Opozorilo: Besedilo osnovnega predpisa
ZAKON
O SODELOVANJU DELAVCEV PRI UPRAVLJANJU EVROPSKE
DELNIŠKE DRUŽBE (SE) (ZSDUEDD)
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(vsebina in cilj zakona)
(1) Ta zakon v skladu z Direktivo Sveta 2001/86/ES z dne 8.
oktobra 2001 o dopolnitvi Statuta evropske družbe glede udeležbe delavcev (UL L
št. 294 z dne 10. 11. 2001, str. 22) ureja načine sodelovanja delavk in
delavcev (v nadaljnjem besedilu: delavcev) pri upravljanju evropske delniške družbe
(Societas Europaea, v nadaljnjem besedilu: SE).
(2) Cilj tega zakona je, da se v SE doseže sporazum o
sodelovanju delavcev pri upravljanju SE, ki zagotavlja pravice delavcev do
čezmejnega obveščanja, posvetovanja in soodločanja. Če sporazum ni dosežen, se
sodelovanje delavcev pri upravljanju SE zagotovi po IV. poglavju tega zakona.
2. člen
(veljavnost zakona)
Ta zakon velja za SE, ki imajo ali bodo imele sedež v Republiki
Sloveniji. Ne glede na sedež SE velja ta zakon tudi za delavce SE, ki so
zaposleni v Republiki Sloveniji v udeleženih družbah, odvisnih družbah in
podružnicah SE, ki ima ali bo imela sedež v drugi državi članici Evropske unije
ali Evropskega gospodarskega prostora (v nadaljnjem besedilu: država članica).
3. člen
(pomen izrazov)
Posamezni izrazi, uporabljeni v tem zakonu, imajo naslednji pomen:
(a)
SE je družba, ki je ustanovljena v skladu z Uredbo Sveta št.
2157/2001/ES z dne 8. oktobra 2001 o statutu evropske družbe (SE) (UL L št. 294
z dne 10. 11. 2001, str. 1), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 2157/2001/ES);
(b)
udeležene družbe so družbe, ki neposredno sodelujejo pri ustanavljanju
SE;
(c)
odvisna družba je družba, nad katero ima druga družba obvladujoč vpliv v
skladu z Direktivo Sveta 94/45/ES z dne 22. septembra 1994 o ustanovitvi
Evropskega sveta delavcev ali uvedbi postopka obveščanja in posvetovanja z delavci
v družbah ali povezanih družbah na območju Skupnosti (UL L št. 254 z dne 30. 9.
1994, str. 64);
(č) zadevna
odvisna družba in podružnica je odvisna družba ali podružnica udeležene družbe,
za katero se predlaga, da ob oblikovanju SE postane njena odvisna družba ali
njena podružnica;
(d)
posebno pogajalsko telo je telo, ki je ustanovljeno za pogajanje s
poslovodstvi udeleženih družb o ureditvi načinov sodelovanja delavcev pri
upravljanju SE;
(e)
svet delavcev SE je organ, ki zastopa delavce, ustanovljen z namenom
obveščanja in posvetovanja z delavci v SE in njenih odvisnih družbah in
podružnicah in v določenih primerih za uresničevanje pravic delavcev do
soodločanja v SE;
(f)
sodelovanje delavcev pri upravljanju je vsak postopek, vključno z
obveščanjem, posvetovanjem in soodločanjem, prek katerega lahko delavci
vplivajo na odločitve, ki se sprejemajo v družbi;
(g)
obveščanje je obveščanje sveta delavcev SE ali drugih predstavnikov
delavcev s strani poslovodstva SE o vprašanjih, ki se nanašajo na SE ali na
katero koli njeno odvisno družbo ali podružnico, ki je v drugi državi članici
in o vprašanjih, ki presegajo pooblastila organov odločanja v posamezni državi
članici. Obveščanje se opravi v času, na način in z vsebino, ki predstavnikom
delavcev omogoča poglobljeno oceno možnega vpliva odločitev in če je primerno, pripravo
posvetovanj s poslovodstvom SE;
(h)
posvetovanje je vzpostavitev dialoga in izmenjava mnenj med svetom
delavcev SE ali drugimi predstavniki delavcev in poslovodstvom SE v času, na
način in z vsebino, ki predstavnikom delavcev na podlagi zagotovljenih
informacij omogoča, da izrazijo mnenje o načrtovanih ukrepih poslovodstva SE,
ki se lahko upošteva pri postopku odločanja v SE;
(i)
soodločanje po tem zakonu je vpliv sveta delavcev SE ali drugih predstavnikov
delavcev na zadeve družbe s:
-
pravico izvolitve ali imenovanja posameznih članov organov vodenja ali
nadzora v družbi ali
-
pravico priporočiti imenovanje ali nasprotovati imenovanju posameznih
ali vseh članov organov vodenja ali nadzora v družbi.
