih in delovnih problemov, zlasti z iskanjem novih virov
znanja in uporabo znanstvenih metod, razvijanje zmožnosti za sporazumevanje v
stroki in med strokami, strokovno kritičnost in odgovornost, iniciativnost in
samostojnost pri odločanju ter vodenju zahtevnega dela. Sestavni del teh
programov je lahko tudi praktično izobraževanje v delovnem okolju ali
sodelovanje pri raziskovalnem delu.
Magistrski študijski programi študentom
omogočajo poglabljanje znanja na širših strokovnih področjih, usposabljajo za
iskanje novih virov znanja na strokovnem in znanstvenem področju, za uporabo
znanstvenoraziskovalnih metod v širšem spektru problemov in v novih ali
spremenjenih okoliščinah, prevzemanje odgovornosti za vodenje najzahtevnejših
delovnih sistemov ter za razvijanje kritične refleksije, socialnih in
komunikacijskih zmožnosti za vodenje skupinskega dela. Obvezen sestavni del teh
programov so projektne naloge v delovnem okolju oziroma temeljne, aplikativne
ali razvojne raziskovalne naloge.
Enoviti magistrski študijski programi
omogočajo študentom pridobitev in poglabljanje strokovnega znanja in
usposobljenosti iz četrtega in petega odstavka tega člena. Glede razpisa za
vpis, pogojev za vpis in meril za izbiro ob omejitvi vpisa se zanje uporabljajo
določbe zakona za univerzitetne študijske programe prve stopnje.
Enoviti magistrski študijski programi se
lahko oblikujejo, če izobražujejo za poklice, urejene z direktivami EU,
izjemoma, če je tako določeno s posebnim predpisom, pa tudi za druge poklice v
Republiki Sloveniji.
Doktorski študijski programi študentom
omogočajo poglobljeno razumevanje teoretskih in metodoloških konceptov ter
usposobljenost za samostojno razvijanje novega znanja in reševanje
najzahtevnejših problemov s preizkušanjem in izboljševanjem znanih ter
odkrivanjem novih rešitev, za vodenje najzahtevnejših delovnih sistemov ter
znanstvenoraziskovalnih projektov s širokega strokovnega oziroma znanstvenega
področja in razvijanje kritične refleksije. Obvezen sestavni del teh programov
so tudi temeljne ali aplikativne raziskovalne naloge.
Cilji in izhodišča za oblikovanje
študijskih programov se podrobneje določijo v nacionalnem ogrodju visokošolskih
kvalifikacij, ki ga sprejme Svet Republike Slovenije za visoko šolstvo.
33.a člen
(študijski programi za izpopolnjevanje)
Študijski programi za izpopolnjevanje so
oblika vseživljenjskega učenja, in so namenjeni predvsem za izpopolnjevanje,
dopolnjevanje, poglabljanje in posodabljanje znanja.
Poleg programov iz prejšnjega odstavka
visokošolski zavodi lahko organizirajo tudi različne oblike neformalnega
učenja, na primer tečaje, poletne šole, programe usposabljanja in podobno, če
to ne vpliva na izvajanje študijskih programov za pridobitev izobrazbe.
33.b člen
(skupni študijski programi)
Skupni študijski programi so študijski
programi za pridobitev izobrazbe, ki jih visokošolski zavod sprejme in izvaja
skupaj z enim ali več visokošolskimi zavodi iz Republike Slovenije ali tujine.
Za skupne študijske programe visokošolski
zavodi, poleg določb tega zakona, upoštevajo tudi merila za oblikovanje in
sprejemanje skupnih študijskih programov, ki jih sprejme Svet Republike
Slovenije za visoko šolstvo.
Kdor opravi vse obveznosti po skupnem
študijskem programu za pridobitev izobrazbe, dobi skupno diplomo, v kateri so
navedeni vsi visokošolski zavodi, ki sodelujejo pri izvedbi študijskega
programa. Skupna diploma je javna listina. Vsebino in obliko skupne diplome ter
priloge k diplomi določijo sodelujoči visokošolski zavodi.
34. člen
(izvajalci študijskih programov)
Študijske programe iz 33., 33.a in 33.b
člena tega zakona organizirajo in izvajajo univerze, fakultete in umetniške
akademije.
Visoka strokovna šola organizira in izvaja
visokošolske strokovne študijske programe ter študijske programe za
izpopolnjevanje. Če je z ustanovitvenim aktom določeno in v akreditacijskem
postopku ugotovljeno, da ima zagotovljene ustrezne visokošolske učitelje,
znanstvene delavce in visokošolske sodelavce ter izpolnjuje pogoje za
opravljanje znanstveno-raziskovalnega oziroma umetniškega dela, lahko izvaja
tudi magistrske študijske programe, drugače pa le v sodelovanju z visokošolskim
zavodom iz prejšnjega odstavka.
35. člen
(sestavine študijskih programov za
pridobitev izobrazbe)
Študijski programi za pridobitev izobrazbe
se oblikujejo po načelih o vzpostavljanju evropskega visokošolskega prostora
tako, da so primerljivi s programi drugih visokošolskih zavodov v tem prostoru.
Študijski programi za pridobitev izobrazbe
prve in druge stopnje imajo naslednje obvezne sestavine:
-
splošne podatke o programu (ime, stopnja,
vrsta, trajanje),
-
opredelitev temeljnih ciljev programa oziroma
splošnih ter predmetno-specifičnih kompetenc, ki se s programom pridobijo,
-
podatke o mednarodni primerljivosti programa,
-
podatke o mednarodnem sodelovanju
visokošolskega zavoda,
-
predmetnik s kreditnim ovrednotenjem študijskih
obveznosti po Evropskem prenosnem kreditnem sistemu (v nadaljnjem besedilu:
ECTS) in opredelitvijo deleža izbirnosti v programu,
-
pogoje za vpis in merila za izbiro ob omejitvi
vpisa,
-
merila za priznavanje znanja in spretnosti,
pridobljenih pred vpisom v program,
-
načine ocenjevanja,
-
pogoje za napredovanje po programu,
-
pogoje za prehajanje med programi,
-
način izvajanja študija,
-
pogoje za dokončanje študija,
-
pogoje za dokončanje posameznih delov programa,
če jih program vsebuje,
-
strokovni naslov, tvorjen v skladu z zakonom.
Doktorski študijski programi so podlaga za
pripravo študijskega in raziskovalnega programa posameznega študenta. V
doktorskem študijskem programu se smiselno opredelijo obvezne sestavine iz
prejšnjega odstavka, razen sestavin iz osme, enajste, trinajste in štirinajste
alinee. Te se v programu opredelijo, če je tako določeno s statutom
visokošolskega zavoda. S predmetnikom se določijo vsebinska področja in
kreditno ovrednotene obveznosti, ki se lahko razporejajo v študijski in
raziskovalni program posameznega študenta (skupinske oblike študijskega dela, skupinsko
ali individualno raziskovalno delo). Organizirane oblike študija po doktorskem
študijskem programu obsegajo najmanj 60 kreditnih točk. Z doktorskim študijskim
programom se določi tudi znanstveni naslov, oblikovan v skladu z zakonom.
Študijski programi za pridobitev izobrazbe
imajo lahko tudi druge sestavine, določene s statutom visokošolskega zavoda.
35.a člen
(sestavine študijskih programov za
izpopolnjevanje)
Obvezne sestavine študijskih programov za
izpopolnjevanje so:
-
splošni podatki o programu (ime, vrsta,
trajanje),
-
opredelitev temeljnih ciljev programa oziroma
splošnih ter predmetno– specifičnih kompetenc, ki se s programom pridobijo,
-
predmetnik s kreditnim ovrednotenjem študijskih
obveznosti po ECTS in opredelitvijo deleža izbirnosti v programu,
-
pogoji za vpis in merila za izbiro ob omejitvi
vpisa,
-
merila za priznavanje znanja in spretnosti,
pridobljenih pred vpisom v program,
-
načini ocenjevanja,
-
pogoji za napredovanje po programu,
-
način izvajanja študija,
-
pogoji za dokončanje študija.
Študijski programi za izpopolnjevanje imajo
lahko tudi druge sestavine, določene s statutom visokošolskega zavoda.
36. člen
(študijske obveznosti in trajanje študija)
Študijske obveznosti se v študijskih
programih ovrednotijo s kreditnimi točkami po ECTS. Posamezni letnik
študijskega programa obsega 60 kreditnih točk.
Visokošolski strokovni študijski programi
in univerzitetni študijski programi obsegajo od 180 do 240 kreditnih točk in
trajajo tri do štiri leta.
Magistrski študijski programi obsegajo 60
do 120 kreditnih točk in trajajo eno do dve leti, vendar tako, da na istem
strokovnem področju skupaj s študijskim programom prve stopnje trajajo pet let.
Magistrski študijski programi, ki obsegajo 60 kreditnih točk, omogočajo
študentom, ki so na prvi stopnji končali študij, ovrednoten s 180 kreditnimi
točkami, dodatni letnik, tako da si skupaj pridobijo 120 kreditnih točk,
potrebnih za dokončanje magistrskega študijskega programa.
Trajanje študija po študijskih programih,
ki izobražujejo za poklice, urejene z direktivami Evropske unije, mora biti
usklajeno s temi direktivami. Enoviti magistrski študijski programi za druge
poklice v Republiki Sloveniji iz sedmega odstavka 33. člena tega zakona
obsegajo 300 kreditnih točk in trajajo pet let.
Doktorski študijski programi obsegajo 180
kreditnih točk in trajajo tri leta.
Študij po študijskih programih prve in
druge stopnje se lahko izvaja tudi po delih, določenih s programom.
Študijski programi za izpopolnjevanje
obsegajo najmanj 10 in največ 60 kreditnih točk.
37. člen
(študijsko leto in obseg predavanj)
Študijsko leto traja od 1. oktobra do 30.
septembra.
Dodiplomski študijski programi obsegajo
najmanj 20 in največ 30 ur predavanj, seminarjev in vaj tedensko in 30 tednov
letno. Če študijski program vsebuje praktično usposabljanje, skupna obremenitev
študenta ne sme preseči 40 ur na teden in 42 tednov letno.
Če narava študija to omogoča, se ne glede
na določbe iz prvega in drugega odstavka tega člena s študijskim programom
lahko prilagodita organizacija in časovna razporeditev predavanj, seminarjev in
vaj možnostim študentov (izredni študij). Prilagoditev se opravi na način in po
postopku, določenem s statutom.
