Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo
predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega
organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače.
Neuradno prečiščeno besedilo Zakona o
vrtcih obsega:
-
Zakon
o vrtcih – ZVrt (Uradni list RS, št. 12/96 z dne 29. 2. 1996),
-
Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o vrtcih
– ZVrt-A (Uradni list RS, št. 44/00 z dne 26. 5. 2000),
-
Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o vrtcih
– ZVrt-B (Uradni list RS, št. 78/03 z dne 8. 8. 2003),
-
Zakon
o vrtcih – uradno prečiščeno besedilo – ZVrt-UPB1 (Uradni list RS, št. 113/03 z
dne 20. 11. 2003),
-
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o vrtcih
– ZVrt-C (Uradni list RS, št. 72/05 z dne 29. 7. 2005),
-
Zakon
o vrtcih – uradno prečiščeno besedilo – ZVrt-UPB2 (Uradni list RS, št. 100/05 z
dne 10. 11. 2005),
-
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o vrtcih
– ZVrt-D (Uradni list RS, št. 25/08 z dne 14. 3. 2008),
-
Zakon o interventnih ukrepih zaradi gospodarske
krize – ZIUZGK (Uradni list RS, št. 98/09 z dne 4. 12. 2009),
-
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o vrtcih
– ZVrt-E (Uradni list RS, št. 36/10 z dne 4. 5. 2010),
-
Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev
– ZUPJS (Uradni list RS, št. 62/10 z dne 30. 7. 2010),
-
Zakon o interventnih ukrepih – ZIU (Uradni list
RS, št. 94/10 z dne 26. 11. 2010),
-
Zakon za uravnoteženje javnih financ – ZUJF (Uradni
list RS, št. 40/12 z dne 30. 5. 2012),
-
Zakon o ukrepih za
uravnoteženje javnih financ občin – ZUUJFO (Uradni list RS, št. 14/15 z dne 28.
2. 2015),
-
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o vrtcih
– ZVrt-F (Uradni list RS, št. 55/17 z dne 6.
10. 2017),
-
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o vrtcih
– ZVrt-G (Uradni list RS, št. 18/21 z dne 9. 2.
2021).
ZAKON
o vrtcih (ZVrt)
(neuradno prečiščeno besedilo št. 14)
I. TEMELJNE DOLOČBE
1. člen
Ta zakon ureja predšolsko vzgojo, ki jo izvajajo
javni in zasebni vrtci in
varstvo predšolskih otrok, ki ga izvajajo varuhi predšolskih otrok na domu.
2. člen
(temeljne naloge vrtcev)
Temeljne naloge vrtcev so pomoč staršem pri
celoviti skrbi za otroke, izboljšanje kvalitete življenja družin in otrok ter
ustvarjanje pogojev za razvoj otrokovih telesnih in duševnih sposobnosti.
3. člen
(načela predšolske vzgoje v vrtcih)
Predšolska vzgoja v vrtcih je sestavni del sistema vzgoje in izobraževanja in poteka po načelih:
-
demokratičnosti,
-
pluralizma,
-
avtonomnosti, strokovnosti in odgovornosti
zaposlenih,
-
enakih možnosti za otroke in starše, upoštevaje
različnosti med otroki,
-
pravice do izbire in drugačnosti in
-
ohranjanja ravnotežja med raznimi vidiki
otrokovega telesnega in duševnega razvoja.
4. člen
(cilji predšolske vzgoje)
Cilji predšolske vzgoje v vrtcih so:
-
razvijanje sposobnosti razumevanja in
sprejemanja sebe in drugih,
-
razvijanje sposobnosti za dogovarjanje,
upoštevanje različnosti in sodelovanje v skupinah,
-
razvijanje sposobnosti prepoznavanja čustev in
spodbujanje čustvenega doživljanja in izražanja,
-
negovanje radovednosti, raziskovalnega duha,
domišljije in intuicije ter razvijanje neodvisnega mišljenja,
-
spodbujanje jezikovnega razvoja za učinkovito
in ustvarjalno uporabo govora, kasneje pa tudi branja in pisanja,
-
spodbujanje doživljanja umetniških del in
umetniškega izražanja,
-
posredovanje znanj z različnih področij
znanosti in iz vsakodnevnega življenja,
-
spodbujanje telesnega in gibalnega razvoja in
-
razvijanje samostojnosti pri higienskih navadah
in pri skrbi za zdravje.
5. člen
(jezik)
Vzgojno delo v vrtcih poteka v slovenskem
jeziku.
Na območjih, kjer živijo pripadniki
slovenskega naroda in pripadniki italijanske narodne skupnosti in so
opredeljena kot narodnostno mešana območja, se v skladu s posebnim zakonom v
vrtcih, v katerih poteka vzgojno delo v slovenskem jeziku, otroci seznanjajo z
italijanskim jezikom, v vrtcih, v katerih poteka vzgojno delo v italijanskem
jeziku, pa s slovenskim jezikom.
Na območjih, kjer živijo pripadniki
slovenskega naroda in madžarske narodne skupnosti in so opredeljena kot narodno
mešana območja, poteka vzgojno delo v skladu s posebnim zakonom dvojezično, v
slovenskem in madžarskem jeziku.
6. člen
(uresničevanje pravic manjšin)
Uresničevanje posebnih pravic italijanske
in madžarske narodne skupnosti v Republiki Sloveniji na področju predšolske
vzgoje ureja poseben zakon.
7. člen
(pravice romske skupnosti)
Predšolska vzgoja otrok Romov se izvaja v
skladu s tem zakonom in drugimi predpisi.
8. člen
(otroci s posebnimi potrebami)
Otroci s posebnimi potrebami po tem zakonu
so otroci, ki potrebujejo prilagojeno izvajanje programov za predšolske otroke
z dodatno strokovno pomočjo ali prilagojene programe za predšolske otroke.
Predšolska vzgoja za otroke s posebnimi
potrebami se izvaja v skladu s tem zakonom in drugimi predpisi.
9. člen
(pravica do izbire programov)
Starši imajo pravico izbrati programe
predšolske vzgoje za svoje otroke v javnem in zasebnem vrtcu.
10. člen
(zagotavljanje vključevanja otrok v
programe javne službe)
Če na območju občine stalnega prebivališča
staršev ni vrtca, ki izvaja javno službo, oziroma vrtec nima prostih mest,
starši pa izrazijo interes za vključitev v vrtec tolikšnega števila otrok, da
bi se v skladu s standardi in normativi oblikoval en oddelek, je lokalna
skupnost dolžna najkasneje v 30 dneh začeti postopek za zagotovitev dodatnih
prostih mest v javnem vrtcu ali razpisati koncesijo.
V skladu s prejšnjim odstavkom se upošteva tudi
interes staršev tujcev, ki nimajo stalnega prebivališča v Republiki Sloveniji,
če je vsaj eden od staršev zavezanec za dohodnino. Kot občina stalnega
prebivališča se šteje občina, kjer ima tujec, zavezanec za dohodnino,
prijavljeno začasno prebivališče.
10.a člen
(prostori vrtca v drugih stavbah)
Prostori vrtca se lahko zagotovijo tudi v
stavbah, ki niso grajene za namene vrtcev, in sicer v stanovanjskih stavbah,
upravnih in pisarniških stavbah, trgovskih in drugih stavbah za storitvene
dejavnosti ter v stavbah splošnega družbenega pomena, če je za to stavbo že
izdano uporabno dovoljenje. V takšni stavbi lahko delujeta v skladu z normativi
in standardi, ki določajo prostor in opremo vrtca, največ dva oddelka otrok.
Za stavbe iz prejšnjega odstavka ni potrebna
sprememba namembnosti za dejavnost predšolske vzgoje.
10.b člen
(prostorsko načrtovanje vrtcev)
Občina je dolžna pri načrtovanju dejavnosti
v prostoru načrtovati tudi ustrezne površine za dejavnost predšolske vzgoje v
skladu z zakonom, ki ureja prostorsko načrtovanje v strateškem delu občinskega
prostorskega načrta. V izvedbenem delu občinskega prostorskega načrta mora
opredeliti površine, namenjene dejavnosti predšolske vzgoje.
Financiranje izgradnje vrtca je lahko
predmet dogovora med občino in zasebnim partnerjem. Če se v vrtcu izvaja
program javne službe, je treba v skladu s predpisi, ki urejajo javno‑zasebno
partnerstvo pri ureditvi medsebojnega razmerja opredeliti čas, v katerem občina
prevzame lastništvo stavbe.
10.c člen
(organiziranje javnega vrtca v prostorih
zasebnega partnerja)
Prostori vrtca se lahko zagotovijo tudi v
prostorih zasebnega partnerja, ki opravlja dejavnost na območju občine, s
katerim občina sklene dogovor o zagotavljanju programa za predšolske otroke, če
so prostori zasebnega partnerja skladni z normativi in pogoji za prostor in
opremo vrtca. Medsebojno razmerje občina in zasebni partner uredita s posebno
pogodbo, v kateri lahko opredelita, da imajo otroci zaposlenih pri zasebnem
partnerju prednost pri vključevanju v vrtec, ki je predmet javno-zasebnega
partnerstva.
Za organiziranje javnega vrtca v prostorih
zasebnega partnerja se uporablja zakon, ki ureja javno-zasebno partnerstvo. Za
vrtec, ki deluje v prostorih zasebnega partnerja, velja ureditev o avtonomiji
šolskega prostora, kot to določa zakon, ki ureja organizacijo in financiranje
vzgoje in izobraževanja.
10.č člen
(strokovno povezovanje vrtca z
visokošolskim zavodom)
Za strokovno povezovanje in sodelovanje
vrtca z visokošolskim zavodom, ki izvaja visokošolski študijski program
predšolske vzgoje, se lahko oddelek vrtca ali enota vrtca organizira tudi v prostorih
visokošolskega zavoda.
Za organiziranje vrtca pri visokošolskem
zavodu se smiselno uporablja določba prvega odstavka 10.c člena zakona, ki
ureja organiziranje javnega vrtca v prostorih zasebnega partnerja.
11. člen
(predstavitev programov vrtca)
Vrtec mora staršem v posebni publikaciji
predstaviti programe, ki jih izvaja, njihove cilje, vsebine in metode dela.
Zasebni vrtec mora v publikaciji objaviti
tudi mnenje Strokovnega sveta Republike Slovenije za splošno izobraževanje o
ustreznosti programov.
Obvezne dele publikacije določi minister, pristojen za predšolsko vzgojo.
II. ORGANIZACIJA IN VSEBINA PREDŠOLSKE VZGOJE V VRTCIH
12. člen
(programi za predšolske otroke)
Programe za predšolske otroke, ki jih
izvajajo javni vrtci, sprejme Strokovni svet Republike Slovenije za splošno
izobraževanje.
Program za predšolske otroke obsega:
-
ime programa,
-
strokovna izhodišča,
-
vzgojna področja in cilje in
-
načine in oblike sodelovanja s starši.
Izvajalce programov za predšolske otroke
določi lokalna skupnost oziroma več lokalnih skupnosti, če se tako dogovorijo.
13. člen
(sprejemanje programa zasebnega vrtca)
V zasebnem vrtcu določi program za
predšolske otroke ustanovitelj oziroma pristojni organ vrtca v skladu z aktom o
ustanovitvi.
Program iz prejšnjega odstavka mora
določiti trajanje, cilje in vsebino.
Zasebni vrtec si mora pred začetkom
izvajanja programa za predšolske otroke pridobiti pozitivno mnenje Strokovnega
sveta Republike Slovenije za splošno izobraževanje o ustreznosti programa.
Kadar zasebni vrtec izvaja vzgojni program
po posebnih pedagoških načelih (Steiner, Decroly, Montessori in podobno), da
Strokovni svet Republike Slovenije za splošno izobraževanje pozitivno mnenje,
ko ugotovi, da je program priznalo ustrezno mednarodno združenje.
14. člen
(programi v vrtcu)
Vrtec lahko glede na trajanje izvaja
naslednje programe:
-
dnevne programe, ki trajajo od šest do devet ur
in se lahko izvajajo dopoldne, popoldne, celodnevno ali izmenično,
-
poldnevne programe, ki trajajo od štiri do šest
ur in se lahko izvajajo dopoldne, popoldne ali izmenično in
-
krajše programe, ki trajajo od 240 do 720 ur
letno.
Dnevni in poldnevni programi so namenjeni
otrokom od prvega leta starosti do vstopa v šolo in obsegajo vzgojo, varstvo in
prehrano otrok.
Krajši programi so namenjeni otrokom od
prvega leta starosti do vstopa v šolo in obsegajo vzgojo, varstvo, lahko pa
tudi prehrano otrok.
Programi iz prvega odstavka tega člena se v
javnih vrtcih in vrtcih s koncesijo izvajajo v skladu z normativi in standardi,
ki jih predpiše minister, pristojen za predšolsko vzgojo, potem, ko si pridobi
mnenje Strokovnega sveta Republike Slovenije za splošno izobraževanje.