II. POSTOPEK POGAJANJA
4. člen
(ustanovitev posebnega pogajalskega telesa)
(1) Po objavi predloga za ustanovitev SE, v skladu z Uredbo
2157/2001/ES in določbami zakona, ki ureja gospodarske družbe, morajo
poslovodstva vseh udeleženih družb čim prej začeti pogajanja s predstavniki
delavcev udeleženih družb o ureditvi načina sodelovanja delavcev pri
upravljanju SE.
(2) V ta namen morajo biti predstavniki delavcev ali če teh
ni, vsi delavci neposredno seznanjeni:
-
z identiteto in strukturo udeleženih družb, zadevnih odvisnih družb in
podružnic ter njihovo porazdelitvijo po državah članicah;
-
s številom delavcev po državah članicah, udeleženih družbah, zadevnih
odvisnih družbah in podružnicah;
-
s podatkom o obstoječih delavskih predstavnikih v teh družbah in
-
s številom delavcev, ki imajo pravico do soodločanja v organih družb.
(3) Za sklenitev sporazuma o ureditvi sodelovanja delavcev pri
upravljanju SE se ustanovi posebno pogajalsko telo, ki zastopa delavce
udeleženih družb, zadevnih odvisnih družb in podružnic.
5. člen
(število članov posebnega pogajalskega telesa)
(1) Število članov posebnega pogajalskega telesa iz države
članice je sorazmerno s številom delavcev, ki so zaposleni v udeleženih
družbah, zadevnih odvisnih družbah in podružnicah iz te države članice.
(2) Delavcem v vsaki državi članici se dodeli en sedež v
posebnem pogajalskem telesu za vsakih začetih 10% od skupnega števila delavcev,
ki so zaposleni v udeleženih družbah, zadevnih odvisnih družbah in podružnicah
v vseh državah članicah skupaj.
6. člen
(dodatni sedeži v primeru ustanovitve SE z združitvijo)
(1) Če se SE ustanovi z združitvijo, pripadajo udeleženim družbam
iz posamezne države dodatni sedeži tako, da se zagotovi, da je v posebno
pogajalsko telo vključen en predstavnik iz vsake udeležene družbe, ki je
registrirana in ima delavce zaposlene v posamezni državi in ki preneha obstajati
kot samostojna pravna oseba po registraciji SE.
(2) Število dodatnih članov posebnega pogajalskega telesa ne
sme presegati 20% števila članov, imenovanih v skladu s prejšnjim členom in ne
sme povzročiti dvojnega zastopanja delavcev.
(3) Če število udeleženih družb presega število dodatnih
sedežev, ki so na voljo v skladu s prejšnjim členom, se dodatni sedeži dodelijo
družbam v različnih državah članicah, ki še nimajo svojega predstavnika v
posebnem pogajalskem telesu in imajo največ delavcev.
7. člen
(izračun števila delavcev)
(1) Za izračun števila delavcev v udeleženih družbah, zadevnih
odvisnih družbah in podružnicah se upošteva število delavcev v času objave
predloga za ustanovitev SE iz 4. člena tega zakona.
(2) Če med delovanjem posebnega pogajalskega telesa nastanejo
tolikšne spremembe v strukturi ali številu delavcev udeleženih družb, zadevnih
odvisnih družb in podružnic, da bi se glede na merila iz 5. in 6. člena tega
zakona sestava posebnega pogajalskega telesa morala spremeniti, je treba posebno
pogajalsko telo ustrezno na novo sestaviti. O takih spremembah morajo
poslovodstva takoj obvestiti posebno pogajalsko telo, pri čemer se smiselno
uporablja 4. člen tega zakona.