Na način in po postopku, določenem s
statutom, se lahko s študijskim programom prilagodita organizacija in časovna
razporeditev predavanj, seminarjev in vaj na umetniških akademijah.
38. člen
(pogoji za vpis)
V visokošolski študij prve stopnje se lahko
vpiše, kdor je opravil maturo.
V študij po univerzitetnem študijskem
programu na posameznem strokovnem področju se lahko vpiše tudi, kdor je opravil
poklicno maturo po ustreznem programu za pridobitev srednje strokovne izobrazbe
z istega strokovnega področja ter izpit iz enega od predmetov mature.
Ustrezni program za pridobitev srednje
strokovne izobrazbe ter predmet mature iz prejšnjega odstavka se določita s
študijskim programom.
V študij po visokošolskem strokovnem
študijskem programu se lahko vpiše tudi, kdor je opravil poklicno maturo ali
zaključni izpit po ustreznem programu za pridobitev srednje strokovne izobrazbe,
določenem s študijskim programom.
S študijskim programom se lahko kot pogoj
za vpis določijo tudi posebne nadarjenosti oziroma psihofizične sposobnosti.
Umetniška akademija lahko s svojim
študijskim programom določi, da se v študij vpiše tudi, kdor ne izpolnjuje
pogojev iz prvega, drugega oziroma četrtega odstavka tega člena, izkazuje pa
izjemno umetniško nadarjenost.
38.a člen
(pogoji za vpis v magistrski in doktorski
študijski program)
V magistrski študijski program se lahko
vpiše, kdor je končal:
-
študijski program prve stopnje z ustreznih
strokovnih področij,
-
študijski program prve stopnje z drugih
strokovnih področij, če je pred vpisom opravil študijske obveznosti, ki so
bistvene za nadaljevanje študija; te obveznosti se določijo glede na različnost
strokovnega področja in obsegajo od 10 do največ 60 kreditnih točk, kandidati
pa jih lahko opravijo med študijem na prvi stopnji, v programih za
izpopolnjevanje ali z opravljanjem izpitov pred vpisom v magistrski študijski
program.
Strokovna področja iz prve alinee in
študijske obveznosti iz druge alinee prejšnjega odstavka se določijo z
magistrskim študijskim programom.
Z magistrskim študijskim programom se lahko
kot pogoj za vpis določijo tudi posebne nadarjenosti oziroma psihofizične
sposobnosti ali ustrezne delovne izkušnje.
V doktorski študijski program se lahko
vpiše, kdor je končal:
-
študijski program druge stopnje,
-
študijski program iz četrtega odstavka 36. člena
tega zakona, če je ovrednoten s 300 kreditnimi točkami.
38.b člen
(enakovrednost tujega izobraževanja)
Pogoje za vpis iz 38. in 38.a člena tega
zakona izpolnjuje tudi, kdor je končal enakovredno izobraževanje v tujini.
39. člen
(prehodi)
S študijskimi programi se, v skladu z
merili, ki jih določi Svet Republike Slovenije za visoko šolstvo, določijo
pogoji za prehode med študijskimi programi iste stopnje, ter pogoji za prehod
iz višješolskih študijskih programov v študijske programe prve stopnje.
40. člen
(razpis)
Vpis v študijske programe z javno
veljavnostjo, ki jih izvajajo javni in koncesionirani visokošolski zavodi, se
opravi na podlagi javnega razpisa.
Razpis za vpis v dodiplomske študijske
programe je skupen in se objavi najmanj šest mesecev pred začetkom novega
študijskega leta.
Razpisa za vpis v podiplomske študijske
programe se objavita najmanj štiri mesece pred začetkom študijskega leta.
Razpis za vpis obsega:
-
ime visokošolskega zavoda in njegov naslov,
-
naziv študijskega programa,
-
kraj izvajanja študijskega programa,
-
trajanje študija,
-
pogoje za vpis,
-
predvideno število prostih vpisnih mest,
-
postopke in roke za prijavo na razpis in za
izvedbo vpisa.
O vsebini razpisa si mora visokošolski
zavod pred objavo pridobiti soglasje Vlade Republike Slovenije.
Postopke in roke iz zadnje alinee četrtega
odstavka tega člena ter način objave razpisa določi minister, pristojen za
visoko šolstvo.
41. člen
(omejitev vpisa)
Visokošolski zavod lahko omeji vpis v
študijske programe, ki se izvajajo v okviru javne službe, če število prijav za
vpis bistveno presega število razpisanih mest oziroma njegove zmogljivosti
(kadrovske, prostorske, opremske idr.).
Pri izbiri kandidatov za vpis v
visokošolske strokovne in univerzitetne študijske programe se upošteva splošni
uspeh, dosežen pri maturi, poklicni maturi oziroma zaključnem izpitu, ter
splošni učni uspeh, dosežen v 3. in 4. letniku srednje šole, lahko pa tudi
uspeh pri posameznih, s študijskim programom določenih predmetih mature, poklicni
maturi oziroma zaključnega izpita ter pri posameznih predmetih iz 3. in 4.
letnika srednje šole.
Pri izbiri kandidatov za vpis v magistrske
študijske programe se upošteva uspeh pri študiju prve stopnje (povprečna ocena,
ocena diplomskega dela), lahko pa tudi uspeh pri posameznih, s študijskim
programom določenih predmetih oziroma predmetnih področjih prve stopnje oziroma
pri izbirnem izpitu, določenem s študijskim programom.
Pri izbiri kandidatov za vpis v doktorske
študijske programe se upošteva uspeh pri študiju druge stopnje (povprečna
ocena, ocena magistrskega dela), lahko pa tudi uspeh pri izbirnem izpitu, določenem
s študijskim programom, ali pri preizkusu umetniške nadarjenosti oziroma
psihofizičnih sposobnosti.
Visokošolski zavod si mora k omejitvi vpisa
pridobiti soglasje Vlade Republike Slovenije, ki se javno objavi.
42. člen
(znanstveno-raziskovalno in umetniško
delo)
Visokošolski zavodi organizirajo in
izvajajo znanstveno-raziskovalno oziroma umetniško delo ter skrbijo za razvoj
strok.
Visokošolski zavodi, ki opravljajo javno
službo, izvajajo znanstveno-raziskovalno in umetniško delo v skladu s
programom, ki ga sprejme in objavi senat visokošolskega zavoda po postopku,
določenem za sprejem in objavo študijskih programov.
Visokošolski zavodi izvajajo
temeljno-raziskovalne, aplikativno-raziskovalne ter razvojne in druge projekte
v skladu z zakonom, ki ureja raziskovalno dejavnost, ter opravljajo svetovalne
in druge storitve.
IV. NACIONALNI PROGRAM VISOKEGA ŠOLSTVA
43. člen
(nacionalni program)
Javna služba v visokem šolstvu se določi z
nacionalnim programom visokega šolstva.
44. člen
(vsebina nacionalnega programa)
Nacionalni program visokega šolstva:
-
opredeli cilje visokega šolstva,
-
določi študijska, znanstveno-raziskovalna in
umetniška področja nacionalnega pomena,
-
opredeli dejavnosti, potrebne za razvoj in
učinkovito delo v visokem šolstvu,
-
določi standarde za opravljanje visokošolske
dejavnosti,
-
določi okvirni obseg potrebnih sredstev za
izvedbo nacionalnega programa.
Nacionalni program visokega šolstva in
nacionalni program raziskovalne dejavnosti morata biti pri opredeljevanju
raziskovalnih področij usklajena.
45. člen
(priprava nacionalnega programa)
Nacionalni program visokega šolstva sprejme
Državni zbor.
Predlog nacionalnega programa oblikuje
Vlada Republike Slovenije na podlagi strokovnih izhodišč, ki jih pripravi Svet
Republike Slovenije za visoko šolstvo v sodelovanju s Svetom za znanost in
tehnologijo Republike Slovenije.
Sredstva, potrebna za uresničitev
nacionalnega programa visokega šolstva, se določijo v proračunu Republike
Slovenije.
46. člen
(izvajanje nacionalnega programa)
Nacionalni program visokega šolstva
izvajajo javni visokošolski zavodi, drugi zavodi - članice univerz, skupnost
študentov in študentski domovi.
Nacionalni program visokega šolstva
izvajajo tudi visokošolski zavodi, drugi zavodi - članice univerz in študentski
domovi na podlagi koncesije.
Pri izvajanju nacionalnega programa lahko z
visokošolskimi zavodi sodelujejo tudi raziskovalne organizacije.
O razmestitvi študijskih programov, s
katerimi se uresničuje nacionalni program visokega šolstva, odloči Vlada
Republike Slovenije.
47. člen
(podelitev koncesije)
Koncesija za opravljanje javne službe v
visokem šolstvu se dodeli z odločbo Vlade Republike Slovenije na podlagi
javnega razpisa.
Koncesija za opravljanje javne službe
dejavnosti študentskih domov se dodeli z odločbo ministrstva, pristojnega za
visoko šolstvo, na podlagi javnega razpisa.
V javnem razpisu se navedejo zlasti:
predmet koncesije, pogoji za opravljanje javne službe, čas, za katerega se
dodeljuje koncesija, rok, do katerega se sprejemajo prijave, ter rok, v katerem
bodo prijavljeni obveščeni o izbiri.
Razmerja med koncedentom in koncesionarjem
se uredijo s pogodbo o koncesiji, ki se sklene v pisni obliki.
S pogodbo se uredijo zlasti:
-
obseg izvajanja javne službe,
-
začetek izvajanja javne službe,
-
rok za odpoved koncesije, ki ne sme biti krajši
od roka, potrebnega za dokončanje študija, podaljšanega za dve leti,
-
sredstva, ki jih za opravljanje javne službe
zagotavlja koncedent,
-
upravljanje in razpolaganje s premoženjem,
pridobljenim iz javnih sredstev.
V. SVET REPUBLIKE SLOVENIJE ZA VISOKO ŠOLSTVO
48. člen
(ustanovitev Sveta)
Vlada Republike Slovenije ustanovi Svet
Republike Slovenije za visoko šolstvo kot posvetovalni, akreditacijski,
evalvacijski in habilitacijski organ Republike Slovenije.
Svet Republike Slovenije za visoko šolstvo
je pri opravljanju svojih nalog in odločanju samostojen. Vse odločitve sprejema
neodvisno, strokovno in nepristransko.