Normativi in standardi določajo delovno
obveznost strokovnih delavcev, delovno obveznost ravnatelja in pomočnika
ravnatelja, merila za oblikovanje oddelkov, merila za oblikovanje svetovalne
službe, administrativno-računovodske in tehnične službe, pogoje za kadrovsko
zasedbo, prostor in opremo.
Za vzgojo na območjih s posebnimi
razvojnimi problemi, narodno mešanih območjih ter za vzgojo otrok Romov se
sprejmejo posebni normativi in standardi.
15. člen
(starostna obdobja)
Predšolska vzgoja v vrtcih poteka v dveh
starostnih obdobjih:
-
prvo obdobje: otroci v starosti od enega do
treh let in
-
drugo obdobje: otroci v starosti od treh let do
vstopa v šolo.
16. člen
(oddelki)
Vzgojno delo poteka v oddelkih. Otroci
prvega starostnega obdobja so razporejeni v oddelke prvega starostnega obdobja,
otroci drugega starostnega obdobja so razporejeni v oddelke drugega starostnega
obdobja.
V kombinirani oddelek so vključeni otroci
prvega in drugega starostnega obdobja.
17. člen
(število otrok in število delavcev v
oddelku)
Število otrok v oddelku prvega starostnega
obdobja ne sme presegati dvanajst otrok, v oddelku drugega starostnega obdobja
dvaindvajset otrok in v kombiniranem oddelku sedemnajst otrok. V kombiniranem
oddelku je lahko največ sedem otrok prvega starostnega obdobja. Za vsake tri
otroke drugega starostnega obdobja manj se lahko poveča število otrok prvega
starostnega obdobja za enega otroka.
Pristojni organ lokalne skupnosti
ustanoviteljice vrtca lahko glede na razmere in položaj dejavnosti predšolske
vzgoje v lokalni skupnosti odloči, da število otrok v oddelku presega število,
ki ga določa prvi odstavek tega člena, za največ dva otroka v oddelku.
Dnevni in poldnevni program izvajata
vzgojitelj in vzgojitelj predšolskih otrok – pomočnik
vzgojitelja. Dnevni program v oddelku prvega
starostnega obdobja izvajata skupaj vsaj šest ur dnevno in v oddelku drugega
starostnega obdobja vsaj štiri ure dnevno. Poldnevni program v oddelku prvega
starostnega obdobja izvajata skupaj vsaj tri ure dnevno in v oddelku drugega
starostnega obdobja vsaj dve uri dnevno. Sočasna prisotnost vzgojitelja in vzgojitelja predšolskih otrok – pomočnika vzgojitelja se zagotavlja s sistemizacijo
delovnih mest ob oblikovanju oddelkov in se ne izvaja v času počitka otrok.
Krajši program izvaja vzgojitelj.
V vrtcu, ki deluje na samostojni lokaciji
le z enim oddelkom otrok, izvajata dnevni program vzgojitelj in vzgojitelj predšolskih otrok – pomočnik vzgojitelja skupaj vsaj 6 ur.
Podrobnejša določila o številu otrok,
vključenih v oddelke, določi minister, pristojen za predšolsko vzgojo.
18. člen
(vzgojnovarstvene družine)
Program predšolske vzgoje lahko vrtec ali
zasebni vzgojitelj organizira tudi v vzgojno-varstveni družini. Ta oblika
vzgoje in varstva se izvaja na domu vzgojitelja ali vzgojitelja predšolskih otrok – pomočnika vzgojitelja, ki je zaposlen v vrtcu ali na domu zasebnega vzgojitelja.
Za otroke prvega starostnega obdobja lahko
to obliko vzgoje in varstva opravljajo osebe iz prejšnjega odstavka, ki
izpolnjujejo pogoje za vzgojitelja ali vzgojitelja predšolskih otrok – pomočnika vzgojitelja, za otroke drugega starostnega obdobja pa tiste, ki izpolnjujejo
pogoje za vzgojitelja, če imajo v skladu z normativi in standardi zagotovljen
prostor in opremo.
Podrobnejša določila v zvezi z
vzgojnovarstvenimi družinami določi minister, pristojen za predšolsko vzgojo.
19. člen
(črtan)
20. člen
(vpis in sprejem otrok)
Javni vrtec vpisuje in sprejema predšolske
otroke v svoje programe na podlagi prijav in prostih mest vse leto.
Vrtec lahko sprejme otroka, ko je dopolnil
starost najmanj 11 mesecev, če starši ne uveljavljajo več pravice do
starševskega dopusta v obliki polne odsotnosti z dela. Za starše otrok, ki so
oddali vlogo za vpis otroka v vrtec, vrtcu na njegovo zahtevo pristojni center
za socialno delo posreduje podatke o izteku pravice do starševskega dopusta v
obliki polne odsotnosti z dela.
Vrtec najmanj enkrat letno objavi javni
vpis novincev za naslednje šolsko leto. Vodenje in izpeljavo postopka vpisa
otrok v vrtec, ki izvaja javno službo, lahko občina ustanoviteljica podrobneje
uredi s svojim aktom.
Če je v vrtec vpisanih več otrok, kakor je
v vrtcu prostih mest, odloča o sprejemu komisija za sprejem otrok. V tem
primeru vrtec staršem dodeli šifro otroka. Sestavo komisije za sprejem otrok
ter kriterije za sprejem otrok v vrtec določi občina ustanoviteljica na predlog
sveta vrtca. Kriteriji se določijo s točkami.
Če starši oddajo nepopolno vlogo ali če
vrtec zaradi uporabe kriterijev za sprejem potrebuje še druge podatke, lahko
starše pozove k odpravi pomanjkljivosti ali dopolnitvi vloge tudi po elektronski
pošti, telefonu ali ustno, če starši pridejo v vrtec. O tem se napiše uradni
zaznamek. Če vloga ni dopolnjena, se jo obravnava in o sprejemu otroka odloči
na podlagi podatkov, ki jih vsebuje vloga.
Prednost pri sprejemu v vrtec ima otrok, za
katerega starši v skladu z zakonom, ki ureja celostno zgodnjo obravnavo
predšolskih otrok s posebnimi potrebami, predložijo individualni načrt pomoči
družini ali zapisnik centra za zgodnjo obravnavo.
Prednost pri sprejemu v vrtec ima tudi otrok, za katerega starši predložijo
mnenje centra za socialno delo o ogroženosti zaradi socialnega položaja
družine. Mnenje o ogroženosti otroka zaradi socialnega položaja družine vsebuje
navedbe, da je družina v skladu s predpisi, ki urejajo socialno varnost oziroma
položaj družine, obravnavana kot socialno ogrožena družina s strani centra za
socialno delo, kar je razvidno iz uradnih evidenc, ki jih vodijo centri za
socialno delo.
Vrtec starše pisno obvesti o datumu
vključitve otroka v vrtec in o drugih pogojih za sprejem otroka v vrtec.
Starši morajo ob vključitvi otroka v vrtec
predložiti potrdilo pediatra o zdravstvenem stanju otroka.
20.a člen
(postopek odločanja komisije)
Komisija obravnava vloge na svoji seji v
skladu z določbami tega zakona. Na seji komisije so lahko prisotni samo člani
komisije, oseba, ki vodi postopek in zapisnikar. Komisija na podlagi podatkov,
ki so navedeni v vlogi oziroma podatkov, ki jih pridobi pri upravljavcih zbirk
osebnih podatkov, določi število točk po posameznih kriterijih in določi prednostni
vrstni red otrok.
Komisija lahko preverja pravilnost
podatkov, navedenih v vlogah, pri upravljavcih zbirk osebnih podatkov, ki jih
vodijo v skladu z zakonom. Če komisija ugotovi nepravilnost podatkov, navedenih
v vlogi, odloči na podlagi podatkov, pridobljenih pri upravljavcih zbirk
osebnih podatkov.
Komisija odloča po določbah skrajšanega
ugotovitvenega postopka, določenem v zakonu, ki ureja splošni upravni postopek.
20.b člen
(prednostni vrstni red)
Komisija določi na podlagi kriterijev
prednostni vrstni red tako, da razvrsti vse vpisane otroke po doseženem številu
točk, od najvišjega do najnižjega števila. Otroci se vključujejo v vrtec s
prednostnega vrstnega reda glede na starost, prosto mesto v posameznem oddelku
in glede na program vrtca, ki se izvaja v oddelku.
Vrtec v osmih dneh po seji komisije glede
na število prostih mest po posameznih oddelkih in enotah vrtca in v skladu s
prednostnim vrstnim redom odloči, koliko otrok bo sprejetih v vrtec. Otroci, ki
niso sprejeti v vrtec, se v skladu s prednostnim vrstnim redom uvrstijo na
čakalni seznam.
Vrtec izda v osmih dneh po seji komisije
prednostni vrstni red, iz katerega izhaja seznam sprejetih otrok in čakalni
seznam, ki se objavi na oglasni deski in na spletnih straneh vrtca. Podatki o
otrocih se objavijo pod šifro.
Seznam sprejetih otrok vsebuje naslednje
podatke:
-
šifro otroka,
-
število točk po posameznih kriterijih za
vsakega otroka,
-
datum vključitve otroka v vrtec,
-
sporočilo staršem, da bodo po končanem vpisnem
postopku pozvani k sklenitvi pogodbe z vrtcem.
Čakalni seznam otrok vsebuje naslednje
podatke:
-
šifro otroka,
-
število točk po posameznih kriterijih za
vsakega otroka,
-
sporočilo staršem, da lahko zaradi zavrnitve
sprejema otroka v vrtec, v 15 dneh po vročitvi obvestila v skladu s tem
zakonom, vložijo v vrtec ugovor,
-
rok veljavnosti čakalnega seznama.
Vrtec pošlje staršem v osmih dneh po seji
komisije obvestilo z izpisom vseh podatkov iz seznama sprejetih otrok ali
čakalnega seznama za njihovega otroka z navadno poštno pošiljko in po
elektronski pošti, če so starši navedli elektronski naslov, na katerega želijo
prejemati obvestila vrtca.
Zoper obvestilo iz prejšnjega odstavka o
prednostnem vrstnem redu lahko starši v 15 dneh po vročitvi obvestila z navadno
poštno pošiljko vložijo ugovor na svet vrtca, ki o ugovoru odloča v 15 dneh po
prejemu ugovora v skladu s tem zakonom in s smiselno uporabo zakona, ki ureja
splošni upravni postopek. Ugovor se lahko vloži zaradi nepravilnega upoštevanja
kriterijev. Ugovor na kriterij in težo posameznega kriterija ni dopusten.
O ugovoru odloči svet vrtca ob smiselni
uporabi zakona, ki ureja splošni upravni postopek z odločbo, ki se vroči
staršem, kot to določa ta zakon. Zoper odločitev sveta vrtca lahko starši
sprožijo upravni spor.
20.c člen
pogodba med vrtcem in starši ter domneva
umika vloge za vpis otroka v vrtec)
Ko je v vrtcu odločeno o vseh ugovorih
staršev zoper obvestilo o prednostnem vrstnem redu otrok, vrtec staršem otrok,
ki so sprejeti v vrtec, pošlje poziv k sklenitvi pogodbe o medsebojnih pravicah
in obveznostih med vrtcem in starši. V pozivu vrtec izrecno navede, da se
šteje, da so starši umaknili vlogo za vpis otroka v vrtec, če v 15 dneh od
vročitve poziva ne podpišejo pogodbe z vrtcem.
V primeru iz prejšnjega odstavka vrtec
pozove k sklenitvi pogodbe starše naslednjega otroka po vrstnem redu iz
čakalnega seznama.
Če je na nivoju občine oblikovan centralni
čakalni seznam v skladu z 20.f členom tega zakona, lahko občina ne glede na
prvi odstavek tega člena določi krajši rok za podpis pogodbe z vrtcem, vendar
ne krajši kot pet delovnih dni.
S podpisom pogodbe med vrtcem in starši se
šteje, da je otrok vključen v vrtec.
20.č člen
(objava informacij)
Vrtec mora na svojih spletnih straneh
objaviti informacije o številu mest, ki jih zagotavlja za predšolske otroke, o
številu prostih mest, ki so staršem na voljo in podatek o predvideni čakalni
dobi, ki predstavlja čas od vpisa otroka v vrtec do možnosti njegove vključitve
v program vrtca.
20.d člen
(evidenca razpoložljivih kapacitet)
Občina lahko zahteva, da ji vrtec posreduje
podatke iz 20.č člena tega zakona za namen vzpostavitve javno dostopne evidence
uporabnikom o stanju kapacitet v vrtcih na njenem območju.