8. člen
(volitve članov posebnega pogajalskega telesa iz Republike Slovenije)
(1) Predstavnike delavcev iz Republike Slovenije v posebno pogajalsko
telo izvoli zbor delavcev na tajnih volitvah.
(2) Pravico predlagati kandidate za člane posebnega pogajalskega
telesa imajo sveti delavcev, reprezentativni sindikati v udeleženi družbi,
zadevni odvisni družbi in podružnici ter najmanj 50 delavcev v udeleženi
družbi, zadevni odvisni družbi in podružnici.
9. člen
(naloge)
(1) Poslovodstva udeleženih družb seznanijo posebno pogajalsko
telo s predlogom in postopkom ustanavljanja SE do njene registracije.
(2) Posebno pogajalsko telo in poslovodstva udeleženih družb
se v duhu sodelovanja pogajajo za dosego sporazuma o načinih sodelovanja
delavcev pri upravljanju SE. Sporazum mora biti v pisni obliki.
(3) Pogajanja se začnejo takoj, ko je posebno pogajalsko telo
ustanovljeno in lahko trajajo do 6 mesecev, razen če se stranki sporazumno
odločita za podaljšanje pogajanj, vendar največ do enega leta od dneva ustanovitve
posebnega pogajalskega telesa.
(4) Za dan ustanovitve posebnega pogajalskega telesa velja
dan, ko so poslovodstva sklicala ustanovitveno sejo posebnega pogajalskega
telesa.
10. člen
(strokovnjaki)
Za pogajanja lahko posebno pogajalsko telo zaprosi za pomoč
strokovnjake, ki jih samo izbere, vključujoč predstavnike sindikatov na ravni
Evropske unije, da jim pomagajo pri njihovem delu. Ti strokovnjaki so lahko na
zahtevo posebnega pogajalskega telesa navzoči na pogajalskih sestankih v vlogi
svetovalca. Posebno pogajalsko telo se lahko odloči, da bo o začetku pogajanj
obvestilo predstavnike ustreznih zunanjih organizacij.
11. člen
(stroški)
(1) Vse stroške, povezane s pogajanji in delovanjem posebnega
pogajalskega telesa, krijejo udeležene družbe.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek krijejo udeležene družbe stroške
le za enega strokovnjaka iz prejšnjega člena.
12. člen
(glasovanje posebnega pogajalskega telesa)
(1) Posebno pogajalsko telo odloča z večino glasov svojih
članov, ki morajo hkrati predstavljati tudi večino vseh delavcev, če ta zakon
ne določa drugače.
(2) Vsak član posebnega pogajalskega telesa ima en glas.
(3) Člani posebnega pogajalskega telesa, ki so bili izvoljeni
ali imenovani v posamezni državi članici, zastopajo vse delavce udeleženih družb,
zadevnih odvisnih družb in podružnic iz te države.
13. člen
(posebnosti odločanja)
(1) Če pogajanja vodijo v zmanjševanje pravic soodločanja, posebno
pogajalsko telo o rešitvah odloča z najmanj dvotretjinsko večino svojih članov,
ki zastopajo vsaj dve tretjini delavcev iz vsaj dveh držav članic če gre:
-
za SE, ki bo ustanovljena z združitvijo in ima pravico do soodločanja
vsaj 25% skupnega števila delavcev v udeleženih družbah ali
-
za SE, ki bo ustanovljena z ustanovitvijo holdinga SE ali z oblikovanjem
odvisne družbe in ima pravico do soodločanja vsaj 50% skupnega števila delavcev
v udeleženih družbah.
(2) Zmanjševanje pravic soodločanja pomeni zniževanje deleža
članov organov vodenja ali nadzora SE, na katerega vplivajo delavci, pod raven
najvišjega deleža v udeleženih družbah.
(3) Če je SE ustanovljena s preoblikovanjem, se odločitev po
prvem odstavku tega člena ne more sprejeti.