49. člen
(naloge Sveta)
Kot svetovalni organ Svet Republike
Slovenije za visoko šolstvo:
-
svetuje Vladi Republike Slovenije pri
načrtovanju razvoja visokega šolstva,
-
svetuje Vladi Republike Slovenije pri pripravi
ter spreminjanju visokošolske zakonodaje,
-
v sodelovanju z visokošolskimi zavodi ter
ministrstvom, pristojnim za visoko šolstvo, pripravlja strokovna izhodišča za
oblikovanje nacionalnega programa visokega šolstva.
Kot akreditacijski organ Svet Republike
Slovenije za visoko šolstvo opravlja naslednje naloge:
-
določi merila za akreditacijo in ponovno
akreditacijo visokošolskih zavodov in študijskih programov,
-
določi merila za oblikovanje in akreditacijo
skupnih študijskih programov, pri čemer upošteva načela o vzpostavljanju
evropskega visokošolskega prostora in druga mednarodna načela in priporočila za
oblikovanje teh programov,
-
določi merila za kreditno vrednotenje
študijskih programov po ECTS,
-
določi merila za prehode med študijskimi
programi,
-
določi merila za priznavanje znanja in
sposobnosti, pridobljenimi pred vpisom v program oziroma zunaj študijskega
programa,
-
sodeluje z institucijami za akreditacijo iz
tujine in njihovimi strokovnjaki,
-
daje strokovno mnenje o izpolnjevanju pogojev
za ustanovitev oziroma preoblikovanje visokošolskega zavoda,
-
daje soglasje k študijskim programom in
spremembam njihovih obveznih sestavin,
-
najmanj vsakih sedem let daje ponovno soglasje
k študijskim programom, pri čemer upošteva ugotovitve iz samoevalvacijskih in
zunanjih evalvacijskih poročil.
Kot evalvacijski organ Svet Republike
Slovenije za visoko šolstvo:
-
skrbi za kakovost slovenskega visokega šolstva
in višjega strokovnega izobraževanja tako, da spremlja, ugotavlja in zagotavlja
kakovost visokošolskih zavodov in višjih strokovnih šol, njihovih študijskih
programov ter znanstvenoraziskovalnega, umetniškega in strokovnega dela,
-
določi merila za spremljanje, ugotavljanje in
zagotavljanje kakovosti visokošolskih zavodov, študijskih programov ter
znanstvenoraziskovalnega, umetniškega in strokovnega dela,
-
določi merila za spremljanje, ugotavljanje in
zagotavljanje kakovosti višjih strokovnih šol, študijskih programov ter strokovnega
dela,
-
sodeluje z visokošolskimi zavodi in višjimi
strokovnimi šolami ter vzpodbuja izvajanje samoevalvacij,
-
sodeluje z institucijami ali organi za
evalvacijo iz tujine,
-
organizira usposabljanje zunanjih evalvacijskih
komisij,
-
objavlja poročila o posameznih zunanjih
evalvacijah, jih analizira ter pripravlja in objavlja letna nacionalna
poročila,
-
zbira in analizira poročila o samoevalvacijah
ter zunanjih evalvacijah,
-
vodi zunanje evalvacijske postopke in zanje
pripravlja strokovne podlage,
-
imenuje komisije za zunanjo evalvacijo
visokošolskih zavodov in višjih strokovnih šol, študijskih programov ter
znanstvenoraziskovalnega, umetniškega in strokovnega dela,
-
usmerja zunanje evalvacijske postopke, o njih
poroča ter spodbuja samoevalvacije visokošolskih zavodov in višjih strokovnih
šol.
-
Kot habilitacijski organ Svet Republike
Slovenije za visoko šolstvo:
-
določi merila za habilitacijske postopke
habilitacijskega senata Sveta Republike Slovenije za visoko šolstvo,
-
daje mnenje k merilom visokošolskih zavodov za
izvolitev v nazive visokošolskih učiteljev in znanstvenih delavcev,
-
oblikuje habilitacijsko komisijo za tiste
posameznike, ki za to zaprosijo,
-
izdaja odločbe o izvolitvi v naziv
visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in visokošolskih sodelavcev,
-
samostojnim visokošolskim zavodom daje soglasje
k izvolitvi v nazive visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in
visokošolskih sodelavcev.
Svet Republike Slovenije za visoko šolstvo
opravlja tudi druge naloge v skladu z zakonom in aktom o ustanovitvi.
Če s tem zakonom in predpisi, izdanimi na
njegovi podlagi, ni določeno drugače, se o posamičnih pravicah in zahtevkih
strank odloča po postopku, določenem z zakonom, ki ureja splošni upravni
postopek.
Svet Republike Slovenije za visoko šolstvo
pri svojem delu sodeluje s strokovnimi sveti za posamezna področja vzgoje in
izobraževanja ter znanosti in tehnologije.
50. člen
(sestava sveta)
Svet Republike Slovenije za visoko šolstvo
sestavljajo strokovnjaki za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo ter višje
strokovno izobraževanje, predstavniki študentov visokošolskih zavodov in višjih
strokovnih šol ter predstavniki zaposlenih in delodajalcev. Po položaju so
njegovi člani tudi trije rektorji univerz, ki jih izbere rektorska konferenca
in predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti.
Svet Republike Slovenije za visoko šolstvo
mora biti sestavljen tako, da so v njem zastopana vsa študijska področja.
Predsednika in 20 članov imenuje Vlada
Republike Slovenije, od tega
-
dvanajst strokovnjakov za posamezna študijska
področja po klasifikaciji Isced (iz vsakega področja najmanj enega),
-
enega strokovnjaka za višje strokovne šole,
-
tri študente visokošolskih zavodov: enega prve,
enega druge in enega tretje stopnje,
-
enega študenta višje strokovne šole in
-
tri predstavnike zaposlenih in delodajalcev.
Predsednika in člane se imenuje izmed
kandidatov, ki jih na pisni poziv ministrstva, pristojnega za visoko šolstvo,
predlagajo
-
univerze in samostojni visokošolski zavodi,
javni raziskovalni zavodi, visokošolski učitelji in raziskovalci, Svet
Republike Slovenije za znanost in tehnologijo ter Slovenska akademija znanosti
in umetnosti za strokovnjake s posameznih študijskih področij,
-
Skupnost višjih strokovnih šol Republike
Slovenije za strokovnjaka za višje strokovne šole,
-
Študentska organizacija Slovenije v sodelovanju
s študentskimi sveti univerz in samostojnih visokošolskih zavodov za študente
visokošolskih zavodov in študenta višje strokovne šole,
-
gospodarska interesna združenja, zbornice in
Vlada Republike Slovenije za predstavnike delodajalcev ter reprezentativni
sindikati za predstavnike zaposlenih.
Predsednik in člani Sveta Republike
Slovenije za visoko šolstvo se imenujejo za šest let, predstavniki študentov pa
za dve leti.
Član Sveta Republike Slovenije za visoko šolstvo
ali njegovega senata, ki je na visokošolskem zavodu sodeloval v postopku, o
katerem se odloča v akreditacijskem, evalvacijskem ali habilitacijskem
postopku, v tem postopku nima pravice sodelovati in glasovati.
Svet Republike Slovenije za visoko šolstvo
uredi način svojega delovanja in odločanja s poslovnikom.
Strokovne, organizacijske in
administrativne naloge za Svet Republike Slovenije za visoko šolstvo opravlja
organ v sestavi ministrstva, pristojnega za visoko šolstvo. Posamezne naloge se
lahko oddajo zunanjim izvajalcem.
51. člen
(senati sveta)
Za vodenje in odločanje v akreditacijskih,
evalvacijskih in habilitacijskih postopkih Svet Republike Slovenije za visoko
šolstvo imenuje akreditacijski, evalvacijski in habilitacijski senat.
Akreditacijski senat:
-
daje strokovno mnenje o izpolnjevanju pogojev
za ustanovitev oziroma preoblikovanje visokošolskega zavoda,
-
daje soglasje k študijskim programom in
spremembam njihovih obveznih sestavin,
-
najmanj vsakih sedem let daje ponovno soglasje
k študijskim programom, pri čemer upošteva ugotovitve iz samoevalvacijskih in
zunanjih evalvacijskih poročil.
Evalvacijski senat:
-
zbira in analizira poročila o samoevalvacijah
ter zunanjih evalvacijah,
-
vodi zunanje evalvacijske postopke in zanje
pripravlja strokovne podlage,
-
imenuje komisije za zunanjo evalvacijo
visokošolskih zavodov in višjih strokovnih šol, študijskih programov ter
znanstvenoraziskovalnega, umetniškega in strokovnega dela,
-
usmerja zunanje evalvacijske postopke, o njih
poroča ter spodbuja samoevalvacije visokošolskih zavodov in višjih strokovnih
šol,
Habilitacijski senat:
-
daje mnenje k merilom visokošolskih zavodov za
izvolitev v nazive visokošolskih učiteljev in znanstvenih delavcev,
-
oblikuje habilitacijsko komisijo za tiste
posameznike, ki za to zaprosijo,
-
izdaja odločbe o izvolitvi v nazive
visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in visokošolskih sodelavcev,
-
samostojnim visokošolskim zavodom daje soglasja
k izvolitvi v nazive visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in
visokošolskih sodelavcev.
Senat mora biti sestavljen tako, da so v
njem zastopana vsa študijska področja.
Senati imajo po devet članov, med njimi je
en predstavnik zaposlenih ali delodajalcev in en predstavnik študentov.
Predsednika senata in najmanj štiri člane imenuje Svet Republike Slovenije za
visoko šolstvo izmed svojih članov, druge pa izmed zunanjih strokovnjakov.
Posamezni strokovnjak je lahko sočasno član le v enem senatu. Člani senatov se
imenujejo za šest let, predstavniki študentov pa za dve leti.
V akreditacijski senat ne smejo biti
imenovani rektorji in prorektorji univerz, dekani, prodekani in direktorji
članic univerz oziroma samostojnih visokošolskih zavodov ali drugih organizacij
z dejavnostjo visokošolskega izobraževanja.
V evalvacijski senat ne smejo biti imenovani
rektorji in prorektorji univerz, dekani, prodekani in direktorji članic univerz
oziroma samostojnih visokošolskih zavodov ali drugih organizacij z dejavnostjo
visokošolskega izobraževanja in ravnatelji oziroma direktorji višjih strokovnih
šol.
V habilitacijski senat ne smejo biti
imenovani rektorji in prorektorji univerz oziroma dekani samostojnih
visokošolskih zavodov ali direktorji drugih organizacij z dejavnostjo
visokošolskega izobraževanja.
Senati sprejemajo odločitve z večino glasov
vseh članov.