Vrtec podatke iz prejšnjega odstavka redno
oziroma najmanj enkrat mesečno posreduje tudi ministrstvu, pristojnemu za
predšolsko vzgojo, ki je dolžno oblikovati informacijsko točko, namenjeno
uporabnikom, o stanju kapacitet v vrtcih na celotnem območju države na enem
mestu. Način in obliko posredovanja podatkov predpiše minister, pristojen za
predšolsko vzgojo.
20.e člen
(vročanje)
Odločitve vrtca in druge listine v postopku
sprejemanja otroka v vrtec se vročajo po pošti z navadno poštno pošiljko. Šteje
se, da je pošiljka vročena naslovniku osmi dan od odpreme na pošto.
20.f člen
(enoten vpis v vrtce na območju občine)
Občina, ki je ustanoviteljica več vrtcev,
lahko določi, da se za vpis v vse vrtce na njenem območju uvede enoten vpis
otrok v vrtce in vzpostavi centralna evidenca vpisanih otrok za vse njene
vrtce. V tem primeru občina določi za vse vrtce enake kriterije.
Enoten vpis v vrtce poteka na način, pod
pogoji in po postopku, ki ga določi občina s svojim aktom v skladu z določbami
tega zakona. Z aktom lahko občina staršem omeji pravico do vpisa le v določeno
število vrtcev in določi, da občina po končanih postopkih sprejema otrok v
vrtce za tiste vrtce, ki imajo oblikovane čakalne sezname otrok, te sezname
združi v centralni čakalni seznam, tako da se prednostni vrstni red oblikuje po
doseženem številu točk, ki ga je določila komisija za sprejem v posameznem
vrtcu. Centralni čakalni seznam vsebuje podatke iz prve in druge alinee petega
odstavka 20.b člena tega zakona.
Centralni čakalni seznam se objavi na
oglasnih deskah v vseh vrtcih na območju občine in na njihovih spletnih straneh
ter na spletni strani občine. Vrtec, ki ima prosto mesto, pozove starše otrok s
čakalnega seznama k podpisu pogodbe o vključitvi otroka v vrtec, v skladu z
določili akta občine. Če starši odklonijo sprejem otroka oziroma ne podpišejo
pogodbe z vrtcem, kot to določa 20.c člen tega zakona, se ne more šteti, da so
umaknili vlogo za vpis v vrtec, lahko pa se zaradi več
zaporednih odklonitev ponujenega prostega mesta pod pogoji, ki jih določi
občina v aktu iz drugega odstavka tega člena, otroka uvrsti na zadnje mesto
čakalnega seznama.
21. člen
(letni delovni načrt)
Organizacijo in podrobno vsebino življenja
in dela vrtca določi vrtec z letnim delovnim načrtom, ki ga sprejme svet vrtca.
Z letnim delovnim načrtom se določi
organizacija in poslovni čas vrtca, programi vrtca, vzgoja in varstvo otrok v
vzgojnovarstvenih družinah, razporeditev otrok v oddelke, delo strokovnih in
drugih delavcev v vrtcu, sodelovanje s starši, sodelovanje z
vzgojnoizobraževalnimi, zdravstvenimi in drugimi organizacijami, mentorstvo
pripravnikom, aktivnosti za vključevanje vrtca v okolje, sodelovanje s šolami,
ki izobražujejo delavce za potrebe vzgoje predšolskih otrok, program
strokovnega izpopolnjevanja delavcev vrtca, program dela strokovnih organov
vrtca ter kadrovske, materialne in druge pogoje, potrebne za uresničitev
vzgojnega procesa.
Predlog letnega delovnega načrta vrtca mora
biti pred sprejetjem v vseh delih, ki imajo finančne učinke na proračun občine
ustanoviteljice, predvsem pa glede vrste in števila oddelkov, števila otrok v
oddelku, števila strokovnih delavcev ter poslovnega časa, usklajen s pristojno
službo občine ustanoviteljice.
22. člen
(izvršilni predpis o dokumentaciji)
Vrtci vodijo dokumentacijo o vzgojnem delu,
ki jo predpiše minister, pristojen za predšolsko
vzgojo.
III. VARSTVO PREDŠOLSKIH OTROK
23. člen
(črtan)
24. člen
(črtan)
a24.a člen
(varstvo predšolskih otrok)
Varstvo predšolskih otrok, ki niso
vključeni v vrtec, lahko kot pridobitno dejavnost pod pogoji, ki jih določa ta
zakon, organizira in opravlja le fizična oseba, ki je vpisana v register
varuhov predšolskih otrok pri ministrstvu, pristojnem za predšolsko vzgojo.
Ne glede na določbo prejšnjega odstavka je
dovoljeno občasno varstvo otrok na njihovem domu, ki se izvaja v skladu s
predpisi, ki urejajo osebno dopolnilno delo in občasno varstvo otrok na
njihovem domu, ki ga opravljajo pravne osebe kot pridobitno dejavnost.
24.a člen
(varuh predšolskih otrok)
Fizična oseba lahko opravlja dejavnost
varstva predšolskih otrok, ki ne vključuje izvajanja javno veljavnega programa,
kot varuh predšolskih otrok, če se vpiše v register pri ministrstvu, pristojnem
za predšolsko vzgojo. Varuh predšolskih otrok se vpiše v register, če
izpolnjuje naslednje pogoje:
-
da ima končan najmanj izobraževalni program za
pridobitev srednje strokovne izobrazbe ali izobraževalni program gimnazije z
ustrezno nacionalno poklicno kvalifikacijo ali da izpolnjuje z zakonom in
drugimi predpisi določene pogoje o izobrazbi oziroma ima po postopku
priznavanja poklicne kvalifikacije za opravljanje reguliranega poklica na
področju vzgoje in izobraževanja priznano poklicno kvalifikacijo za vzgojitelje
predšolskih otrok – pomočnike vzgojiteljev, vzgojitelje, učitelje in svetovalne
delavce na področju vzgoje in izobraževanja,
-
da ni bil pravnomočno obsojen zaradi kaznivega
dejanja zoper spolno nedotakljivost oziroma zaradi naklepnega kaznivega
dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti, za katero je predpisana kazen
zapora v trajanju več kot šest mesecev.
Varuh predšolskih otrok lahko varuje
skupino predšolskih otrok, ki ne sme presegati šest otrok. Varuh predšolskih
otrok lahko varuje otroke v stanovanjski stavbi, ki ima izdano uporabno
dovoljenje. Za prostor in opremo, ki jo mora zagotoviti varuh predšolskih otrok
za varstvo otrok, se uporabljajo določbe predpisa o normativih in minimalnih
tehničnih pogojih za prostor in opremo vrtca, ki ureja prostore za otroke v
vzgojno-varstveni družini in določbe predpisa, s katerim se podrobneje urejajo
vzgojno-varstvene družine. V stanovanjski enoti je lahko registriran le en varuh
predšolskih otrok.
V register se vpišejo:
-
ime in priimek varuha predšolskih otrok,
rojstni podatki, spol in EMŠO,
-
izobrazba,
-
kraj opravljanja dejavnosti.
O vpisu v register se varuhu predšolskih
otrok izda odločba. Varuh predšolskih otrok opravlja dejavnost v skladu z
zakonom, ki ureja gospodarske družbe.
Prostori, ki se uporabljajo za varstvo
predšolskih otrok v skladu z izdano odločbo o vpisu v register varuhov
predšolskih otrok, in dostop do teh prostorov se v času, ko se v njih izvaja
varstvo predšolskih otrok, ne štejejo za stanovanje. V prostoru, ki je namenjen
varstvu predšolskih otrok, mora imeti varuh predšolskih otrok na vidnem mestu
objavljeno odločbo o vpisu v register varuhov predšolskih otrok, ki jo je
izdalo ministrstvo, pristojno za predšolsko vzgojo.
Varstvo predšolskih otrok opravlja varuh
predšolskih otrok, ki si lahko kot pomoč zagotovi še sočasno prisotnost dodatne
osebe. V izjemnih primerih, ko varstva otrok varuh predšolskih otrok ne more
opravljati, lahko opravlja varstvo otrok druga oseba v njegovem imenu in na
njegov račun. Kot izjemni primer odsotnosti varuha predšolskih otrok se šteje
bolniška odsotnost, koriščenje letnega dopusta in druge nujne krajše odsotnosti
do 30 delovnih dni. Oseba, ki varuhu predšolskih otrok pomaga pri varstvu otrok
oziroma oseba, ki v izjemnih primerih izvaja varstvo otrok namesto varuha
predšolskih otrok, mora izpolnjevati pogoj iz druge alineje prvega odstavka
tega člena. Za izbiro osebe, ki izpolnjuje ta pogoj, je odgovoren varuh
predšolskih otrok.
Če je varuh predšolskih otrok odsoten več
kot 30 delovnih dni, se osebi, ki varuha nadomešča, za obdobje največ enega
leta izda začasna odločba o vpisu v register varuhov predšolskih otrok na istem
naslovu. Osebi, ki nadomešča varuha, se izda začasna odločba o vpisu v register
varuhov predšolskih otrok, če izpolnjuje pogoje iz prvega odstavka tega člena.
Varuh predšolskih otrok se izbriše iz
registra po uradni dolžnosti:
-
če mu je s pravnomočno odločbo prepovedano
izvajanje dejavnosti,
-
če ne izpolnjuje več pogojev za opravljanje
dejavnosti varuha predšolskih otrok,
-
na podlagi obvestila s strani varuha
predšolskih otrok, da je prenehal z izvajanjem dejavnosti.
Podatki o imenu in priimku varuha
predšolskih otrok ter o kraju, kjer opravlja svojo dejavnost, so javni in so
objavljeni na spletni strani ministrstva, pristojnega za predšolsko vzgojo.
Podrobnejše pogoje za opravljanje varstva
predšolskih otrok določi minister, pristojen za predšolsko vzgojo.
24.b člen
(sofinanciranje varuha predšolskih otrok)
Varuhu predšolskih otrok se iz proračuna
občine zagotavljajo sredstva za namen sofinanciranja plačil staršev za varstvo
otroka, ki ni bil sprejet v javni vrtec in je uvrščen na čakalni seznam. Varuhu
pripadajo sredstva v višini 20 % cene programa, v katerega bi bil otrok vključen, če bi bil
sprejet v vrtec.
Sredstva zagotavlja občina, v kateri imajo
otrokovi starši stalno prebivališče oziroma občina, v kateri ima otrok stalno
prebivališče skupaj z vsaj enim od staršev, za čas, ko je otrok uvrščen na
čakalni seznam javnega vrtca.
Javni vrtec, v katerega je otrok vpisan, je
dolžan občini na njeno zahtevo posredovati vse podatke iz čakalnega seznama, na
podlagi katerega se otroku prizna upravičenje do sofinanciranja varstva otrok.
Podrobnejše pogoje za sofinanciranje plačil
staršev za varstvo otrok pri varuhu se določi v pogodbi, ki jo skleneta občina
in varuh.
24.c člen
(pogodba varuha predšolskih otrok s
straši)
Varuh predšolskih otrok na domu je dolžan s
starši otrok skleniti pisno pogodbo, s katero se opredeli obseg varstva otrok
ter medsebojne pravice in obveznosti.
24.č člen
(prepoved opravljanja dejavnosti
predšolske vzgoje in varstva otrok)
Pravnim in fizičnim osebam, ki niso vpisane
v razvid izvajalcev javno veljavnih programov ali v register varuhov
predšolskih otrok pri ministrstvu, pristojnem za predšolsko vzgojo, je
prepovedano opravljanje dejavnosti predšolske vzgoje ali varstva predšolskih
otrok.
Prepoved iz prejšnjega odstavka se ne
nanaša na fizične in pravne osebe, ki izvajajo storitve, namenjene predšolskim
otrokom, če se izvajajo tako, da njihov osnovi namen ni varstvo predšolskih
otrok.
Registracijo dejavnosti iz prvega odstavka
tega člena in podrobnejšo opredelitev storitev iz prejšnjega odstavka, ki se ne
štejejo za dejavnost predšolske vzgoje oziroma za izvajanje varstva predšolskih
otrok, določi minister, pristojen za predšolsko vzgojo.
IV. FINANCIRANJE
25. člen
(viri)
Programi predšolske vzgoje se financirajo
iz:
-
javnih sredstev,
-
sredstev ustanovitelja,
-
plačil staršev ter
-
donacij in drugih virov.
26. člen
(finančni nadzor)
Porabo javnih sredstev v vrtcih nadzorujejo
proračunska inšpekcija, računsko sodišče in pristojni organ občine
ustanoviteljice vrtca.
27. člen
(črtan)
1. Javni vrtci
28. člen
(sredstva, ki jih vrtcu zagotavlja občina)
Iz proračuna občine se vrtcem zagotavljajo
sredstva v višini razlike med ceno programov in plačilom staršev.
Cena programa iz prejšnjega odstavka
vsebuje stroške vzgoje, varstva in prehrane, ki jih sestavljajo:
-
stroški dela zaposlenih v vrtcu, ki se
ugotavljajo v skladu z zakonom, normativi in standardi ter kolektivno pogodbo,
-
stroški materiala in storitev, potrebnih za
izvajanje programa in
-
stroški živil za otroke.