(4) Kadar v udeleženih družbah obstajajo različne oblike soodločanja,
lahko posebno pogajalsko telo odloči, katera od teh oblik naj se uporabi v SE.
Če posebno pogajalsko telo ne sprejme odločitve, se v SE uporabi oblika
soodločanja, ki je veljala za večino delavcev v vseh udeleženih družbah, zadevnih
odvisnih družbah in podružnicah.
(5) Posebno pogajalsko telo obvesti poslovodstva udeleženih družb
o odločitvi iz prejšnjega odstavka.
14. člen
(sklep o prekinitvi pogajanj)
(1) Posebno pogajalsko telo lahko z najmanj dvotretjinsko večino
glasov svojih članov, ki predstavljajo najmanj dve tretjini delavcev v vsaj
dveh državah članicah sklene, da ne začne pogajanj ali da prekine že začeta
pogajanja in da se bodo v SE uporabljale določbe zakona, ki ureja evropske svete
delavcev.
(2) Če je sprejet sklep iz prejšnjega odstavka, se ustavi postopek
za dosego sporazuma o načinih sodelovanja delavcev pri upravljanju SE iz 9.
člena tega zakona in se določbe IV. poglavja tega zakona ne uporabljajo.
(3) Kadar je SE ustanovljena s preoblikovanjem, ni mogoče
sprejeti sklepa iz prvega odstavka tega člena, če v družbi, ki se bo
preoblikovala, že obstaja soodločanje.
(4) Dve leti po sprejetju sklepa iz prvega odstavka tega
člena se posebno pogajalsko telo znova sestane na pisno zahtevo vsaj 10%
delavcev v SE, njenih odvisnih družbah in podružnicah ali njihovih
predstavnikov. Če se stranki tako dogovorita, se pogajanja lahko ponovno
začnejo že prej.
(5) Če posebno pogajalsko telo sklene, da bo obnovilo pogajanja
s poslovodstvom SE, vendar se kot rezultat teh pogajanj sporazum ne doseže, se
določbe IV. poglavja tega zakona ne uporabljajo.
15. člen
(uporaba nacionalne zakonodaje)
Za pogajalski postopek se uporablja nacionalna zakonodaja države
članice, v kateri bo sedež SE, če ta zakon ne določa drugače.
III. SODELOVANJE DELAVCEV PRI UPRAVLJANJU SE NA PODLAGI
SPORAZUMA
16. člen
(vsebina sporazuma)
(1) Pisni sporazum o načinu sodelovanja delavcev pri upravljanju
SE, ki ga skleneta posebno pogajalsko telo in poslovodstva udeleženih družb v
skladu z 9. členom tega zakona, vsebuje:
(a)
področje veljavnosti sporazuma;
(b)
sestavo, število članov in razdelitev sedežev v svetu delavcev SE, ki bo
sodeloval s poslovodstvom SE pri obveščanju in posvetovanju z delavci v SE in
njenih odvisnih družbah in podružnicah;
(c)
način in postopek za obveščanje sveta delavcev SE in za posvetovanje z
njim;
(č) pogostost
sestankov sveta delavcev SE;
(d)
finančna in materialna sredstva, ki jih je treba zagotoviti svetu
delavcev SE;
(e)
načine uresničevanja postopkov obveščanja in posvetovanja, če se stranki
med pogajanji odločita za sprejetje teh postopkov namesto ustanovitve sveta
delavcev SE;
(f)
datum začetka veljavnosti sporazuma in njegovo trajanje, primere, v
katerih se je treba o sporazumu znova pogajati, ter postopek za ponovna
pogajanja o njem.
(2) Če se stranki med pogajanji dogovorita za soodločanje, s
sporazumom določita načine za soodločanje, vključno s številom članov v organih
vodenja ali nadzora SE, ki jih bodo delavci upravičeni voliti, imenovati, jih
priporočiti ali jim nasprotovati in postopke, po katerih delavci te člane lahko
volijo, imenujejo, priporočijo ali jim nasprotujejo, ter njihove pravice.