Zoper odločitve senatov je v 15 dneh od
vročitve sklepa senata mogoč ugovor na Svet Republike Slovenije za visoko
šolstvo. Če ugovora ni, odločitev začne veljati naslednji dan po izteku roka za
ugovor.
Akreditacijski, evalvacijski in
habilitacijski senat podrobneje uredijo način svojega delovanja s pravili o
delovanju senata. Ta pravila morajo biti v skladu s poslovnikom Sveta Republike
Slovenije za visoko šolstvo.
Za posamezne naloge senati lahko oblikujejo
delovna telesa.
V.a JAVNA AGENCIJA
(črtano)
51.a člen
(črtan)
51.b člen
(črtan)
51.c člen
(črtan)
51.č člen
(črtan)
51.d člen
(črtan)
VI. VISOKOŠOLSKI UČITELJI, ZNANSTVENI DELAVCI
IN VISOKOŠOLSKI SODELAVCI
52. člen
(učitelji)
Visokošolski učitelji so docent, izredni
profesor in redni profesor ter lektor.
Visokošolski učitelji v visokošolskih
strokovnih programih so tudi predavatelji in višji predavatelji.
Visokošolski učitelji so nosilci
izobraževalnega, umetniškega in raziskovalnega programa. Pri svojem delu
sledijo in prispevajo k razvoju znanosti, umetnosti in stroke na področju, za
katerega so izvoljeni, samostojno razvijajo določeno področje znanosti,
umetnosti oziroma stroke in skrbijo za prenos tega znanja.
53. člen
(znanstveni delavci)
Znanstveni delavci so znanstveni sodelavec,
višji znanstveni sodelavec in znanstveni svetnik.
Znanstveni delavci izvajajo
znanstveno-raziskovalni program.
54. člen
(visokošolski sodelavci)
Visokošolski sodelavci so: asistent, bibliotekar,
strokovni svetnik, višji strokovni sodelavec, strokovni sodelavec in učitelj veščin.
Visokošolski sodelavci sodelujejo pri
izvajanju izobraževalnega, znanstveno-raziskovalnega in umetniškega dela.
55. člen
(pogoji za izvolitev)
V naziv docent, izredni profesor in redni
profesor je lahko izvoljen, kdor ima doktorat znanosti in preverjene pedagoške
sposobnosti.
V naziv znanstvenega delavca je lahko
izvoljen, kdor ima doktorat znanosti. Znanstveni delavec je lahko izvoljen še v
naziv visokošolskega učitelja, če ima preverjene pedagoške sposobnosti.
V naziv visokošolskega učitelja umetniških
disciplin je lahko izvoljen, kdor je končal najmanj študijski program druge
stopnje, ima priznana umetniška dela in preverjene pedagoške sposobnosti.
V naziv višjega predavatelja je lahko
izvoljen, kdor je končal najmanj študijski program druge stopnje in ima
preverjene pedagoške sposobnosti.
V naziv predavatelja ali lektorja je lahko
izvoljen, kdor je končal najmanj študijski program druge stopnje in ima
preverjene pedagoške sposobnosti.
V naziv visokošolskega sodelavca je lahko
izvoljen, kdor je končal najmanj študijski program druge stopnje.
Visokošolski učitelji, znanstveni delavci
in visokošolski sodelavci morajo poleg pogojev iz prvega do šestega odstavka
tega člena izpolnjevati tudi pogoje, določene v skladu z merili za izvolitev v
naziv.
Merila za izvolitev v naziv visokošolskih
učiteljev, znanstvenih delavcev in visokošolskih sodelavcev določi senat
visokošolskega zavoda v skladu z zakonom. Za visokošolske zavode, ki so članice
univerze, merila določi senat univerze.
Merila iz prejšnjega odstavka morajo biti
mednarodno primerljiva in se javno objavijo.
56. člen
(postopek za izvolitev)
Docente, izredne profesorje, višje
predavatelje, predavatelje, lektorje, znanstvene sodelavce in višje znanstvene
sodelavce voli za pet let senat fakultete, umetniške akademije oziroma visoke
strokovne šole.
Redne profesorje in znanstvene svetnike
voli senat univerze za neomejeno dobo. Če univerza izostri merila za izvolitev
v naziva rednega profesorja in znanstvenega svetnika, lahko redni profesorji in
znanstveni svetniki, izvoljeni po prejšnjih merilih, zahtevajo ponovno
izvolitev v naziv po novih merilih. (drugi
stavek razveljavljen)
Redne profesorje in znanstvene svetnike
visokošolskega zavoda, ki ni članica univerze, voli senat visokošolskega
zavoda. Pred izvolitvijo v naziv si mora pridobiti soglasje Sveta Republike
Slovenije za visoko šolstvo.
Visokošolske sodelavce voli senat
fakultete, umetniške akademije oziroma visoke strokovne šole za dobo, določeno
s statutom.
Pred prvo izvolitvijo v naziv ali pred
izvolitvijo v višji naziv si mora senat članice univerze pridobiti soglasje
senata univerze. Senat visokošolskega zavoda, ki ni članica univerze, pa si
mora za izvolitev v naziv pridobiti soglasje Sveta Republike Slovenije za
visoko šolstvo.
Upokojeni visokošolski učitelji, znanstveni
delavci in visokošolski sodelavci obdržijo naziv, ki so ga imeli ob upokojitvi.
57. člen
(podrobnejši postopek za izvolitev)
Postopek za izvolitev v naziv visokošolskih
učiteljev, znanstvenih delavcev in visokošolskih sodelavcev se v skladu z
zakonom in merili za izvolitev podrobneje uredi v statutu visokošolskega
zavoda.
58. člen
(odvzem naziva)
Če visokošolski učitelj, znanstveni delavec
ali visokošolski sodelavec ne izpolnjuje znanstvenih in pedagoških obveznosti
ali za izvolitev v naziv določenih pogojev, senat, pristojen za izvolitev,
prične postopek za odvzem naziva.
V postopku za odvzem naziva se primerno
uporabljajo določbe postopka za izvolitev v naziv. Visokošolskemu učitelju,
znanstvenemu delavcu ali visokošolskemu sodelavcu je treba omogočiti, da
pojasni svoje stališče.
59. člen
(sodno varstvo pravic)
Zoper odločbo, izdano v postopku za
izvolitev v naziv oziroma v postopku za odvzem naziva, se lahko sproži upravni
spor.
60. člen
(delovna mesta)
Delovna mesta visokošolskih učiteljev,
znanstvenih delavcev in visokošolskih sodelavcev se javno razpisujejo in
zasedejo v rokih in na način, kot to določa statut visokošolskega zavoda.
Redni profesor lahko, ne glede na
izpolnjevanje predpisanih pogojev za upokojitev, zaseda delovno mesto iz
prejšnjega odstavka do doseženega 65. leta starosti. (razveljavljen)
61. člen
(zasebni visokošolski učitelji)
Visokošolski zavod lahko izvajanje
posameznih delov predmeta oziroma predmetnega področja prepusti zasebnemu
visokošolskemu učitelju.
Zasebni visokošolski učitelj je, kdor je
izvoljen v naziv visokošolskega učitelja in je vpisan v razvid zasebnih
visokošolskih učiteljev, ki ga vodi ministrstvo, pristojno za visoko šolstvo.
Minister, pristojen za visoko šolstvo,
predpiše postopek vpisa in izbrisa iz razvida.
62. člen
(gostujoči visokošolski učitelji)
Visokošolski zavodi lahko za določen čas
povabijo k sodelovanju za izvajanje posameznih delov predmeta oziroma
predmetnega področja priznane učitelje, znanstvenike, strokovnjake in umetnike,
ne glede na pogoje, ki so določeni za izvolitev v naziv.
63. člen
(delovna in pedagoška obveznost)
Neposredna pedagoška obveznost v času
organiziranega študijskega procesa v visokošolskem izobraževanju, ki se izvaja
kot javna služba, znaša:
-
za docenta, izrednega in rednega profesorja
šest ur tedensko,
-
za višjega predavatelja, predavatelja in
lektorja devet ur tedensko,
-
za asistenta deset ur tedensko.
Oblike neposredne tedenske pedagoške
obveznosti določi rektor univerze oziroma dekan samostojnega visokošolskega
zavoda s posebnim predpisom in si k njemu pridobi soglasje ministra,
pristojnega za visoko šolstvo.
Če z neposredno tedensko pedagoško
obveznostjo, določeno v prejšnjih odstavkih, ni mogoče izvesti študijskih
programov, lahko pristojni organ visokošolskega zavoda visokošolskemu učitelju
oziroma sodelavcu določi dodatno tedensko pedagoško obveznost, in sicer največ:
-
dve uri docentu, izrednemu in rednemu
profesorju,
-
tri ure višjemu predavatelju, predavatelju in
lektorju,
-
štiri ure asistentu.
Neposredno tedensko pedagoško obveznost in
največ štiri ure dodatne tedenske pedagoške obveznosti za druge visokošolske
sodelavce določi rektor univerze oziroma dekan samostojnega visokošolskega
zavoda s posebnim predpisom.
Dodatna tedenska pedagoška obveznost se
obračuna enako kot neposredna pedagoška obveznost.
Glede na število študentov v skupini pri
predmetu se docentu, izrednemu profesorju, rednemu profesorju, višjemu
predavatelju, predavatelju in lektorju neposredna tedenska pedagoška obveznost
lahko zmanjša za največ dve uri.
Docentu, izrednemu profesorju, rednemu
profesorju, višjemu predavatelju, predavatelju in lektorju, ki opravljajo za
delodajalca tudi raziskovalno in razvojno delo, se lahko neposredna tedenska
pedagoška obveznost iz prejšnjih odstavkov sorazmerno zmanjša.
Merila za zmanjšanje neposredne pedagoške
obveznosti določijo rektorji univerz in dekani samostojnih visokošolskih
zavodov, jih med seboj uskladijo ter pošljejo reprezentativnim sindikatom, ki
lahko v 15 dneh po prejemu nanje podajo mnenje. K merilom morajo rektorji
univerz in dekani samostojnih visokošolskih zavodov pridobiti soglasje
ministra, pristojnega za visoko šolstvo.
Docent, izredni profesor, redni profesor,
višji predavatelj, predavatelj, lektor, asistent in drugi visokošolski
sodelavci lahko, če so za to zagotovljena sredstva, izjemoma na teden
opravljajo pedagoško, znanstvenoraziskovalno, umetniško ali strokovno delo še
največ 20% polnega delovnega časa tudi pri istem delodajalcu.