Če je občina ustanoviteljica več vrtcev,
lahko sprejme sklep, v katerem določi enotno ceno za enake programe, ki velja
za vse vrtce, kot osnova za plačilo staršev in plačilo razlike med ceno programa
in plačilom staršev, ki jo krije občina iz četrtega odstavka tega člena.
Sredstva iz prvega odstavka tega člena
zagotavlja občina, v kateri imajo starši skupaj z otrokom, ki je
vključen v vrtec, stalno prebivališče oziroma ima
stalno prebivališče skupaj z otrokom vsaj eden od staršev.
Občina zagotavlja tudi sredstva za otroke tujcev, če ima vsaj eden od
staršev skupaj z otrokom na njenem območju začasno
prebivališče in je zavezanec za dohodnino v Republiki
Sloveniji.
Iz proračuna občine se zagotavljajo tudi
sredstva za investicijsko vzdrževanje in sredstva za investicije v nepremičnine
in opremo javnih vrtcev, lahko pa tudi vrtcev s koncesijo.
Občina ustanoviteljica javnemu vrtcu
zagotavlja tudi sredstva za pokrivanje stroškov iz naslova dejavnosti in nalog,
potrebnih za izvajanje programa za predšolske otroke, ki jih ni mogoče všteti v
ceno programa.
Metodologijo določanja stroškov, ki so
elementi za oblikovanje cen programov in stroške, ki se ne vštevajo v ceno
programa, določi minister, pristojen za predšolsko vzgojo.
Občina ustanoviteljica sklene z vrtcem
pogodbo o financiranju.
28.a člen
(zagotavljanje sredstev za pokrivanje
stroškov, ki niso všteti v ceno programa)
Vrtec, ki izvaja javno službo, občini
ustanoviteljici mesečno izdaja zahtevke za kritje stroškov iz drugega odstavka
28. člena tega zakona.
Presežek prihodkov nad odhodki iz naslova
cen programov v vrtcu, ki izvaja javno službo, se upošteva pri prvi naslednji
določitvi cene programov.
O razporeditvi presežka prihodkov nad
odhodki oziroma pokrivanju presežka odhodkov nad prihodki po zaključnem računu
javnega vrtca odloči občina ustanoviteljica.
28.b člen
(dodatne ugodnosti znižanega plačila za
vrtec, ki jih prizna občina)
Občina lahko s svojim aktom določi, da se
staršem plačilo za vrtec, ki jim je določeno z odločbo pristojnega centra za
socialno delo, še dodatno zniža in o tem obvesti vrtec. Vrtec dodatno znižanje
upošteva pri izstavitvi računa staršem in pri izstavitvi zahtevka občini.
Občina mora ločeno voditi podatke o obsegu
sredstev odobrenih dodatnih ugodnosti iz prejšnjega odstavka.
29. člen
(državni proračun)
Iz državnega proračuna se v skladu z
normativi in standardi zagotavljajo sredstva za:
-
oddelke vrtcev v bolnišnicah, katerih dejavnost
je namenjena območju države in polovico sredstev za plače in prejemke ter davke
in prispevke za vzgojitelje v oddelkih vrtcev, ki delujejo v drugih
bolnišnicah, k delovanju katerih je dalo soglasje tudi ministrstvo, pristojno
za predšolsko vzgojo,
-
oddelke predšolske vzgoje v zavodih za vzgojo in
izobraževanje otrok s posebnimi potrebami, katerih ustanovitelj je država,
-
plačilo višjih stroškov za oddelke, kjer se pri
vzgojnem delu uporablja italijanski jezik oziroma kjer vzgojno delo poteka
dvojezično, v slovenskem in madžarskem jeziku ter za oddelke otrok Romov in
-
del sredstev za investicije v nepremičnine in
opremo na narodno mešanih območjih,
-
oddelke vrtcev, ki izvajajo krajše programe v
obsegu 240 ur letno, namenjene otrokom, ki niso vključeni v vrtec in bodo
naslednje koledarsko leto dopolnili starost šestih let, k organizaciji in
delovanju katerih je dalo soglasje ministrstvo, pristojno za predšolsko vzgojo.
Iz državnega proračuna se vrtcem v skladu s
četrtim odstavkom 32. člena tega zakona zagotavljajo sredstva za
sofinanciranje plačil staršev, ki imajo v vrtec hkrati vključena dva otroka
oziroma imajo v vrtec vključenega tretjega in vsakega nadaljnjega otroka.
Način zagotavljanja sredstev iz državnega
proračuna vrtcem, za sofinanciranje plačil staršev za vrtec, določi minister,
pristojen za predšolsko vzgojo.
Podrobnejše pogoje za organiziranje,
delovanje in financiranje oddelkov iz pete alineje prvega odstavka tega člena
določi minister, pristojen za predšolsko vzgojo.
30. člen
(plačilo staršev)
Osnova za plačilo staršev je cena programa,
v katerega je otrok vključen. Cena programa obsega stroške vzgoje, varstva in
prehrane otroka v vrtcu in ne vsebuje sredstev za investicije in investicijsko
vzdrževanje.
Osnova za plačilo staršev otrok s posebnimi
potrebami je cena programa za druge enako stare otroke.
Osnova za plačilo staršev otrok, ki so
vključeni v oddelke vrtcev na območjih s posebnimi razvojnimi problemi, je cena
enakega programa, ki velja v vrtcu na območju občine oziroma povprečna cena
enakih programov, ki veljajo v vrtcih na območju občine. V primeru, da so na
območju lokalne skupnosti vsi oddelki vrtca oblikovani na podlagi posebnega
normativa iz šestega odstavka 14. člena zakona, je osnova za plačilo staršev
povprečna cena enakega programa v Republiki Sloveniji.
31. člen
(določitev cene programov)
Cene programov v vrtcih, ki izvajajo javno
službo, predlaga vrtec, skupaj s predlogom finančnega načrta, pripravljenega v
skladu z izhodišči, ki veljajo za občinski proračun. Ceno programa določi
pristojni organ občine ustanoviteljice oziroma koncedentke.
Po določitvi cene mora vrtec z izračunom
cene seznaniti starše, občine zavezanke za plačilo in ministrstvo, pristojno za
predšolsko vzgojo.
32. člen
(določanje plačila staršev)
Plačilo staršev določi občina na podlagi
lestvice, ki starše razvršča v razrede, upoštevaje dohodek na družinskega člana
v primerjavi s povprečno plačo na zaposlenega v Republiki Sloveniji in
upoštevaje premoženje družine. (delno
se preneha uporabljati)
Starši, ki prejemajo denarno socialno pomoč
po predpisih o socialnem varstvu, so plačila oproščeni. To velja tudi za
zasebne vrtce, ki jim pripadajo javna sredstva na podlagi 34. člena tega
zakona. (delno
se preneha uporabljati)
Občina lahko v izjemnih primerih pri
določitvi plačila staršev upošteva na podlagi podatkov iz uradnih evidenc, ki
jih vodi pristojni davčni organ ali center za socialno delo poleg dohodka in
premoženja iz prvega odstavka tega člena tudi druga dejstva in okoliščine, ki
odražajo dejanski socialni položaj družine. (delno
se preneha uporabljati)
Plačilo staršev za vrtec se določi v skladu
z zakonom, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev. Starši, ki imajo v
vrtec hkrati vključena dva otroka, so plačila za mlajšega otroka oproščeni.
Starši so oproščeni plačila za vrtec tudi za tretjega in vsakega nadaljnjega
otroka iz iste družine, ne glede na to, ali je v vrtec vključen hkrati s svojim
sorojencem. Plačilo staršev za vrtec v višini znižanega plačila vrtcem
zagotavlja državni proračun.
Ne glede na določbo tega člena plačujejo
starši, ki niso zavezanci za dohodnino v Republiki Sloveniji, polno ceno
programa v katerega je otrok vključen.
Vrtci vodijo evidenco upravičencev do
sofinanciranja plačil staršev iz četrtega odstavka tega zakona v skladu s 46.a
členom tega zakona.
32.a člen
(premoženje)
(delno
se preneha uporabljati)
Kot premoženje družine pri določitvi plačil
staršev se po tem zakonu šteje vse premično in nepremično premoženje, s katerim
razpolaga družina.
Kot premoženje se po tem zakonu ne
upošteva:
-
stanovanje, v katerem živijo starši in ki ga
zakon določa kot primerno stanovanje,
-
predmeti, ki so po predpisih o izvršbi in
zavarovanju izvzeti iz izvršbe, razen gotovina iz pete točke 79. člena zakona o
izvršbi in zavarovanju (Uradni list RS, št. 51/98, 72/98 – sklep US, 89/99 –
ZPPLPS, 11/2001 – ZRacS-1, 75/2002 in 87/2002 – SPZ),
-
osebno vozilo v vrednosti do višine 18
minimalnih plač in
-
premoženje, ki daje dohodke, ki se upoštevajo
pri ugotavljanju dohodka staršev oziroma družine.
32.b člen
(posledice neplačevanja staršev)
Če iz evidence plačil staršev iz 45. člena
tega zakona izhaja, da so obveznosti plačila neporavnane več kot en mesec od
zapadlosti, vrtec pošlje staršem otroka pisni opomin za plačilo, v katerem
določi rok za poravnavo zapadlih neporavnanih obveznosti, ki ne sme biti krajši
od osmih dni in ne daljši od dveh mesecev z opozorilom, da se bo v primeru, če
obveznost ne bo poravnana v navedenem roku, pred pristojnim sodiščem začel
postopek za izterjavo neporavnanih obveznosti.
Sodišče in drugi pristojni organi morajo
postopke za ugotovitev in izterjavo neporavnanih obveznosti iz tega člena
obravnavati prednostno in hitro.
33. člen
(izvršilni predpis)
(delno
se preneha uporabljati)
Lestvico, prejemke, ki se vštevajo v
dohodek na družinskega člana, in premoženje, ki se upoštevajo za določitev
plačila, način njihovega ugotavljanja ter način in postopek uveljavljanja
znižanega plačila določi minister, pristojen za predšolsko vzgojo.
2. Zasebni vrtci
34. člen
(pogoji za financiranje)
Zasebnim vrtcem pripadajo sredstva iz
proračuna občine, če izpolnjujejo naslednje pogoje:
-
če izvajajo najmanj poldnevni program,
-
če imajo vključenih najmanj za en oddelek
predšolskih otrok,
-
če imajo zaposlene oziroma drugače zagotovljene
vzgojitelje in vzgojitelje
predšolskih otrok – pomočnike vzgojitelja za izvedbo programa v skladu z zakonom in drugimi predpisi in
-
če so dostopni vsem otrokom.
Zasebnemu vrtcu zagotavljajo sredstva
občine iz četrtega odstavka 28. člena tega zakona. Osnova za izračun obveznosti
občine za posameznega otroka, vključenega v zasebni vrtec, je cena istovrstnega
programa javnega vrtca na območju občine, zmanjšana za znesek, ki bi ga starši
plačali za otroka v skladu s četrtim odstavkom 32.
člena tega zakona, če bi bil otrok vključen v javni vrtec. Zasebnemu vrtcu
pripada za posameznega otroka 85% teh sredstev.
Za uveljavitev pravice iz prejšnjega
odstavka vodi zasebni vrtec evidenco iz šestega odstavka 45. člena tega zakona,
podatke iz te evidence pa posreduje občini, ki je po tem zakonu dolžna
zasebnemu vrtcu zagotavljati javna sredstva.
Če na območju občine ni javnega vrtca, se
obseg sredstev iz tega člena izračuna na podlagi povprečja cen istovrstnih
programov, ki veljajo za območje Republike Slovenije na dan 1. septembra
tekočega leta in jih objavi ministrstvo, pristojno za predšolsko vzgojo.
O izpolnjevanju pogojev iz prvega odstavka
tega člena odloča ministrstvo, pristojno za predšolsko vzgojo.
Če je v javno veljavni program zasebnega
vrtca vključen več kakor en otrok iz družine, so starši za mlajše otroke
upravičeni do sofinanciranja iz državnega proračuna v višini plačila, ki bi jim
bilo določeno, če bi bil otrok vključen v vrtec, ki izvaja javno službo na
območju občine, v kateri je sedež zasebnega vrtca.
Sredstva za sofinanciranje plačil staršev
iz prejšnjega odstavka se zagotavlja iz državnega proračuna neposredno zasebnim
vrtcem.
Način zagotavljanja sredstev iz državnega
proračuna zasebnim vrtcem za sofinanciranje plačil staršev določi minister,
pristojen za predšolsko vzgojo.
Šesti, sedmi in osmi odstavek se smiselno
uporabljajo tudi za zasebnika, ki ima organizirano vzgojo in varstvo otrok v
vzgojno-varstveni družini.