(3) V sporazumu ni treba upoštevati določb IV. poglavja tega
zakona, razen če posebno pogajalsko telo in poslovodstva udeleženih družb
odločijo drugače.
17. člen
(SE ustanovljena s preoblikovanjem)
Kadar je SE ustanovljena s preoblikovanjem, mora sporazum o
sodelovanju delavcev pri upravljanju SE zagotoviti najmanj enako raven
sodelovanja delavcev pri upravljanju, kot že obstaja znotraj družbe, ki se bo
preoblikovala v SE.
IV. SODELOVANJE DELAVCEV PRI UPRAVLJANJU SE NA PODLAGI ZAKONA
1. Splošna določba
18. člen
(uporaba določb)
Določbe tega poglavja se za SE, ki je registrirana v
Republiki Sloveniji, uporabljajo od dneva registracije SE če:
-
se stranki tako dogovorita ali
-
v roku iz tretjega odstavka 9. člena tega zakona ni dosežen sporazum o
načinih sodelovanja delavcev pri upravljanju SE in se poslovodstva udeleženih
družb odločijo za uporabo določb tega poglavja ter nadaljujejo postopek
registracije SE, pri čemer posebno pogajalsko telo ni sprejelo sklepa o
prekinitvi pogajanj iz 14. člena tega zakona.
2. Svet delavcev SE
19. člen
(ustanovitev in pristojnosti sveta delavcev SE)
(1) V primerih iz prejšnjega člena se svet delavcev SE
ustanovi na podlagi zakona z namenom obveščanja in posvetovanja.
(2) Pristojnost sveta delavcev SE do obveščanja in posvetovanja
je omejena na vprašanja, ki se nanašajo na SE in na katero koli odvisno družbo
ali podružnico, ki je v drugi državi članici in na vprašanja, ki presegajo
pooblastila organov odločanja v posamezni državi članici.
20. člen
(sestava sveta delavcev SE)
(1) Člani sveta delavcev SE so lahko le delavci SE, njenih
odvisnih družb in podružnic.
(2) Delavcem v vsaki državi članici se dodeli en sedež v svetu
delavcev SE za vsakih začetih 10% od skupnega števila delavcev, ki so zaposleni
v udeleženih družbah, zadevnih odvisnih družbah in podružnicah v vseh državah
članicah skupaj v času, ko je bila dana informacija iz drugega odstavka 4.
člena tega zakona.
(3) Poslovodstvo SE takoj po imenovanju članov sveta delavcev
SE skliče ustanovitveno sejo sveta delavcev SE. Na njej svet delavcev SE izmed
svojih članov izvoli predsednika in njegovega namestnika.
(4) Predsednik, v njegovi odsotnosti pa njegov namestnik, zastopa
svet delavcev SE v okviru sprejetih sklepov in sporoča odločitve sveta delavcev
SE poslovodstvu SE.
21. člen
(volitve in način dela sveta delavcev SE)
(1) Člane sveta delavcev SE iz Republike Slovenije izvoli
zbor delavcev na tajnih volitvah.
(2) Pravico predlagati kandidate za člane sveta delavcev SE
imajo sveti delavcev, reprezentativni sindikati v udeleženi družbi, odvisni
družbi in podružnici ter najmanj 50 delavcev v udeleženi družb, odvisni družbi
in podružnici.
(3) Če ima svet delavcev SE več kakor 10 članov, lahko izmed
članov izvoli odbor, ki ima tri člane in vodi tekoče posle sveta delavcev SE.
(4) Svet delavcev SE z večino glasov svojih članov sprejme
poslovnik, s katerim se določijo pravila delovanja sveta delavcev SE.
(5) Svet delavcev SE mora poslovodstvo SE obvestiti o svoji
sestavi.
22. člen
(obveščanje o spremembah)
(1) Svet delavcev SE enkrat na leto prouči ali spremembe števila
delavcev v SE, njenih odvisnih družbah in podružnicah zahtevajo spremembe pri
dodelitvi sedežev iz drugega odstavka 20. člena tega zakona.
(2) V primeru iz prejšnjega odstavka mora svet delavcev SE
preoblikovati svojo sestavo v skladu z drugim odstavkom 20. člena tega zakona.