Če so bile izkoriščene vse možnosti za
sklenitev pogodbe o zaposlitvi in je treba zagotoviti nemoteno izvajanje
pedagoške dejavnosti, lahko visokošolski zavod sklene pogodbo o delu v skladu s
tem zakonom in zakonom, ki ureja obligacijska razmerja, vendar ne več kot v
obsegu ene tretjine s tem zakonom določene pedagoške obveznosti in največ za
obdobje 10 mesecev v študijskem letu. Kdor ima sklenjeno delovno razmerje na
področju visokošolskega izobraževanja v skladu s tem zakonom, mora pred
sklenitvijo pogodbe o delu, predložiti soglasje delodajalca.
64. člen
(sobotno leto)
Visokošolski učitelj ima v šestih letih
opravljanja dela pravico do poglobljenega izpopolnjevanja na področju
raziskovalne dejavnosti v skupnem trajanju največ dvanajst mesecev.
Visokošolskemu učitelju se v primeru iz
prejšnjega odstavka pedagoška obveznost prerazporedi, vendar se ne sme povečati
za več kot eno tretjino.
VII. ŠTUDENTI
65. člen
(študenti)
Študent je oseba, ki se vpiše na
visokošolski zavod na podlagi razpisa za vpis in se izobražuje po dodiplomskem
ali podiplomskem študijskem programu.
Status študenta se izkazuje s študentsko
izkaznico.
66. člen
(pravice in dolžnosti študentov)
Študenti imajo pravico do vpisa in
izobraževanja pod enakimi, z zakonom, statutom in študijskim programom
določenimi pogoji. Pri tem:
-
se ob rednem napredovanju izobražujejo in
dokončajo študij pod pogoji, ki so veljali ob vpisu,
-
lahko enkrat v času študija ponavljajo letnik
ali spremenijo študijski program ali smer zaradi neizpolnitve obveznosti v
prejšnji smeri ali študijskem programu,
-
se lahko izobražujejo po več študijskih
programih (vzporedno izobraževanje), po interdisciplinarnih ali po
individualnih študijskih programih, ki jih izvaja eden ali več visokošolskih
zavodov.
-
lahko napredujejo in dokončajo študij v krajšem
času, kot je predvideno s študijskim programom,
-
(razveljavljena).
S statutom visokošolskega zavoda se
podrobneje uredijo postopki in pravila, zlasti o:
-
študijskem koledarju,
-
vpisnih postopkih,
-
izpitnem režimu,
-
napredovanju, vključno s pogoji za hitrejše
napredovanje,
-
dokončanju izobraževanja,
-
prehodih med študijskimi programi,
-
ponavljanju letnika oziroma pogojnem
napredovanju,
-
nadaljevanju študija po prekinitvi,
-
vzporednem, interdisciplinarnem in
individualnem študiju,
-
priznavanju izpitov in drugih študijskih
obveznostih, opravljenih na različnih visokošolskih zavodih.
-
S statutom se določijo tudi:
-
vrste dokumentov, ki se študentom izdajajo na
podlagi evidenc iz 81. člena tega zakona,
-
postopek za uveljavljanje varstva pravic
študentov,
-
organi, pristojni za vodenje postopkov in
odločanje,
-
disciplinska odgovornost in pravice ter
dolžnosti študentov v disciplinskem postopku in
-
druga pravila, povezana s pravicami in
dolžnostmi študentov.
67. člen
(soupravljanje študentov)
Študenti imajo pravico preko svojih
predstavnikov sodelovati pri delu in upravljanju visokošolskih zavodov v skladu
s tem zakonom in statutom.
Predstavniki študentskega sveta so vabljeni
na seje organov visokošolskega zavoda.
68. člen
(organiziranost študentov)
Študenti imajo avtonomno pravico do
oblikovanja skupnosti študentov. Način uresničevanja te pravice se določi z
zakonom.
69. člen
(druge pravice in ugodnosti študentov)
Študenti imajo ne glede na to, ali se
študij izvaja kot redni ali izredni, pravico do zdravstvenega varstva in drugih
ugodnosti ter pravic (npr. prehrana, prevozi, štipendiranje) v skladu s
posebnimi predpisi, če niso v delovnem razmerju ali prijavljeni kot iskalci
zaposlitve.
Študenti, državljani Republike Slovenije,
imajo možnost bivanja v študentskih domovih, drugih zavodih in pri pravnih
osebah, registriranih za dejavnost študentskih domov, prek njih pa tudi pri
zasebnikih, lastnikih sob, ki jih oddajajo v najem, državljani drugih držav pa
pod pogoji, določenimi s posebnimi predpisi.
Študentje, državljani Republike Slovenije,
ki se izobražujejo zunaj kraja stalnega prebivališča, imajo pravico do
subvencioniranega prevoza z javnimi prevoznimi sredstvi.
70. člen
(prenehanje statusa študenta)
Status študenta preneha, če študent:
-
diplomira,
-
ne diplomira v dvanajstih mesecih po zaključku zadnjega
semestra,
-
se izpiše,
-
se med študijem ne vpiše v naslednji letnik
oziroma semester,
-
je bil izključen,
-
dokonča podiplomski študij,
-
ne dokonča podiplomskega študija v ustreznem, s
statutom predpisanem roku.
V primerih iz druge, četrte in sedme alinee
prejšnjega odstavka se študentu iz upravičenih razlogov status študenta lahko
tudi podaljša, vendar največ za eno leto.
Študentke matere, ki v času študija rodijo,
imajo pravico do podaljšanja študentskega statusa za eno leto za vsakega živo
rojenega otroka.
71. člen
(sodno varstvo pravic)
Zoper dokončno odločitev pristojnega organa
visokošolskega zavoda o pridobitvi oziroma izgubi statusa študenta in o drugih
zadevah v zvezi s študijem se lahko sproži upravni spor.
VIII. FINANCIRANJE
72. člen
(viri financiranja)
Visokošolski zavodi pridobivajo sredstva iz
proračuna Republike Slovenije, šolnin in drugih prispevkov za študij, plačil za
storitve, dotacij, dediščin in daril ter iz drugih virov.
Sredstva iz prejšnjega odstavka se
uporabljajo v skladu z namenom, za katerega so bila pridobljena.
73. člen
(financiranje javnih visokošolskih
zavodov)
Univerzam in samostojnim visokošolskim
zavodom, ki jih ustanovi Republika Slovenija, se zagotavljajo sredstva za:
-
pedagoško in z njo povezano znanstvenoraziskovalno,
umetniško in strokovno dejavnost ter knjižničarsko, informacijsko,
organizacijsko, upravno in drugo infrastrukturno dejavnost (v nadaljnjem
besedilu: študijska dejavnost),
-
s študijem povezane interesne dejavnosti
študentov, določene v letnem programu študentskega sveta univerze ali
samostojnega visokošolskega zavoda in univerzitetni šport (v nadaljnjem
besedilu: obštudijska dejavnost),
-
investicije in investicijsko vzdrževanje ter
-
razvojne in druge pomembne naloge, določene v
pravilniku, ki ga sprejme minister, pristojen za visoko šolstvo.
Sredstva za študijsko dejavnost se za prvo
in drugo stopnjo zagotovijo v državnem proračunu kot skupna sredstva za
univerzo ali samostojni visokošolski zavod (integralno financiranje) ob
upoštevanju študijskega področja ter števila vpisanih študentov in diplomantov
rednega študija prve in druge stopnje.
Iz državnega proračuna se lahko sofinancira
tudi študij po študijskih programih tretje stopnje.
Podrobnejše določbe o financiranju visokega
šolstva se, v skladu s standardi iz nacionalnega programa, opredelijo v
predpisu iz 75. člena tega zakona.
Sredstva za s študijem povezane interesne
dejavnosti študentov se določijo ob upoštevanju števila vpisanih študentov in
vrednosti točke za posameznega študenta, ki jo za vsako proračunsko leto s
sklepom določi minister, pristojen za visoko šolstvo.
V postopku priprave državnega proračuna
univerze in samostojni visokošolski zavodi predložijo ministrstvu, pristojnemu
za visoko šolstvo, finančno ovrednoten letni program.
73.a člen
(financiranje dejavnosti zasebnih
visokošolskih zavodov)
Republika Slovenija koncesioniranim
samostojnim visokošolskim zavodom dodeljuje sredstva za študijsko in
obštudijsko dejavnost.
Republika Slovenija lahko visokošolskim
zavodom iz prejšnjega odstavka in zasebnim samostojnim visokošolskim zavodom,
ki izvajajo javnoveljavne študijske programe, prek javnih razpisov dodeljuje
sredstva za razvojne naloge.
73.b člen
(subvencioniranje bivanja študentov)
Republika Slovenija subvencionira bivanje
študentov v javnih in zasebnih zavodih, pri drugih pravnih osebah,
registriranih za dejavnost študentskih domov, prek njih pa tudi pri zasebnikih,
lastnikih sob.
Pri subvencioniranju bivanja študentov,
državljanov Republike Slovenije, se upošteva učna oziroma študijska uspešnost,
materialni položaj, oddaljenost stalnega prebivališča od kraja študija ter
socialne in zdravstvene razmere študenta.
Podrobnejše določbe o subvencioniranju po
prejšnjih dveh odstavkih predpiše minister, pristojen za visoko šolstvo.
73.c člen
(subvencioniranje prevozov študentov)
Republika Slovenija subvencionira prevoze
študentov, ki se izobražujejo v oddaljenosti pet kilometrov ali več od kraja
stalnega prebivališča, in sicer v višini največ 70% polne cene mesečne
vozovnice, odvisno od socialnega položaja in oddaljenosti od kraja
izobraževanja.
Minister, pristojen za visoko šolstvo, izda
pravilnik, s katerim določi postopek in kriterije za subvencioniranje prevozov
iz prejšnjega odstavka.
74. člen
(drugo financiranje)
Iz sredstev državnega proračuna se
zagotavljajo tudi sredstva za:
-
investicije in investicijsko vzdrževanje javnih
študentskih domov,
-
delovanje Centralne tehniške knjižnice Univerze
v Ljubljani,
-
delovanje Sveta Republike Slovenije za visoko
šolstvo,
-
(črtana)
-
štipendije ali študijske pomoči tujcem in
Slovencem brez slovenskega državljanstva,
-
skrb za razvoj in učenje slovenščine, lahko pa
tudi za druge namene, določene z zakonom ali drugim predpisom.
75. člen
(posebni predpis)
Financiranje po 73. in 73.a členu zakona se
podrobneje uredi s posebnim predpisom, ki ga sprejme Vlada Republike Slovenije.