35. člen
(položaj zaposlenih v zasebnih vrtcih)
Za določitev delovne obveznosti vzgojitelja
predšolskih otrok – pomočnika vzgojitelja in vzgojitelja, urejanje delovnih
razmerij in določitev plač zaposlenih v zasebnih vrtcih, ki jim pripadajo
sredstva iz proračuna občine v skladu s 34. členom tega zakona, se
uporabljajo zakoni in podzakonski predpisi, ki veljajo za zaposlene v javnih
vrtcih.
36. člen
(pogodba o financiranju)
Financiranje in obveznosti zasebnega vrtca
se podrobneje uredijo s pogodbo.
3. Predšolska vzgoja na domu
(črtano)
37. člen
(črtan)
4. Razvoj dejavnosti
38. člen
Za dejavnost predšolske vzgoje se iz
sredstev državnega proračuna zagotavljajo:
-
sredstva za raziskovalno in eksperimentalno
dejavnost, strokovno izobraževanje strokovnih delavcev, informacijsko-dokumentacijsko
dejavnost,
-
sredstva za strokovna posvetovanja,
-
sredstva za šolo za ravnatelje,
-
sredstva za zaposlovanje in usposabljanje
pripravnikov,
-
sredstva za štipendiranje za pedagoški poklic
in za subvencioniranje šolnin,
-
sredstva za otroško in strokovno periodiko ter
za subvencioniranje cene strokovne literature,
-
sredstva za izpeljavo vsakoletnega razpisa
javnega natečaja za podelitev znaka »dobra igrača«, ki ga vodi ministrstvo,
pristojno za predšolsko vzgojo,
-
sredstva za nacionalno nagrado za strokovne
delavce in
-
sredstva za mednarodno dejavnost.
V. POVEZOVANJE V SKUPNOSTI
39. člen
(povezovanje zavodov v skupnosti)
Vrtec in druge pravne osebe, ki izvajajo
programe predšolske vzgoje, se lahko zaradi skupnega razreševanja problemov
vrtcev, sodelovanja s strokovnimi in upravnimi organi ter uresničevanja drugih
skupnih nalog povezujejo v skupnosti zavodov.
VI. ZAPOSLENI V VRTCU
40. člen
(izobrazbeni pogoji)
Vzgojno dejavnost v javnem vrtcu opravljajo
vzgojitelj, vzgojitelj predšolskih otrok – pomočnik
vzgojitelja, svetovalni delavec, organizator
zdravstveno higienskega režima, organizator prehrane in drugi.
Vzgojitelj mora imeti izobrazbo,
pridobljeno po študijskem programu za pridobitev izobrazbe najmanj prve
stopnje, oziroma raven izobrazbe, pridobljene po študijskem programu, ki v
skladu z zakonom ustreza izobrazbi najmanj prve stopnje, ustrezne smeri.
Vzgojitelj, ki izvaja prilagojeni program
za predšolske otroke s posebnimi potrebami, mora:
-
imeti izobrazbo, pridobljeno po študijskih
programih za pridobitev izobrazbe druge stopnje, oziroma raven izobrazbe,
pridobljene po študijskih programih, ki v skladu z zakonom ustrezajo izobrazbi
druge stopnje, ustrezne smeri ali
-
izpolnjevati pogoje za vzgojitelja in opraviti
ustrezen študijski program ustreznega specialnopedagoškega izpopolnjevanja.
Vzgojitelj predšolskih otrok – pomočnik
vzgojitelja mora imeti:
-
srednjo strokovno izobrazbo, pridobljeno po
izobraževalnem programu za področje predšolske vzgoje ali
-
zaključen četrti letnik gimnazije in opravljen
poklicni tečaj za delo s predšolskimi otroki.
Svetovalni delavec mora imeti izobrazbo,
pridobljeno po študijskih programih za pridobitev izobrazbe druge stopnje,
oziroma raven izobrazbe, pridobljene po študijskih programih, ki v skladu z
zakonom ustreza izobrazbi druge stopnje, ustrezne smeri in pedagoško izobrazbo.
Organizator zdravstveno-higienskega režima
in organizator prehrane morata imeti izobrazbo, pridobljeno po študijskih
programih za pridobitev izobrazbe najmanj prve stopnje, oziroma raven izobrazbe,
pridobljene po študijskih programih, ki v skladu z zakonom ustreza izobrazbi
najmanj prve stopnje ustrezne smeri.
41. člen
(obveznost vzgojitelja in vzgojitelja predšolskih otrok – pomočnika vzgojitelja)
Delovna obveznost vzgojitelja obsega
pripravo na vzgojno delo, načrtovanje in izvajanje vzgojnega dela, delo s
starši ter sodelovanje pri organizaciji življenja in dela v vrtcu.
Delovna obveznost vzgojitelja predšolskih
otrok – pomočnika vzgojitelja obsega sodelovanje z vzgojiteljem pri
načrtovanju, izvajanju in pripravi vzgojnega dela v oddelku, samostojno
izvajanje nekaterih dejavnosti predšolske vzgoje ter sodelovanje pri ostalih
dejavnostih in opravljanje drugih nalog, povezanih z dejavnostjo vrtca.
V okviru z zakonom in kolektivno pogodbo
določenega polnega tedenskega delovnega časa vzgojiteljevo delo z otroki obsega
30 ur, delo vzgojitelja
predšolskih otrok – pomočnika vzgojitelja pa 35 ur tedensko.
VII. ZBIRANJE IN VARSTVO OSEBNIH PODATKOV
42. člen
(uporaba predpisov o varstvu osebnih
podatkov)
Vrtci zbirajo, obdelujejo, shranjujejo,
posredujejo, varujejo in uporabljajo osebne podatke, vsebovane v evidencah, v
skladu s predpisi o varstvu osebnih podatkov, če s tem zakonom ni določeno
drugače.
a) Zbirke podatkov
43. člen
(zbirke podatkov v vrtcu)
Za izvajanje predšolske vzgoje, za
spremljanje dejavnosti in statistične namene vrtci vodijo naslednje zbirke
podatkov:
1.
evidenco vpisanih otrok in evidenco vključenih
otrok,
2.
evidenco plačil staršev,
3.
evidenco otrok, ki potrebujejo svetovanje
oziroma pomoč,
4.
(črtana)
5.
evidenco upravičencev do sofinanciranja plačil
staršev iz državnega proračuna.
b) Vsebina in namen posameznih zbirk
44. člen
(evidenca vpisanih otrok in evidenca
vključenih otrok)
Vrtec vzpostavi evidenco vpisanih otrok, če
je število vpisanih otrok večje, kot je razpoložljivih prostih mest in bo o
sprejemu otrok odločala komisija. Evidenca vpisanih otrok vsebuje naslednje
podatke:
-
osebno ime ter naslov stalnega in začasnega
prebivališča otroka in staršev,
-
datum rojstva in spol otroka,
-
EMŠO otrok in staršev,
-
šifro otroka,
-
datum vpisa otroka v vrtec,
-
naslov za stike, telefonsko številko staršev
ali naslov elektronske pošte in
-
druge podatke, ki so potrebni za ugotavljanje
izpolnjevanja kriterijev za sprejem otroka, ki jih je določila občina.
Vrtec zbira osebne podatke iz prejšnjega
odstavka v evidenci vpisanih otrok zaradi vodenja postopka sprejema in
vključitve otroka v program vrtca. Podatke zbira vrtec na podlagi privolitve
staršev.
Vrtec vzpostavi evidenco vključenih otrok,
ko starši podpišejo pogodbo o vključitvi otroka v vrtec. Evidenca vključenih
otrok vsebuje naslednje podatke:
-
osebno ime ter naslov prebivališča otroka in
staršev,
-
datum rojstva in spol otroka,
-
EMŠO otrok in staršev,
-
datum vključitve otroka v vrtec,
-
zdravstvene posebnosti otroka, ki izhajajo iz
potrdila pediatra ali specialista,
-
naslov za stike, telefonsko številko osebe ali
naslov elektronske pošte osebe, ki je vzgojitelju dosegljiva med otrokovim
bivanjem v vrtcu in
-
podatke o prisotnosti otrok v vrtcu.
Vrtec zbira osebne podatke v evidenci
vključenih otrok zaradi ustreznega dela z otrokom pri izvedbi programov, zaradi
sodelovanja s starši in zaradi spremljanja plačil staršev za program vrtca.
Če na območju občine ustanoviteljice poteka
enoten vpis v vrtce, se podatki iz prve, druge, tretje, četrte in pete alinee
prvega odstavka tega člena pošljejo občini, ki vzpostavi centralno evidenco
vpisanih otrok v vse vrtce na njenem območju zaradi ugotavljanja dejanskega
števila vpisanih otrok v vrtce ter s tem povezanih potreb po zagotovitvi
zadostnega števila prostih mest v vrtcih na območju občine.
Vpogled v centralno evidenco vpisanih otrok
iz prejšnjega odstavka imajo vsi vrtci na območju občine.
44.a člen
(evidenca otrok, ki jih varuje varuh
predšolskih otrok)
Varuh predšolskih otrok vodi evidenco
otrok, ki jih varuje. Evidenca vsebuje naslednje podatke:
-
osebno ime ter naslov stalnega ali začasnega prebivališča
otroka in staršev,
-
datum rojstva in spol otroka,
-
datum začetka varovanja otroka in datum izpisa,
-
podatke o prisotnosti otroka po dnevih,
-
ime in priimek osebe, ki nadomešča varuha
predšolskih otrok, ter obdobje nadomeščanja.
Sestavni del evidence so tudi pogodbe, ki
jih je varuh predšolskih otrok sklenil s starši.
Varuh predšolskih otrok vodi evidenco iz
prvega odstavka tega člena za posamezno šolsko leto. Varuh predšolskih otrok
zbira osebne podatke v evidenci zaradi ustreznega dela z otroki pri izvedbi
varstva, zaradi sodelovanja s starši in zaradi spremljanja plačil staršev za
varstvo.
Podatki iz evidence se hranijo eno leto po
izpisu otroka.
45. člen
(evidenca plačil staršev in evidenca
socialnega položaja družin)
Vrtec vodi evidenco plačil staršev.
Evidenca plačil staršev vsebuje podatke o:
-
višini plačil staršev in
-
mesečnih plačilih staršev.
Vrtec vodi evidenco iz prejšnjega odstavka
zaradi spremljanja mesečnih plačil.
Podatke iz prve alinee drugega odstavka
posreduje vrtcu lokalna skupnost, ki določi višino plačila staršev. (delno
se preneha uporabljati)
Lokalna skupnost vodi evidenco socialnega
položaja družin zaradi določitve plačila staršev. (delno
se preneha uporabljati)
Evidenca socialnega položaja družin v vrtec
vključenih otrok vsebuje podatke o:
-
dohodkih, prejemkih in premoženju družinskih
članov,
-
številu družinskih članov,
-
drugih dejstvih in okoliščinah, ki vplivajo na
določitev višine plačila ter
-
plačilih staršev.
(delno
se preneha uporabljati)
Lokalna skupnost zbira podatke iz prve in
druge alinee šestega odstavka tega člena samo za starše, ki uveljavljajo
znižano plačilo vrtca. (delno
se preneha uporabljati)
Lokalna skupnost zbira podatke iz tretje
alinee šestega odstavka tega člena samo v primerih iz tretjega odstavka 32.
člena zakona. (delno
se preneha uporabljati)
Za zbiranje podatkov in vodenje evidence
socialnega položaja družin lahko ustanovitelj pooblasti vrtec.
45.a člen
(pravica občine do podatkov za
preverjanje ustreznosti mesečnih zahtevkov)
Vrtec mora občini, ki je v skladu s tem zakonom zavezanka za
plačilo razlike med ceno programa in plačilom staršev, za namen preverjanja
pravilnosti izstavljenega mesečnega zahtevka, na njeno zahtevo predložiti izpis
in zagotoviti vpogled v osebne podatke, ki jih vrtec vodi v centralni evidenci
na podlagi zakona, ki ureja organizacijo in financiranje vzgoje in
izobraževanja ter v podatke iz dokumentacije in evidenc, ki jih vrtec vodi na
podlagi tega zakona.
Za namen iz prejšnjega odstavka se predloži izpis in zagotovi
vpogled v naslednje podatke:
-
osebno ime in naslov prebivališča otrok in staršev,
-
EMŠO otroka in staršev,
-
datum vključitve otroka v vrtec,
-
vrsto programa, v katerega je otrok vključen in ceno programa, ki
je podlaga za plačilo staršev in občine v posameznem mesecu z upoštevanjem
ustreznega znižanja za stroške neporabljenih živil za čas odsotnosti otroka,
-
številko odločbe o znižanem plačilu vrtca in obdobje veljavnosti
pravice do znižanega plačila vrtca,
-
odstotek znižanega plačila za vrtec, ki je staršem določen z veljavno
odločbo centra za socialno delo,
-
občino zavezanko za plačilo v skladu z veljavno odločbo centra za
socialno delo in
-
datum izpisa otroka iz vrtca.