76. člen
(visokošolski skladi)
Visokošolski zavodi, ki so pravne osebe,
lahko za upravljanje s sredstvi oblikujejo sklade.
Poslovanje skladov vodijo upravni odbori.
Število članov, sestavo upravnih odborov,
trajanje mandata članov in delovanje skladov urejajo statuti.
77. člen
(šolnina in drugi prispevki)
Šolnina in drugi prispevki za študij po
študijskih programih z javno veljavnostjo so prihodek visokošolskega zavoda in
se določijo v skladu s predpisom ministra, pristojnega za visoko šolstvo.
S predpisom iz prejšnjega odstavka se lahko
določijo tudi prispevki za druge posamične storitve visokošolskega zavoda.
Državljanom Republike Slovenije in
državljanom članic Evropske unije šolnine ni mogoče predpisati za izobraževanje
v okviru dodiplomskih študijskih programov z javno veljavnostjo, ki se izvajajo
kot javna služba, razen če njihovo izvajanje presega z nacionalnim programom
visokega šolstva določene standarde.
78. člen
(razpolaganje s presežki)
Presežek prihodkov nad odhodki se uporablja
za opravljanje in razvoj dejavnosti.
IX. NADZOR
79. člen
(nadzor)
Nadzor nad zakonitostjo dela in
izpolnjevanjem pogojev za opravljanje visokošolske dejavnosti opravlja
ministrstvo, pristojno za visoko šolstvo, v skladu s posebnimi predpisi.
Kontrola nad namensko porabo sredstev za
opravljanje javne službe se opravlja v skladu s posebnimi predpisi.
80. člen
(ocenjevanje kakovosti)
Kakovost visokošolskih zavodov, študijskih
programov ter znanstvenoraziskovalnega in umetniškega ter strokovnega dela
ocenjujejo visokošolski zavodi (samoevalvacija) in evalvacijski senat Sveta
Republike Slovenije za visoko šolstvo (zunanja evalvacija).
Ugotovitve iz samoevalvacijskih poročil in
poročil o zunanjih evalvacijah se upoštevajo ob ponovni akreditaciji
visokošolskih zavodov in njihovih študijskih programov.
Na podlagi ugotovitev evalvacijskega senata
Sveta Republike Slovenije za visoko šolstvo ministrstvo, pristojno za visoko
šolstvo, visokošolskemu zavodu določi rok za odpravo morebitnih
pomanjkljivosti. Če pomanjkljivosti v roku niso odpravljene, se, ne glede na
rok iz 14. in 32. člena tega zakona, začne postopek za ponovno akreditacijo.
X. ZBIRANJE IN VARSTVO OSEBNIH PODATKOV
81. člen
(seznam evidenc z osebnimi podatki študentov)
Visokošolski zavodi vodijo naslednje
evidence z osebnimi podatki študentov:
1.
evidenco prijavljenih za vpis in vpisanih študentov,
2.
osebni karton, ki se vodi za vsakega študenta od vključitve v študij do
končanja študija oziroma do izpisa,
3.
zapisnik o izpitu, s katerim se evidentira prijava k izpitu, potek
izpita in dosežena ocena,
4.
evidenco izdanih dokumentov o končanem dodiplomskem in podiplomskem
izobraževanju.
Evidence iz 1., 2. in 4. točke prejšnjega
odstavka obsegajo: ime in priimek študenta (za študentke tudi dekliški
priimek), spol, datum, kraj in občino rojstva, državo rojstva, stalno in
začasno bivališče, enotno matično številko občana, državljanstvo, predhodno
pridobljeno izobrazbo, način študija ter druge podatke po posebnih predpisih. Evidenca
iz 2. točke obsega še podatke o opravljenih izpitih, o napredovanju in
dokončanju študija.
Evidenca iz 3. točke prvega odstavka tega
člena obsega: ime in priimek študenta (za študentke tudi dekliški priimek),
spol, enotno matično številko občana, način študija, letnik študija in
študijsko leto prvega vpisa, datum izpita, podatke o tem, ali izpit opravlja
prvič ali ga ponavlja, ter oceno, doseženo pri izpitu.
81.a člen
(seznam evidenc z osebnimi podatki
zaposlenih)
Visokošolski zavodi vodijo naslednje
evidence z osebnimi podatki zaposlenih:
1.
evidenco o zaposlenih delavcih,
2.
evidenco o plačah.
V evidenco o zaposlenih delavcih se
vpisujejo podatki za vsakega delavca, ki je v delovnem razmerju. Voditi se
začne z dnem, ko delavec sklene delovno razmerje, neha pa z dnem, ko mu delovno
razmerje preneha. Delavec mora vsako spremembo podatkov, ki so bili vpisani v
evidenco na podlagi njegove izjave ali osebnih listin, v 15 dneh po nastanku
spremembo prijaviti delodajalcu, če ta ni bil o njej kako drugače neposredno
obveščen.
Evidenca o plačah se za posameznega delavca
začne voditi z dnem, ko sklene delovno razmerje, neha pa z dnem, ko mu delovno
razmerje preneha.
Evidence iz 1. in 2. točke prvega odstavka
tega člena vsebujejo: ime in priimek delavca (za delavke tudi dekliški
priimek), spol, datum, kraj in občino rojstva, stalno in začasno bivališče ter
drugi kraj, iz katerega delavec prihaja na delo, enotno matično številko
občana, davčno številko delavca, kraj dela, poklic, izobrazbo, strokovno
usposobljenost za opravljanje določenih del oziroma nalog, vlogo za izvolitev v
naziv visokošolskega učitelja ali visokošolskega sodelavca, sklep senata o
imenovanju komisije za izvolitev v naziv, poročilo komisije, soglasje senata,
sklep o izvolitvi, doba izvolitve, habilitacijsko področje, delovno mesto, opis
del in nalog ter odgovornosti, delovni čas delavca v urah na teden, ali je
zaposlen za določen ali za nedoločen čas, ali je zaposlen s krajšim delovnim
časom, ali je invalid ali upokojenec, ime drugega delodajalca, pri katerem je
zaposlen, datum sklenitve delovnega razmerja, soglasje delodajalca, datum
prenehanja delovnega razmerja, razlog prenehanja delovnega razmerja.
Evidenca iz 2. točke prvega odstavka tega
člena vsebuje še podatke o delavčevem delovnem času in njegovi izrabi, tedensko
pedagoško obveznost, opravljenih delovnih urah po mesecih, letnem dopustu in
njegovi izrabi, odsotnosti zaradi strokovnega izobraževanja in izpopolnjevanja,
odsotnosti zaradi začasne nezmožnosti ali zadržanosti od dela, za katere se prejema
nadomestilo plače, ure na delu, daljšem od polnega delovnega časa, podatke o
delovni ter zavarovalni dobi, poprejšnje soglasje za dopolnilno delo, soglasje
za sklenitev pogodbe o delu, podatke o določitvi plače oziroma honorarja, o
bruto plači oziroma honorarju, o izplačani plači (osnovna plača, delovna
uspešnost, drugo) oziroma honorarju, o izplačanih osebnih prejemkih po namenih
(solidarnostna pomoč, odpravnina, jubilejna nagrada, regres za letni dopust), o
izplačanih nadomestilih plače po namenih, uresničenih v breme drugih
organizacij ali organov, datum zadnjega napredovanja, število napredovanj.
82. člen
(uporaba evidenc z osebnimi podatki študentov)
Osebni podatki študentov iz evidenc iz 81. člena
tega zakona se zbirajo, obdelujejo, shranjujejo in posredujejo za potrebe
visokošolske dejavnosti visokošolskih zavodov, za potrebe državnih organov,
organov lokalne skupnosti, nosilcev javnega pooblastila in študentskih
organizacij, povezane z uresničevanjem pravic študentov po posebnih predpisih.
Pri izdelavi statističnih analiz se smejo
osebni podatki uporabljati in objavljati tako, da identiteta študenta ni
razvidna.
82.a člen
(uporaba evidenc z osebnimi podatki
zaposlenih)
Osebni podatki zaposlenih iz evidenc iz
81.a člena tega zakona se zbirajo, obdelujejo, shranjujejo in posredujejo za
potrebe visokošolske dejavnosti visokošolskih zavodov, za potrebe državnih
organov ali nosilcev javnih pooblastil, povezane z uresničevanjem sistema plač
v javnem sektorju, ter ugotavljanjem izpolnjevanja kadrovskih pogojev.
83. člen
(shranjevanje evidenc)
Evidence iz 81. in 81.a člena tega zakona
se trajno hranijo v skladu s posebnimi predpisi, razen evidence prijavljenih za
vpis, ki se hrani do vpisa oziroma do izteka pritožbenih postopkov.
84. člen
(dokumentacija)
Določila v zvezi z vodenjem, uporabo in
shranjevanjem osebnih podatkov iz evidenc po tem zakonu se uporabljajo tudi za
dokumentacijo, na podlagi katere so bili zbrani osebni podatki. Dokumenti o
predhodni izobrazbi se po končanem vpisnem postopku vrnejo študentu.
_________
Zakon o visokem šolstvu – ZViS (Uradni list RS, št. 67/93)
vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:
»XI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
85.
člen
(prevzem
ustanoviteljstva)
Z dnem uveljavitve tega zakona postane
ustanovitelj Univerze v Ljubljani in Univerze v Mariboru, ki nadaljujeta delo
kot javna visokošolska zavoda, Republika Slovenija.
Fakultete, umetniške akademije, višje in
visoke šole, združene v Univerzo v Ljubljani oziroma v Univerzo v Mariboru,
postanejo z dnem uveljavitve tega zakona članice Univerze v Ljubljani oziroma
Univerze v Mariboru.
86.
člen
(akt o
preoblikovanju univerz)
Državni zbor sprejme akt o preoblikovanju
univerz najkasneje v dveh letih po uveljavitvi tega zakona. Z dnem uveljavitve
tega akta prenehajo veljati ustanovitveni akti članic univerz, razen če z aktom
o preoblikovanju ni drugače določeno.
87.
člen
(organi)
Do izvolitve novih organov visokošolskih
zavodov na podlagi statutov, sprejetih po tem zakonu, delujejo organi, določeni
z veljavnimi statuti.
88.
člen
(uskladitev
statutov in študijskih programov)
Do sprejema statutov univerz v skladu s tem
zakonom se uporabljajo veljavni statuti univerz in njunih članic, če niso v
nasprotju z zakonom.
Visokošolski zavodi, preoblikovani v skladu
s tem zakonom, uskladijo svoje statute s tem zakonom in aktom o preoblikovanju
v šestih mesecih po sprejemu akta o preoblikovanju.
Statute iz prejšnjega odstavka sprejme svet
visokošolskega zavoda z večino glasov vseh članov sveta.
Visokošolski zavodi uskladijo študijske
programe s tem zakonom najkasneje v dveh letih po njegovi uveljavitvi.
Študenti, vpisani v programe iz prejšnjega
odstavka, lahko dokončajo študij pod pogoji, ki so veljali ob vpisu, vendar
najkasneje v roku, določenem za izvedbo študijskega programa, podaljšanem za
dve leti, študij po višješolskih študijskih programih pa do izteka študijskega
leta 2001/2002.
89.
člen
(premoženje)
Z dnem uveljavitve tega zakona upravljanje
z nepremičninami, pridobljenimi za opravljanje visokošolske dejavnosti,
prevzame univerza.
Popis premoženja, ki ga visokošolski zavod
uporablja za opravljanje visokošolske dejavnosti, se opravi na podlagi bilance
stanja na dan 31. 3. 1991.
90.
člen
(sprememba
imen)
Zavodi oziroma organizacije, ki uporabljajo
imena iz 18. člena tega zakona, pa ne izpolnjujejo pogojev za opravljanje
visokošolske dejavnosti po tem zakonu, morajo v enem letu po njegovi
uveljavitvi prilagoditi oziroma spremeniti svoje ime.
91.
člen
(uveljavitev
mature)
Določba 38. člena tega zakona začne veljati
za generacijo, ki bo končala izobraževanje po programih srednjega izobraževanja
v šolskem letu 1994/95.
Ne glede na določbo 38. člena tega zakona
se za dijake, ki bodo opravljali maturo v letih 1995-1997, pri pogojih za vpis
v visokošolski študij lahko s študijskim programom določijo predmeti izbirnega
dela mature.
Osebe, ki so dokončale srednje
izobraževanje do 1. junija 1995, se lahko vpišejo v 1. letnik visokošolskega
študija pod pogoji, ki so veljali do uveljavitve tega zakona.
92.
člen
(razpis za
vpis)
Do izdaje predpisa iz šestega odstavka 40,
člena tega zakona se uporabljajo določbe Pravilnika o razpisu za vpis in
izvedbi vpisa v usmerjenem izobraževanju (Uradni list RS, št. 9/91, 7/92 in
11/93).
93.
člen
(začasno
financiranje javne službe)
Do sprejema nacionalnega programa visokega
šolstva se javna služba financira v skladu s 64. členom Zakona o organizaciji
in financiranju vzgoje in izobraževanja (Uradni list RS, št. 12/91-I).
94.
člen
(rok za
ustanovitev Sveta za visoko šolstvo Republike Slovenije in komisije za
kvaliteto)
Svet za visoko šolstvo Republike Slovenije
se ustanovi najkasneje v šestih mesecih po uveljavitvi tega zakona.
Merila iz 2., 4. in 5. točke 49. člena tega
zakona Svet za visoko šolstvo Republike Slovenije določi najkasneje v šestih
mesecih po ustanovitvi.
Komisija za kvaliteto visokega šolstva se
ustanovi najkasneje eno leto po uveljavitvi tega zakona.
95.
člen
(veljavnost
nazivov)
Visokošolski učitelji, znanstveni delavci
in sodelavci, ki so si pridobili naziv pred uveljavitvijo tega zakona, obdržijo
naziv do izteka izvolitvene dobe.
Pravico do uporabe naziva imajo tudi
upokojeni visokošolski učitelji, znanstveni delavci in sodelavci, ki so si
naziv pridobili pred uveljavitvijo tega zakona.
96.
člen
(rok za sprejem
normativov)
Normativi za financiranje nacionalnega
programa v visokem šolstvu se sprejmejo najkasneje v šestih mesecih po sprejemu
nacionalnega programa, do njihove uveljavitve pa se uporabljajo normativi in
standardi za opravljanje izobraževalne dejavnosti v višjem in visokem šolstvu
(Uradni list RS, št. 39/92).
97.
člen
(rok za sprejem
podzakonskih aktov)
Predpise iz 7., 16., 40., 61., 69. in 77.
člena tega zakona minister, pristojen za visoko šolstvo, izda v šestih mesecih
po uveljavitvi tega zakona.
98.
člen
(uskladitev
evidenc)
Vodenje in varstvo evidenc z osebnimi
podatki študentov morajo visokošolski zavodi uskladiti z določbami tega zakona
najkasneje v šestih mesecih po njegovi uveljavitvi.
99.
člen
(prenehanje
veljavnosti ZUI)
Z dnem uveljavitve tega zakona prenehajo
veljati določbe Zakona o usmerjenem izobraževanju (Uradni list SRS, št. 11/80,
6/83, 25/89 in 35/89), ki se nanašajo na visoko šolstvo.
100.
člen
(uveljavitev
zakona)
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
_________
Odločba o delni
razveljavitvi drugega odstavka 21. člena zakona o visokem šolstvu: prvega
stavka v drugem odstavku 46. člena, drugega odstavka 48. člena in 49. člena
statuta Univerze v Ljubljani; ugotovi, da tretji odstavek 46. člena statuta
Univerze v Ljubljani ni v neskladju z ustavo; ter zavrženju pobude za oceno
ustavnosti in zakonitosti volitev rektorja Univerze v Ljubljani (Uradni list
RS, št. 35/98)
v zvezi z delno razveljavitvijo 21. člena zakona določa:
»Razveljavitev začne učinkovati v roku 9
mesecev po objavi te odločbe v Uradnem listu RS.«.
_________
Zakon
o spremembah in dopolnitvah zakona o visokem šolstvu – ZViS-A (Uradni list RS,
št. 99/99) črta 93. člen zakona:
»93. člen
(črtan)«;
črta
96. člen zakona:
»96. člen
(črtan)«;
ter vsebuje
naslednje prehodne in končne določbe:
»PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
31. člen
Univerze in samostojni visokošolski zavodi
uskladijo svoje statute z določili tega zakona najkasneje v šestih mesecih po
njegovi uveljavitvi.
32. člen
Državni zbor sprejme akt o preoblikovanju
univerz najkasneje v treh mesecih po uveljavitvi tega zakona.
33. člen
Minister, pristojen za visoko šolstvo,
sprejme obrazca iz 12. in 26. člena ter predpis iz zadnjega odstavka 25. člena
tega zakona najkasneje v šestih mesecih po njegovi uveljavitvi.
34. člen
Določbe o poklicni maturi iz 13. in 15.
člena tega zakona začnejo veljati za generacijo, ki bo končala izobraževanje po
programih za pridobitev srednje strokovne izobrazbe v šolskem letu 2001/2002.
35. člen
Vlada Republike Slovenije sprejme posebni
predpis iz 27. člena tega zakona najkasneje v šestih mesecih po njegovi
uveljavitvi.
36. člen
Do uveljavitve predpisov iz zadnjega
odstavka 25. člena in 27. člena tega zakona se javna služba v visokem šolstvu
financira v skladu s 64. členom zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in
izobraževanja (Uradni list RS, št. 12/91-I) in sklepom o normativih in
standardih za opravljanje izobraževalne dejavnosti v višjem in visokem šolstvu
(Uradni list RS, št. 39/92).
37. člen
Do uveljavitve predpisa iz 27. člena tega zakona
si mora visokošolski zavod k sistemizaciji delovnih mest pridobiti soglasje
ministra, pristojnega za visoko šolstvo.
38. člen
Prenos lastninske pravice za premoženje iz
4. člena tega zakona in druga premoženjsko-pravna razmerja v zvezi s tem ter
vknjižba lastninske pravice v zemljiško knjigo po uradni dolžnosti se uredi v
treh letih po uveljavitvi tega zakona s pogodbo med državo Republiko Slovenijo
in univerzami ter samostojnimi visokošolskimi zavodi, po stanju na dan 1. 3.
2000.
39. člen
Z dnem uveljavitve tega zakona Republika
Slovenija postane ustanoviteljica študentskih domov, ki so na ta dan opravljali
javno službo.
Akt o ustanovitvi študentskega doma, ki se
ustanovi kot članica univerze, sprejme Državni zbor Republike Slovenije, če se
ustanovi kot samostojni javni zavod, pa Vlada Republike Slovenije v enem letu
po uveljavitvi tega zakona.
40. člen
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, določbe iz 2. in 28. člena o
položaju državljanov članic Evropske unije pa z dnem, ko bo Republika Slovenija
postala polnopravna članica Evropske unije.«.
_________
Zakon o dopolnitvi zakona
o visokem šolstvu – ZViS-B (Uradni list RS, št. 64/01)
vsebuje naslednjo končno določbo:
»2. člen
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
_________
Zakon o spremembah in
dopolnitvah Zakona o visokem šolstvu – ZViS-C (Uradni list RS, št. 100/03)
vsebuje naslednjo prehodno in končno določbo:
»Prehodna in končna določba
9. člen
Rektorji univerz oziroma dekani samostojnih
visokošolskih zavodov si k posebnemu predpisu iz drugega odstavka 63. člena
zakona pridobijo soglasje ministra, pristojnega za visoko šolstvo, najpozneje
do 31. 12. 2003, k usklajenim merilom iz osmega odstavka 63. člena zakona pa
najpozneje v 60 dneh po uveljavitvi tega zakona.
Minister, pristojen za visoko šolstvo, izda
pravilnik iz 73.c člena zakona v 30 dneh po uveljavitvi tega zakona.
10. člen
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
_________
Zakon o
spremembah in dopolnitvah Zakona o visokem šolstvu – ZViS-D (Uradni list RS,
št. 63/04)
vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:
»XI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
43. člen
Predpise iz 7.a, 8., 16., 32.a in 73. člena
zakona izda minister, pristojen za visoko šolstvo, v šestih mesecih po
uveljavitvi tega zakona.
44. člen
Državni zbor sprejme akte o preoblikovanju
univerz najpozneje v treh mesecih po uveljavitvi tega zakona.
45. člen
Visokošolski zavodi uskladijo svoje statute
s tem zakonom v šestih mesecih po uveljavitvi tega zakona.
Do izvolitve senatov univerz in samostojnih
visokošolskih zavodov na podlagi statutov, usklajenih s tem zakonom, opravljajo
njihove naloge senati, izvoljeni v skladu z veljavnimi statuti.