46. člen
(evidenca otrok, ki potrebujejo svetovanje
oziroma pomoč)
Evidenca otrok, ki potrebujejo svetovanje
oziroma pomoč, vsebuje:
-
družinsko in socialno anamnezo,
-
razvojno anamnezo,
-
diagnostične postopke,
-
postopke strokovne pomoči in
-
strokovna mnenja drugih institucij: centrov za
socialno delo, zdravstvenih institucij, svetovalnih centrov oziroma vzgojnih
posvetovalnic.
Osebni podatki se zbirajo po presoji
svetovalne službe za tiste otroke, ki potrebujejo strokovno svetovanje oziroma
pomoč.
Osebni podatki iz prvega odstavka se
zbirajo v soglasju s starši oziroma skrbniki otrok, razen v primeru, ko je otrok
v družini ogrožen in ga je potrebno zavarovati.
Svetovalni delavci so podatke iz prvega
odstavka tega člena dolžni varovati kot poklicno skrivnost. Te podatke so kot
poklicno skrivnost dolžni varovati tudi drugi strokovni delavci, ki so jim
podatki posredovani zaradi narave njihovega dela.
46.a člen
(evidenca upravičencev do sofinanciranja
plačil staršev za vrtec iz državnega proračuna)
Evidenca upravičencev do sofinanciranja
plačil staršev za vrtec iz državnega proračuna vsebuje:
-
osebno ime in naslov prebivališča otrok in
staršev,
-
EMŠO otrok in staršev,
-
navedbo programa in vrtca, v katerega je
vključen otrok,
-
datum vključitve otrok v programe vrtca,
-
podatke o ceni programa, v katerega so
vključeni mlajši otroci, ki so oproščeni plačila,
-
podatek o višini plačila staršev v odstotku od
cene programa, ki je določen z odločbo pristojnega centra za socialno delo, številka in datum veljavne odločbe ter
obdobje upravičenosti in višina subvencije iz državnega proračuna,
-
datum izpisa otroka iz vrtca.
Vrtci vodijo evidenco iz prejšnjega
odstavka za vse starše, ki so upravičeni do sofinanciranja plačil staršev za
vrtec iz državnega proračuna.
Ministrstvo, pristojno za predšolsko
vzgojo, vodi evidenco iz prvega odstavka tega člena kot centralno zbirko vseh
evidenc, ki jih vodijo vrtci o upravičencih do sofinanciranja plačil staršev za
vrtec iz državnega proračuna.
Za vzpostavitev evidence iz prvega odstavka
tega člena vrtci pridobijo podatke iz svojih evidenc, ki jih vodijo v skladu s
tem zakonom in jih pošljejo ministrstvu, pristojnemu za predšolsko vzgojo za
vzpostavitev centralne evidence.
Podrobnejša navodila za obdelavo podatkov
iz prvega odstavka tega člena predpiše minister, pristojen za predšolsko
vzgojo.
47. člen
(način zbiranja podatkov)
Osebni podatki se zbirajo neposredno od
staršev otrok, na katere se podatki nanašajo ter iz drugih uradnih zbirk
osebnih in drugih podatkov, ki jih v Republiki Sloveniji upravljajo za to
pooblaščeni državni organi, organi samoupravnih lokalnih skupnosti ter nosilci
javnih pooblastil.
c) Shranjevanje zbirk
48. člen
(rok hrambe)
Podatki iz evidence vpisanih otrok se
hranijo do njihove vključitve v vrtec, ko se prenesejo v evidenco vključenih
otrok, oziroma do izteka veljavnosti čakalnega seznama, na katerem je vpisani
otrok. Podatke o otroku, za katerega so starši umaknili vlogo za vpis otroka,
vrtec izbriše iz evidence vpisanih otrok.
Vrtec podatke v evidenci vključenih otrok
izbriše eno leto po izstopu otroka iz vrtca. Podatki iz evidence plačil staršev
in evidence socialnega položaja družin se izbrišejo po izpolnitvi namena,
zaradi katerega so bili zbrani.
49. člen
(shranjevanje dokumentacije)
Določila v zvezi z vodenjem, uporabo in
shranjevanjem zbirk osebnih podatkov se uporabljajo tudi za uporabo in
shranjevanje dokumentacije, na podlagi katere so bili zbrani osebni podatki.
č) Varovanje zbirk
50. člen
(varstvo podatkov)
Vrtec lahko posreduje podatke iz zbirk
podatkov ministrstvu, pristojnemu za predšolsko vzgojo, za izvajanje njegovih z
zakonom določenih nalog.
Vrtec in lokalne skupnosti smejo dati
podatke iz evidenc drugemu upravnemu organu oziroma drugi organizaciji, če je
za njihovo uporabo pooblaščena z zakonom.
Osebni podatki se smejo pri obdelavi
uporabljati in objavljati tako, da identiteta posameznika ni razvidna.
51. člen
(izvršilni predpis)
Podrobnejša navodila o načinu zbiranja
podatkov, o delavcih vrtca, ki so pooblaščeni za uporabo osebnih podatkov,
vsebovanih v posameznih evidencah, o načinu evidentiranja uporabe in
posredovanja osebnih podatkov in o načinu njihovega uničenja po poteku roka
uporabe ter druge postopke in ukrepe zavarovanja predpiše minister, pristojen
za predšolsko vzgojo.
VIII. NADZOR
52. člen
(nadzor nad izvrševanjem zakona)
(delno
se preneha uporabljati)
Nadzor nad izvajanjem določb tega zakona
izvaja inšpektor, pristojen za šolstvo, razen nadzora nad normativi in
standardi za prostor in opremo vrtca iz 14. člena tega zakona, ki ga v delu, ki
se nanaša na sanitarno zdravstvene pogoje izvaja inšpektor, pristojen za
zdravstvo, in nadzora iz 35. člena tega zakona
nad urejanjem delovnih razmerij v zasebnih vrtcih, ki ga izvaja inšpektor,
pristojen za delo, ter nadzora nad določitvijo plač zaposlenih v zasebnih
vrtcih, ki ga izvaja inšpektor, pristojen za plače v javnem sektorju.
52.a člen
(vstop v prostore varuha predšolskih
otrok)
Inšpektor iz prejšnjega člena lahko brez
predhodnega obvestila ter brez dovoljenja v času, ko poteka varstvo predšolskih
otrok, vstopi v prostore varuha predšolskih otrok, v katerih se opravlja
varstvo predšolskih otrok, z namenom, da preveri, ali varuh predšolskih otrok
izpolnjuje predpisane pogoje glede normativov in standardov za prostor in
opremo, glede števila otrok in glede oseb, ki izvajajo varstvo.
IX. KAZENSKA DOLOČBA
53. člen
(globe za prekrške)
Z globo od 1.000 do 2.000 eurov se kaznuje
za prekršek pravna oseba, ki opravlja dejavnost predšolske vzgoje:
-
če nima publikacije, v kateri so predstavljeni
programi, ki jih izvaja, njihovi cilji, vsebine in metode dela (prvi odstavek
11. člena);
-
če je v oddelek vključenih več otrok, kot je
najvišje predpisano število (prvi in drugi odstavek 17. člena);
-
če se sočasna prisotnost vzgojitelja in vzgojitelja predšolskih otrok – pomočnika vzgojitelja s sistemizacijo delovnih mest
ne zagotavlja vsaj 6 ur dnevno v oddelku prvega starostnega obdobja in vsaj 4
ure dnevno v oddelku drugega starostnega obdobja (tretji odstavek 17. člena);
-
če ne pošilja redno oziroma najmanj enkrat
mesečno ministrstvu, pristojnemu za predšolsko vzgojo, podatke o stanju
kapacitet v vrtcu (20.d člen);
-
če ne določi organizacije in podobne vsebine
življenja in dela z letnim delovnim načrtom (prvi in drugi odstavek 21. člena);
-
če je letni delovni načrt sprejet brez
predhodne uskladitve s pristojno službo občine ustanoviteljice v vseh delih, ki
imajo finančne učinke na proračun občine ustanoviteljice (tretji odstavek 21.
člena);
-
če ne vodi dokumentacije o vzgojnem delu, ki jo
je predpisal minister, pristojen za predšolsko vzgojo (22. člen);
-
če ne določi delovne obveznosti vzgojitelju
predšolskih otrok – pomočniku vzgojitelja ali vzgojitelju oziroma ne zagotavlja
zaposlenim v zasebnem vrtcu delovnih razmerij in plač v skladu z zakoni in
podzakonskimi predpisi, ki veljajo za zaposlene v javnih vrtcih
(35. člen),
-
če zaposli za nedoločen čas strokovnega
delavca, ki ne izpolnjuje pogojev (40. člen);
-
če ne vodi predpisanih zbirk podatkov (43., 44.
45., 46. in 46.a člen).
Z globo od
1.000 do 2.000 eurov se kaznuje za prekršek tudi odgovorna oseba pravne osebe,
ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
Z globo od 1.000 do 2.000 eurov se kaznuje
za prekršek varuh predšolskih otrok:
-
če v prostoru, ki je namenjen varstvu otrok,
nima na vidnem mestu objavljene odločbe o vpisu v register varuhov predšolskih
otrok, ki jo je izdal minister, pristojen za predšolsko vzgojo (peti odstavek
24.a člena zakona),
-
če varuhu pomaga ali ga nadomešča oseba, ki ne
izpolnjuje pogoja iz druge alineje prvega odstavka 24.a člena zakona (šesti
odstavek 24.a člena zakona),
-
če varuje skupino predšolskih otrok, ki presega
šest otrok (drugi odstavek 24.a člena zakona),
-
če s starši nima sklenjene pisne pogodbe (24.c
člen zakona),
-
če ne vodi evidence otrok, ki jih varuje, oziroma
evidenca ne vsebuje vseh podatkov (prvi in drugi odstavek 44.a člena
zakona).
53.a člen
(prekršek v zvezi z opravljanjem
dejavnosti predšolske vzgoje in varstva otrok)
Z globo od 5.000 do 10.000 eurov se kaznuje
za prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki
samostojno opravlja dejavnost, če opravlja dejavnost predšolske vzgoje in ni
vpisana v razvid izvajalcev javno veljavnih programov ali dejavnost varstva
predšolskih otrok in ni vpisan v register varuhov predšolskih otrok pri
ministrstvu, pristojnem za predšolsko vzgojo (prvi odstavek 24.č člena).
Z globo od 1.000 do 3.000 eurov se kaznuje
odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika
posameznika ali posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, če stori prekršek
iz prejšnjega odstavka.
Z globo od 1.000 do 3.000 eurov se za
prekršek kaznuje tudi posameznik, če stori prekršek iz prvega odstavka tega
člena.
V primeru iz prvega odstavka tega člena
inšpektor, pristojen za šolstvo, fizični ali pravni osebi z odločbo prepove
opravljanje dejavnosti predšolske vzgoje ali varstva predšolskih otrok.
53.b člen
(sankcije za ponovno kršitev)
Če inšpektor v ponovnem nadzoru pri varuhu
predšolskih otrok ugotovi ponovno kršitev, da oseba, ki varuhu pomaga oziroma
varuha nadomešča, ne izpolnjuje pogoja iz druge alineje prvega odstavka 24.a
člena tega zakona ali ponovno kršitev največjega dovoljenega števila otrok, ki
ga določa drugi odstavek 24.a člena tega zakona, predlaga ministru, pristojnemu
za predšolsko vzgojo, izbris varuha predšolskih otrok iz registra varuhov
predšolskih otrok.
Varuh predšolskih otrok, ki je izbrisan iz
registra varuhov predšolskih otrok, se lahko ponovno vpiše v register varuhov
predšolskih otrok šele po preteku treh let od dneva pravnomočnosti odločbe o
izbrisu varuha iz registra.
Zakon o vrtcih – ZVrt (Uradni list RS, št. 12/96)
vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:
»X. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
54. člen
(financiranje)
Dokler ne bodo sprejeti programi za
predšolske otroke po tem zakonu, se za javno službo na področju predšolske
vzgoje in priprave na osnovno šolo šteje:
-
predšolska vzgoja za otroke od prvega leta
starosti do vstopa v šolo, vključno s pripravo otrok na osnovno šolo,
-
vzgoja in varstvo predšolskih otrok z motnjami
v razvoju v skladu z zakonom,
-
program za predšolske otroke pripadnikov
italijanske in madžarske narodne skupnosti na narodno mešanih območjih,
-
program za predšolske otroke Romov in
-
program za predšolske otroke delavcev, ki so na
začasnem delu v tujini.
Sredstva za izvajanje dejavnosti iz prve
alinee prejšnjega odstavka se zagotavljajo iz proračuna lokalne skupnosti,
sredstva za izvajanje dejavnosti iz druge, tretje in četrte alinee iz
proračunov lokalnih skupnosti in države, sredstva za izvajanje dejavnosti iz
pete alinee prejšnjega odstavka pa iz državnega proračuna.
Določbe 28. in 29. člena tega zakona se
začnejo uporabljati v proračunskem letu 1996. V proračunskem letu 1995 se za
financiranje uporabljajo določbe zakona o organizaciji in financiranju vzgoje
in izobraževanja (Uradni list RS, št. 12/91-I).
55. člen
(pogoji za
financiranje zasebnih vrtcev)
Ne glede na določilo 34. člena tega zakona
pripada zasebnemu vrtcu za posameznega otroka tri leta po uveljavitvi tega
zakona 100% sredstev, ki jih lokalna skupnost za plače in materialne stroške
zagotavlja na otroka v javnem vrtcu.
56. člen
(vzgojitelji
predšolskih otrok)
Vzgojitelji v vrtcih, ki so izpolnjevali
pogoje za opravljanje dela v vrtcih do uveljavitve tega zakona, lahko
opravljajo dela vzgojiteljev po tem zakonu.
57. člen
(medicinske
sestre)
Medicinske sestre in zdravstveni tehniki na
delovnem mestu vzgojiteljic v oddelkih za otroke do dve leti starosti, ki imajo
na dan uveljavitve tega zakona končano štiriletno srednjo šolo ter najmanj pet
let delovnih izkušenj na tem delovnem mestu, lahko še naprej opravljajo to
delo.
58. člen
(varuhi)
Delavci na delovnem mestu varuha ali
vzgojitelja, ki imajo na dan uveljavitve tega zakona končano štiriletno srednjo
šolo ter pet let delovnih izkušenj v predšolski vzgoji in delavci, ki imajo
končano šolo za varuhe ter deset let delovne dobe, lahko opravljajo delo
pomočnika vzgojitelja po tem zakonu.
Delavci na delovnem mestu varuha, ki na dan
uveljavitve tega zakona nimajo izobrazbe, določene za pomočnika vzgojitelja,
morajo le-to pridobiti najkasneje v sedmih letih po uveljavitvi tega zakona,
sicer jim preneha delovno razmerje.
Delavcem iz prejšnjega odstavka, ki imajo
končano šolo za varuhe ali pet let delovnih izkušenj v predšolski vzgoji, ni
treba opravljati poklicnega tečaja za delo s predšolskimi otroki.
59. člen
(svetovalni
delavci)
Svetovalni delavci, ki so izpolnjevali
pogoje za opravljanje svetovalnega dela v vrtcu do uveljavitve tega zakona,
lahko še naprej opravljajo delo svetovalnega delavca po tem zakonu.
60. člen
(organizator
prehrane in organizator zdravstvenohigienskega režima)
Organizatorji prehrane in organizatorji
zdravstvenohigienskega režima, ki ne izpolnjujejo pogojev, določenih s tem
zakonom, si morajo v sedmih letih po uveljavitvi tega zakona pridobiti
zahtevano izobrazbo, sicer jim preneha delovno razmerje.
Ne glede na določbo prejšnjega odstavka,
lahko organizatorji prehrane in organizatorji zdravstvenohigienskega režima, ki
imajo na dan uveljavitve tega zakona najmanj dvajset let delovnih izkušenj v
vzgoji in izobraževanju oziroma na področju prehrane, zdravstva ali higiene, še
naprej opravljajo svoje delo.
61. člen
(določitev
programov)
Strokovni svet Republike Slovenije za
splošno izobraževanje določi programe za predšolske otroke najkasneje v dveh
letih po uveljavitvi tega zakona.
62. člen
(uskladitev
programov zasebnih vrtcev)
Ustanovitelji zasebnih vrtcev uskladijo
programe predšolske vzgoje s tem zakonom in zakonom, ki ureja organizacijo in
financiranje vzgoje in izobraževanja, najkasneje v štirih letih po uveljavitvi
tega zakona.
Če ustanovitelj zasebnega vrtca, ki ima
sklenjeno koncesijsko pogodbo, ne izpolni obveznosti iz prvega odstavka tega
člena, se koncesijska pogodba razdre po samem zakonu.
63. člen
(postopno
zniževanje števila otrok v oddelkih)
Število otrok v oddelkih se postopoma
zmanjšuje tako, da je s 1. 9. 1997 v oddelek prvega starostnega obdobja
vključenih največ 14 otrok in v oddelek drugega starostnega obdobja največ 24
otrok.
S 1. 9. 2000 je v oddelek prvega
starostnega obdobja lahko vključenih največ 12 otrok in v oddelek drugega
starostnega obdobja največ 22 otrok.
64. člen
(kadri)
Drugi odstavek 17. člena tega zakona se
prične uporabljati s 1. 9. 1997.
65. člen
(podzakonski
predpisi)
Minister izda izvršilne predpise najkasneje
v letu dni po uveljavitvi tega zakona.
Do sprejema predpisov, določenih s tem
zakonom, se uporabljajo podzakonski predpisi, ki so veljali pred uveljavitvijo
tega zakona, če niso v nasprotju s tem zakonom, in sicer:
-
samoupravni sporazum o uresničevanju
socialnovarstvenih pravic (Uradni list SRS, št. 27/89),
-
pravilnik o največjem dopustnem številu otrok v
oddelkih vzgojnovarstvenih organizacij ter o spremstvu otrok (Uradni list SRS,
št. 20/80 in 16/81),
-
pravilnik o pedagoški dokumentaciji v
vzgojnovarstvenih organizacijah (Uradni list SRS, št. 20/80),
-
sklep o sprejemu vsebine priprave otrok za
osnovno šolo (Uradni list SRS, št. 22/81),
-
sklep o vzgojnem programu za vzgojo in varstvo
predšolskih otrok jugoslovanskih državljanov slovenske narodnosti na začasnem
delu v tujini (Uradni list SRS, št. 32/80),
-
standardi in normativi za družbeno vzgojo
predšolskih otrok.
66. člen
(prenehanje
veljavnosti zakona)
Z dnem uveljavitve tega zakona preneha
veljati zakon o vzgoji in varstvu predšolskih otrok (Uradni list SRS, št.
5/80), razen določb, ki se nanašajo na pripravo na osnovno šolo (drugi odstavek
11. člena, 13., 14., 31. in 42. člen), ki prenehajo veljati 1. 9. 2000.
67. člen
(veljavnost
zakona)
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o
vrtcih – ZVrt-A (Uradni list RS, št. 44/00)
spreminja 63. člen zakona tako, da se glasi:
»63. člen
(postopno
zniževanje števila otrok v oddelkih)
Število otrok v oddelkih se postopoma
zmanjšuje tako, da je s 1. 9. 1997 v oddelek prvega starostnega obdobja
vključenih največ 14 otrok in v oddelek drugega starostnega obdobja največ 24 otrok.
S 1. 9. 2003 je v oddelek prvega
starostnega obdobja lahko vključenih največ 12 otrok in v oddelek drugega
starostnega obdobja največ 22 otrok.«;
ter vsebuje naslednji končni določbi:
»6. člen
Določilo 2. člena tega zakona se začne
uporabljati s 1. 9. 2000.
7. člen
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o
vrtcih – ZVrt-B (Uradni list RS, št. 78/03)
vsebuje naslednjo prehodno in končni določbi:
»9. člen
Pogodbe o financiranju, ki so jih zasebni
vrtci sklenili z lokalnimi skupnostmi pred uveljavitvijo tega zakona, se
uskladijo z določbo prejšnjega člena najkasneje do 1. 9. 2004 v skladu z
izvršilnim predpisom iz drugega odstavka 31. člena zakona.
10. člen
Določba 2. člena tega zakona se začne
uporabljati s 1. 9. 2003, določba 5. člena tega zakona pa s 1. 1. 2005.
11. člen
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o
vrtcih – ZVrt-C (Uradni list RS, št. 72/05)
vsebuje naslednjo končno določbo:
»4. člen
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o
vrtcih – ZVrt-D (Uradni list RS, št. 25/08)
vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:
»PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
27. člen
Ne glede na določbo prve alinee prvega
odstavka 24.a člena zakona do leta 2013 izpolnjuje pogoje za varuha predšolskih
otrok tudi oseba, ki ima končano najmanj srednje poklicno oziroma strokovno
izobraževanje ali najmanj deset let delovnih izkušenj kot strokovni delavec na
področju vzgoje in izobraževanja.
28. člen
Strokovni delavci, ki so do uveljavitve
tega zakona izpolnjevali z zakonom in drugimi predpisi določene pogoje za
opravljanje dela v vrtcih, lahko tudi po uveljavitvi tega zakona opravljajo
vzgojno-izobraževalno delo, in sicer do prenehanja nepretrganega delovnega
razmerja na področju vzgoje in izobraževanja.
Vzgojitelji v vrtcih, ki so izpolnjevali
pogoje za vzgojitelja v razvojnem oddelku do uveljavitve tega zakona na podlagi
drugega odstavka 40. člena Zakona o vrtcih (Uradni list RS, št. 100/05 – uradno
prečiščeno besedilo) in so imenovani za ravnatelje vrtcev, izpolnjujejo pogoje
za ravnatelja po tem zakonu še naprej.
29. člen
Podzakonske predpise iz 18., 20.d., 28.,
29. in 34. člena zakona izda oziroma uskladi s tem zakonom minister,
pristojen za predšolsko vzgojo, v štirih mesecih po uveljavitvi tega zakona.
30. člen
Občine določijo cene programov po
metodologiji iz tega zakona najpozneje do 1. januarja 2009.
31. člen
Določbe 28., 28.a, prvega stavka drugega
odstavka 29., prvega stavka četrtega odstavka 32. člena zakona ter določbi
prvega stavka šestega in sedmega odstavka 34. člena zakona se začnejo
uporabljati 1. septembra 2008.
Določbe drugega stavka drugega odstavka
29., drugega stavka četrtega odstavka 32. člena ter določba drugega stavka
šestega odstavka in deveti odstavek 34. člena zakona se začnejo uporabljati
postopoma, in sicer:
-
1. januarja 2010 za otroke, ki so
dopolnili starost petih let;
-
1. januarja 2012 za otroke, ki so
dopolnili starost štirih let in
-
1. januarja 2014 za otroke, ki so
dopolnili starost treh let.
Do začetka uporabe določb 28., 28.a člena
in četrtega odstavka 32. člena zakona se uporabljajo določbe dosedanjega 28.,
28.a člena in četrtega odstavka 32. člena zakona.
32. člen
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Zakon o interventnih ukrepih zaradi
gospodarske krize – ZIUZGK (Uradni list RS, št. 98/09)
spreminja 31. člen Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o vrtcih – ZVrt-D
(Uradni list RS, št. 25/08)
tako, da se glasi:
»31. člen
Določbe 28., 28.a, prvega stavka drugega
odstavka 29., prvega stavka četrtega odstavka 32. člena zakona ter določbi
prvega stavka šestega in sedmega odstavka 34. člena zakona se začnejo
uporabljati 1. septembra 2008.
Določbe drugega stavka drugega odstavka
29., drugega stavka četrtega odstavka 32. člena ter določba drugega stavka
šestega odstavka in deveti odstavek 34. člena zakona se začnejo uporabljati
postopoma, in sicer:
-
1. januarja 2011 za otroke, ki so dopolnili
starost petih let;
-
1. januarja 2012 za otroke, ki so
dopolnili starost štirih let in
-
1. januarja 2014 za otroke, ki so
dopolnili starost treh let.
Do začetka uporabe določb 28., 28.a člena
in četrtega odstavka 32. člena zakona se uporabljajo določbe dosedanjega 28.,
28.a člena in četrtega odstavka 32. člena zakona.«;
ter vsebuje naslednjo končno določbo:
»4. KONČNA DOLOČBA
9. člen
Ta zakon začne veljati 1. januarja 2010 in
preneha veljati 31. decembra 2010.«.
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o
vrtcih – ZVrt-E (Uradni list RS, št. 36/10)
spreminja 56. člen zakona tako, da se glasi:
»56. člen
Vzgojitelji v vrtcih, ki so izpolnjevali
pogoje za opravljanje dela v vrtcih do uveljavitve tega zakona, lahko
opravljajo dela vzgojiteljev po tem zakonu.
Vzgojitelji iz prejšnjega odstavka imajo
pravico opravljati delo vzgojiteljev do prenehanja neprekinjenega opravljanja
dela v vrtcih. Trimesečna ali krajša prekinitev ne pomeni prekinitve
nepretrganega opravljanja dela v vrtcu. Vzgojitelji iz tega člena na razpisih
za prosta delovna mesta v vrtcih enakovredno kandidirajo in se zaposlujejo kot
kandidati, ki imajo z zakonom in drugimi predpisi določeno izobrazbo.