46. člen
Vlada Republike Slovenije imenuje Svet
Republike Slovenije za visoko šolstvo najpozneje do 31. 12. 2004. Pri prvem
imenovanju je polovica članov imenovana za tri leta.
Do imenovanja Sveta Republike Slovenije za
visoko šolstvo opravlja njegove naloge Svet za visoko šolstvo Republike
Slovenije.
Prva merila iz spremenjenega 49. člena
zakona sprejme Svet za visoko šolstvo Republike Slovenije v treh mesecih po
uveljavitvi tega zakona.
Akreditacijski postopki, začeti pred
uveljavitvijo novih meril, se nadaljujejo in končajo po novih merilih.
47. člen
Akt o ustanovitvi javne agencije iz 51.a
člena zakona sprejme Vlada Republike Slovenije najpozneje do 31. 12. 2005.
Do začetka dela javne agencije iz
prejšnjega odstavka opravlja strokovno-tehnične naloge za Svet Republike
Slovenije za visoko šolstvo ministrstvo, pristojno za visoko šolstvo.
Svet za evalvacijo visokega šolstva mora
biti oblikovan v treh mesecih po uveljavitvi akta o ustanovitvi javne agencije.
Do oblikovanja Sveta za evalvacijo visokega
šolstva opravlja njegove naloge Nacionalna komisija za kvaliteto visokega
šolstva. Ta komisija sprejme prva merila za spremljanje, ugotavljanje in
zagotavljanje kakovosti visokošolskih zavodov, študijskih programov ter
znanstvenoraziskovalnega, umetniškega in strokovnega dela v treh mesecih po
uveljavitvi tega zakona.
48. člen
Visokošolski zavodi uvajajo študijske
programe za pridobitev izobrazbe in študijske programe za izpopolnjevanje po
tem zakonu postopoma, najpozneje pa v študijskem letu 2009/10. Ob uvedbi
študijskih programov po tem zakonu razpis za vpis v dosedanje študijske
programe ni več mogoč.
Študenti, ki se vpišejo v visoko šolstvo
pred uvedbo novih študijskih programov za pridobitev izobrazbe, se izobražujejo
in končajo izobraževanje pod pogoji, ki so veljali pred uveljavitvijo tega
zakona, vendar najdlje do izteka študijskega leta 2015/16.
Študenti iz prejšnjega odstavka, ki imajo
pravico do ponavljanja in zaradi postopnega uvajanja novih študijskih programov
ne morejo ponavljati letnika po študijskih programih, v katere so se vpisali,
nadaljujejo in končajo študij po novih študijskih programih.
Spremenjena določba tretjega odstavka 40. člena
zakona se začne uporabljati za razpisa za vpis v študijsko leto 2005/06.
49. člen
Za diplomante dosedanjih študijskih
programov za pridobitev univerzitetne izobrazbe se pri vpisu v nove dveletne
magistrske študijske programe z istega ali sorodnega strokovnega področja
praviloma priznajo študijske obveznosti v obsegu 60 kreditnih točk. Število
priznanih kreditnih točk ne sme preseči števila 60. Za diplomante dosedanjih
študijskih programov za pridobitev univerzitetne izobrazbe, ki izobražujejo za
poklice, urejene z direktivami Evropske unije in ovrednotene s 300 kreditnimi
točkami ali več, se pri vpisu v doktorske študijske programe uporablja določba
druge alinee četrtega odstavka 38.a člena zakona.
Za diplomante dosedanjih študijskih
programov za pridobitev specializacije, če njihov skupni študij ni trajal
najmanj pet let, se pri vpisu v študijske programe tretje stopnje uporablja
določba tretje alinee četrtega odstavka 38.a člena zakona ali se zanje določijo
dodatne študijske obveznosti v obsegu 60 kreditnih točk.
Diplomantom dosedanjih študijskih programov
za pridobitev magisterija se v doktorskem študijskem programu priznajo
študijske obveznosti v obsegu 60 kreditnih točk.
50. člen
Ta zakon začne veljati naslednji dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
_________
Zakon o spremembah
in dopolnitvah Zakona o visokem šolstvu – ZViS-E (Uradni list RS, št. 94/06)
vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:
»Prehodne in končne določbe
13. člen
Predsednik in člani Sveta Republike
Slovenije za visoko šolstvo, ki svojo funkcijo opravljajo na dan uveljavitve
tega zakona, jo opravljajo do izteka mandata. Vlada Republike Slovenije imenuje
dodatne člane v skladu s 6. členom tega zakona najpozneje v dveh mesecih
po uveljavitvi tega zakona.
Vlada Republike Slovenije uskladi Uredbo o
organih v sestavi ministrstev (Uradni list RS, št. 58/03, 45/04, 138/04, 52/05,
82/05 in 17/06) s sedmim odstavkom 50. člena zakona najpozneje v dveh
mesecih po uveljavitvi tega zakona.
Svet Republike Slovenije za visoko šolstvo
imenuje senate iz 7. člena tega zakona najpozneje v treh mesecih po
njegovi uveljavitvi.
Svet Republike Slovenije za visoko šolstvo
uskladi svoj poslovnik z določbami tega zakona, njegovi senati pa sprejmejo
pravila o delovanju najpozneje v štirih mesecih po uveljavitvi tega zakona.
Do uveljavitve meril iz druge in tretje
alinee tretjega odstavka 49. člena zakona se uporabljajo Merila za
spremljanje, ugotavljanje in zagotavljanje kakovosti visokošolskih zavodov,
študijskih programov ter znanstvenoraziskovalnega, umetniškega in strokovnega
dela (Uradni list RS, št. 124/04).
Do sprejetja poslovnika in pravil iz
prejšnjih odstavkov vodi evalvacijske postopke Nacionalna komisija za kvaliteto
visokega šolstva.
Sredstva za delo Nacionalne komisije za
kvaliteto visokega šolstva se zagotavljajo iz državnega proračuna.
Organizacijske in administrativne storitve,
potrebne za delo Nacionalne komisije za kvaliteto visokega šolstva, opravlja
ministrstvo, pristojno za visoko šolstvo.
14. člen
Merila iz osmega odstavka 55. člena
zakona visokošolski zavodi uskladijo z 9. členom tega zakona najpozneje v
treh mesecih po njegovi uveljavitvi.
15. člen
V Republiki Sloveniji:
-
raven izobrazbe, pridobljena po študijskih
programih za pridobitev višje izobrazbe, sprejetih pred 1. 1. 1994, in
raven izobrazbe, pridobljena po študijskih programih za pridobitev visoke
strokovne izobrazbe, sprejetih pred 11. 6. 2004 (v nadaljnjem besedilu:
dosedanji študijski programi), ustreza ravni izobrazbe, pridobljeni po
visokošolskih strokovnih študijskih programih prve stopnje iz 33. člena
zakona;
-
raven izobrazbe, pridobljena po dosedanjih
študijskih programih za pridobitev univerzitetne izobrazbe ustreza ravni
izobrazbe, pridobljeni po študijskih programih druge stopnje iz 33. člena
zakona;
-
raven izobrazbe, pridobljena po dosedanjih
študijskih programih za pridobitev visoke strokovne izobrazbe, skupaj s
končanim študijskim programom za pridobitev specializacije, ustreza ravni
izobrazbe, pridobljeni po študijskih programih druge stopnje iz 33. člena
zakona;
-
raven izobrazbe, pridobljena po dosedanjih
študijskih programih za pridobitev magisterija znanosti in raven izobrazbe,
pridobljena po dosedanjih študijskih programih za pridobitev univerzitetne
izobrazbe, skupaj s končanim študijskim programom za pridobitev specializacije
ustreza ravni izobrazbe, pridobljeni po študijskih programih tretje stopnje iz
33. člena zakona;
-
raven izobrazbe, pridobljena po dosedanjih
študijskih programih za pridobitev doktorata znanosti ustreza ravni izobrazbe,
pridobljeni po doktorskih študijskih programih tretje stopnje iz 33. člena
zakona.
Podrobnejše določbe o razvrstitvi ravni
izobrazbe sprejme Vlada Republike Slovenije v predpisu o uvedbi in uporabi
klasifikacije izobraževanja in usposabljanja v Republiki Sloveniji.
16. člen
Ne glede na določbe 15. člena tega
zakona diplomanti dosedanjih študijskih programov nadaljujejo študij po
študijskih programih iz 33. člena zakona pod pogoji, ki se ob smiselni
uporabi 38.a člena zakona in v skladu z merili za prehode določijo s študijskim
programom. Pri določanju pogojev za prehod iz dosedanjih študijskih programov v
nove študijske programe so visokošolski zavodi samostojni. Pri tem se
-
določbe prvega, drugega in tretjega odstavka
38.a člena zakona uporabljajo tudi za tiste, ki so končali študijski program za
pridobitev visoke strokovne izobrazbe, sprejet od 1. 1. 1994 do
11. 6. 2004;
-
diplomantom dosedanjih študijskih programov za
pridobitev specializacije, ki so pred tem končali visokošolski strokovni
program, za vpis v študijske programe tretje stopnje določijo študijske
obveznosti v obsegu od 30 do 60 kreditnih točk;
-
diplomantom dosedanjih študijskih programov za
pridobitev magisterija znanosti oziroma specializacije po končanem študijskem
programu za pridobitev univerzitetne izobrazbe v doktorskem študijskem programu
tretje stopnje priznajo študijske obveznosti v obsegu najmanj 60 kreditnih
točk.
Ne glede na četrti odstavek 38.a člena
zakona se v doktorski študijski program lahko vpiše, kdor je končal dosedanji
študijski program za pridobitev univerzitetne izobrazbe.
17. člen
Vlada Republike Slovenije uskladi posebni
predpis iz 75. člena zakona z 10. členom tega zakona najpozneje v
šestih mesecih po uveljavitvi tega zakona.
Do začetka financiranja po predpisu iz
prejšnjega odstavka se uporabljata Uredba o javnem financiranju visokošolskih in
drugih zavodov, članic univerz, od leta 2004 do leta 2008 (Uradni list RS, št.
134/03, 72/04 in 4/06) in Sklep o sofinanciranju podiplomskega študija (Uradni
list RS, št. 77/04).
18. člen
Visokošolski zavodi morajo študijske
programe, sprejete od 11. junija 2004 do uveljavitve tega zakona,
uskladiti s tem zakonom najpozneje v šestih mesecih po njegovi uveljavitvi.
19. člen
Z dnem uveljavitve tega zakona se črtata
47. in 49. člen Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o visokem
šolstvu (Uradni list RS, št. 63/04).
20. člen
Ta zakon začne veljati naslednji dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.