Določbe prejšnjega odstavka se uporabljajo
tudi za druge strokovne delavce, ki imajo v skladu z zakonom pravico opravljati
vzgojno-izobraževalno delo iz istih razlogov kot vzgojitelji iz prvega odstavka
tega člena.«;
ter vsebuje naslednje prehodne in končne
določbe:
»PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
13. člen
Z uveljavitvijo tega zakona pridobijo
pravico iz 56. člena zakona tudi tisti strokovni delavci, ki izpolnjujejo
pogoje iz 57., 58., 59. in 60. člena zakona in ki so opravljali delo na
področju vzgoje in izobraževanja na dan 24. 6. 2009, ne glede na dolžino
morebitnih prekinitev opravljanja dela na področju vzgoje in izobraževanja v
obdobju od 15. 3. 1996 do 24. 6. 2009.
14. člen
Ne glede na določbe zakona, ki ureja
delovna razmerja, se s strokovnimi delavci, ki izpolnjujejo pogoje iz 56., 57.,
58., 59. in 60. člena zakona in 13. člena tega zakona ter imajo ob uveljavitvi
tega zakona sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za določen čas, sklene pogodba o
zaposlitvi za nedoločen čas, brez javne objave prostega delovnega mesta, če je
to potrebno zaradi nemotenega opravljanja dela na področju vzgoje in
izobraževanja.
15. člen
Postopki sprejema otrok v vrtec, ki niso
bili končani do uveljavitve tega zakona, se končajo po dosedanjih predpisih.
16. člen
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih
sredstev – ZUPJS (Uradni list RS, št. 62/10)
vsebuje naslednjo končno določbo:
»65. člen
(1) Ta zakon začne veljati petnajsti dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne 1. junija
2011, razen določb o državni štipendiji, znižanem plačilu vrtca, o subvenciji
malice za učence in dijake, subvenciji kosila za učence ter o subvenciji
prevozov za dijake in študente, ki se začnejo uporabljati 1. septembra 2011.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek se 1.
točka prvega odstavka 17. člena tega zakona ne uporablja do vzpostavitve zbirke
podatkov o vrednosti nepremičnin.«.
Zakon o interventnih ukrepih – ZIU (Uradni
list RS, št. 94/10)
spreminja 31. člen Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o vrtcih (Uradni
list RS, št. 25/08
in 98/09
- ZIUZGK) tako, da se glasi:
»31. člen
Določbe 28., 28.a, prvega stavka drugega
odstavka 29., prvega stavka četrtega odstavka 32. člena zakona ter določbi
prvega stavka šestega in sedmega odstavka 34. člena zakona se začnejo
uporabljati 1. septembra 2008.
Določbe drugega stavka drugega odstavka
29., drugega stavka četrtega odstavka 32. člena ter določba drugega stavka
šestega odstavka in deveti odstavek 34. člena zakona se začnejo uporabljati
postopoma, in sicer:
-
1. januarja 2013 za otroke, ki so dopolnili
starost petih let;
-
1. januarja 2013 za otroke, ki so
dopolnili starost štirih let in
-
1. januarja 2014 za otroke, ki so
dopolnili starost treh let.
Do začetka uporabe določb 28., 28.a člena
in četrtega odstavka 32. člena zakona se uporabljajo določbe dosedanjega 28.,
28.a člena in četrtega odstavka 32. člena zakona.«;
ter vsebuje naslednjo končno določbo:
»5. KONČNA DOLOČBA
11. člen
Ta zakon začne veljati naslednji dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Zakon za uravnoteženje javnih financ – ZUJF
(Uradni list RS, št. 40/12)
spreminja 31. člen Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o vrtcih (Uradni
list RS, št. 25/08
in 98/09
- ZIUZGK) tako, da se glasi:
»31. člen
Določbe 28., 28.a, prvega stavka drugega
odstavka 29., prvega stavka četrtega odstavka 32. člena zakona ter določbi
prvega stavka šestega in sedmega odstavka 34. člena zakona se začnejo uporabljati
1. septembra 2008.«;
določa tudi:
»V. DEL
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE SPREMEMB IN DOPOLNITEV ZAKONOV,
TRAJNIH UKREPOV IN ZAČASNIH UKREPOV
13. Zakon o vrtcih
222. člen
Staršem, ki jim je za leto 2012 izdana
odločba o znižanem plačilu vrtca v skladu z zakonom, ki ureja pravice iz javnih
sredstev, pravica do brezplačnega vrtca za drugega in nadaljnjega otroka
preneha prvega dne v mesecu, ki sledi mesecu, v katerem je ta zakon
uveljavljen.
Pristojni center za socialno delo staršem
iz prejšnjega odstavka izda po uradni dolžnosti novo odločbo o znižanem plačilu
vrtca.
223. člen
Z dnem uveljavitve tega zakona preneha
veljati 3. člen Zakona o interventnih ukrepih (Uradni list RS, št. 94/10 in
110/11 – ZDIU12).
224. člen
Določbe drugega odstavka 29. člena, četrtega
in šestega odstavka 32. člena ter šestega odstavka 34. člena zakona se začnejo
uporabljati prvega dne v mesecu, ki sledi mesecu, v katerem je ta zakon
uveljavljen.
Do začetka uporabe določb iz prejšnjega
odstavka se uporabljajo določbe Zakona o vrtcih (Uradni list RS, št. 100/05 –
uradno prečiščeno besedilo, 25/08, 98/09 – ZIUZGK, 36/10, 610 – ZUPJS, 94/10 –
ZIU in 40/11 – ZUPJS-A).«;
ter vsebuje naslednjo končno določbo:
»VI. DEL
KONČNA DOLOČBA
251. člen
(začetek
veljavnosti)
Ta zakon začne veljati naslednji dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Zakon o ukrepih za
uravnoteženje javnih financ občin – ZUUJFO (Uradni list RS, št. 14/15)
določa tudi:
»III. DEL
PREHODNE DOLOČBE K SPREMEMBAM IN
DOPOLNITVAM ZAKONOV
4. ZAKON O VRTCIH
29. člen
Določba spremenjenega četrtega odstavka 28. člena zakona se
začne uporabljati 1. junija 2015.
Za vloge za uveljavljanje pravice do znižanega plačila vrtca,
vložene do 30. aprila 2015, se v odločbah o znižanem plačilu vrtca določi
občina zavezanka za plačilo razlike med ceno programa in plačilom staršev v
skladu z 28. členom Zakona o vrtcih (Uradni list RS, št. 100/05 – uradno
prečiščeno besedilo, 25/08, 98/09 – ZIUZGK, 36/10, 62/10 – ZUPJS, 94/10 – ZIU
in 40/12 – ZUJF).
Občine, določene kot zavezanke za plačilo razlike med ceno
programa in plačilom staršev v odločbah o znižanem plačilu vrtca, izdanih pred
1. junijem 2015, so zavezanke za plačilo razlike med ceno programa in plačilom
staršev za obdobje veljavnosti odločbe o znižanem plačilu vrtca oziroma do
izdaje nove odločbe v skladu z Zakonom o uveljavljanju pravic iz javnih
sredstev (Uradni list RS, št. 62/10, 40/11, 40/12 – ZUJF, 57/12 – ZPCP-2D,
14/13, 56/13 – ZŠtip-1 in 99/13).«;
ter vsebuje naslednjo končno določbo:
»IV. KONČNA DOLOČBA
31. člen
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o vrtcih
– ZVrt-F (Uradni list RS, št. 55/17) spreminja
58. člen zakona tako, da se glasi:
»58. člen
(varuhi)
Delavci na delovnem mestu varuha ali
vzgojitelja, ki imajo na dan uveljavitve tega zakona končano štiriletno srednjo
šolo ter pet let delovnih izkušenj v predšolski vzgoji in delavci, ki imajo
končano šolo za varuhe ter deset let delovne dobe, lahko opravljajo delo vzgojitelja predšolskih otrok – pomočnika vzgojitelja po tem zakonu.
Delavci na delovnem mestu varuha, ki na dan
uveljavitve tega zakona nimajo izobrazbe, določene za vzgojitelja predšolskih otrok – pomočnika vzgojitelja, morajo le-to pridobiti najkasneje v sedmih letih po uveljavitvi
tega zakona, sicer jim preneha delovno razmerje.
Delavcem iz prejšnjega odstavka, ki imajo
končano šolo za varuhe ali pet let delovnih izkušenj v predšolski vzgoji, ni
treba opravljati poklicnega tečaja za delo s predšolskimi otroki.«;
ter vsebuje naslednje prehodne in končno
določbo:
»PREHODNE IN KONČNA DOLOČBA
21. člen
V Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona
o vrtcih (Uradni list RS, št. 36/10) se v 13. členu pred besedilom
»57.« doda besedilo »56.,«.
22. člen
(posebni primer
učinkovanja pravice do znižanega plačila vrtca)
Vrtec staršem, ki v prvem mesecu vključitve
otroka v vrtec še nimajo veljavne odločbe o znižanem plačilu vrtca ali jim je
odločba potekla in niso pravočasno oddali nove vloge, naknadno po prejemu
odločbe izstavi poračun mesečnega računa v višini znižanega plačila vrtca, ki
izhaja iz odločbe, ki je staršem izdana v skladu z zakonom, ki ureja
uveljavljanje pravic iz javnih sredstev, če jim pravica v skladu z odločbo
pripada najkasneje 60 dni po dnevu vključitve otroka v vrtec oziroma najkasneje
60 dni po izteku prejšnje odločbe.
V skladu s prvim odstavkom tega člena vrtec
staršem izstavi poračun mesečnega računa v višini znižanega plačila vrtca, ki
izhaja iz odločbe, ki je staršem izdana v skladu z zakonom, ki ureja
uveljavljanje pravic iz javnih sredstev, tudi kadar se otrok vključi v vrtec
med šolskim letom in gre za nujno takojšnjo vključitev otroka v vrtec na
podlagi mnenja centra za socialno delo o ogroženosti otroka zaradi socialnega
položaja družine.
23. člen
(sklenitev
pogodbe z zasebnim partnerjem)
Ne glede na določbe zakona, ki ureja
javno-zasebno partnerstvo, lahko občina, na območju katere na dan uveljavitve
tega zakona že deluje enota ali oddelek javnega vrtca pri zasebnem partnerju,
sklene pogodbo s tem zasebnim partnerjem v skladu z novim 10.c členom zakona v
šestih mesecih od uveljavitve tega zakona.
24. člen
(uskladitev
dejavnosti varuha predšolskih otrok)
Varuhi, ki so na dan uveljavitve tega
zakona vpisani v register varuhov predšolskih otrok, morajo izvajanje
dejavnosti uskladiti s pogoji iz spremenjenega drugega odstavka 24.a člena
zakona v enem letu od uveljavitve tega zakona.
25. člen
(rok za izdajo
podzakonskega predpisa)
Minister izda podzakonski predpis iz novega
četrtega odstavka 29. člena zakona v šestih mesecih od uveljavitve tega
zakona.
26. člen
(začetek
uporabe)
Drugi odstavek novega 28.b člena zakona se začne
uporabljati 1. januarja 2018, nova peta alineja prvega odstavka
29. člena in novi drugi odstavek 41. člena zakona pa
1. septembra 2018.
Preimenovanje »pomočnika vzgojitelja« v
»vzgojitelj predšolskih otrok – pomočnik vzgojitelja« v tretjem in petem odstavku
17. člena, prvem in drugem odstavku 18. člena, tretji alineji prvega
odstavka 34. člena, prvem in četrtem odstavku 40. člena, naslovu in
tretjem odstavku 41. člena, tretji alineji prvega odstavka 53. člena
ter v prvem in drugem odstavku 58. člena se začne uporabljati
1. septembra 2018.
27. člen
(uveljavitev
zakona)
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o vrtcih
– ZVrt-G (Uradni list RS, št. 18/21)
vsebuje naslednje prehodne in končno določbo:
»PREHODNE IN KONČNA DOLOČBA
16. člen
(izdaja
podzakonskega predpisa)
Minister izda podzakonska predpisa iz
desetega odstavka 24.a člena in tretjega odstavka 24.č člena zakona najpozneje
dva meseca po začetku veljavnosti tega zakona.
17. člen
(uporaba
zakona)
Spremenjeni četrti odstavek 32. člena
zakona se začne uporabljati 1. septembra 2021. Do takrat se uporablja
četrti odstavek 32. člena Zakona o vrtcih (Uradni list RS, št. 100/05
– uradno prečiščeno besedilo, 25/08, 98/09 – ZIUZGK, 36/10, 62/10 – ZUPJS,
94/10 – ZIU, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO in 55/17).
Staršem, ki imajo na dan začetka uporabe
določbe prejšnjega odstavka že izdano odločbo o znižanem plačilu vrtca v skladu
z zakonom, ki ureja pravice iz javnih sredstev, se pravica do brezplačnega
vrtca za drugega otroka prizna na podlagi zakona in velja do izteka veljavnosti
izdane odločbe.
18. člen
(začetek
veljavnosti)
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.