23. člen
(sklep o ponovnem začetku pogajanj)
(1) Svet delavcev SE se štiri leta po svoji ustanovitvi odloči
ali začne pogajanja za dosego sporazuma iz drugega odstavka 9. člena tega
zakona ali pa nadaljuje delo v skladu z določbami tega poglavja.
(2) Če se svet delavcev SE odloči za začetek pogajanj, se
smiselno uporabljajo določbe III. poglavja tega zakona, pri čemer vlogo
posebnega pogajalskega telesa prevzame svet delavcev SE.
(3) Če v roku iz tretjega odstavka 9. člena tega zakona ni
dosežen sporazum iz prvega odstavka tega člena, svet delavcev SE nadaljuje delo
v skladu z določbami tega poglavja.
3. Obveščanje in posvetovanje na podlagi zakona
24. člen
(obveščanje in letno posvetovanje)
(1) Poslovodstvo SE mora svet delavcev SE obveščati o rednih
poročilih pristojnih organov in zagotoviti dnevne rede sestankov organov
vodenja ali nadzora SE ter kopije vseh dokumentov, predloženih skupščini
delničarjev.
(2) Svet delavcev SE ima pravico, da se vsaj enkrat na leto
sestane s poslovodstvom SE z namenom, da skupaj obravnavata redno poročilo o
poslovnem uspehu in bodočem razvoju SE. O tem je treba obvestiti poslovodstva v
posameznih državah članicah.
(3) Na letnem posvetovanju se obravnavajo zlasti struktura, ekonomski
in finančni položaj, verjetni razvoj poslovanja, proizvodnje in prodaje,
položaj in verjetna gibanja razvoja, naložbe in bistvene spremembe, ki zadevajo
organizacijo, uvedba novih delovnih metod ali proizvodnih postopkov, prenosi proizvodnje,
združitev, zmanjšanje ali prenehanje družb, podružnic ali njihovih pomembnih
delov in odpoved večjemu številu delavcev iz poslovnih razlogov.
25. člen
(obveščanje in posvetovanje v izjemnih okoliščinah)
(1) Če obstajajo izjemne okoliščine, ki bistveno vplivajo na
interese delavcev, zlasti ob preselitvah, prenosih, prenehanjih podružnic ali
družb ali ob odpovedi večjemu številu delavcev iz poslovnih razlogov, ima svet
delavcev SE pravico, da je s tem pravočasno seznanjen.
(2) Svet delavcev SE ima pravico, da se na lastno zahtevo
sestane s poslovodstvom SE ali drugo primerno vodstveno ravnjo, ki ima pravico
odločanja o določenih zadevah, zaradi seznanitve in posvetovanja o ukrepih, ki
bistveno vplivajo na interese delavcev.
(3) Pravico iz prejšnjega odstavka ima tudi odbor sveta delavcev
SE, kadar se svet delavcev SE, zlasti v nujnih primerih, tako odloči. Na
sestanku, ki ga organizira odbor sveta delavcev SE, imajo pravico sodelovati
tudi tisti člani sveta delavcev SE, ki zastopajo delavce, ki jih ukrepi iz
prvega odstavka tega člena neposredno zadevajo.
(4) Če se poslovodstvo SE odloči, da ne bo ravnalo v skladu z
mnenjem, ki ga je izrazil svet delavcev SE, ima svet delavcev SE za dosego
dogovora pravico do ponovnega sestanka s poslovodstvom SE.
(5) Mnenja sveta delavcev SE ali njegovega odbora ne morejo
posegati v pristojnosti poslovodstva SE.
(6) Svet delavcev SE ali njegov odbor, ki je po potrebi
razširjen v skladu s tretjim odstavkom tega člena, ima pred sestankom s poslovodstvom
SE pravico sestati se brez navzočnosti predstavnikov poslovodstva SE.
26. člen
(obveščanje delavcev)
Svet delavcev SE obvesti predstavnike delavcev ali delavce v
SE ter njenih odvisnih družbah in podružnicah o vsebini in izidu postopkov
obveščanja in posvetovanja.
27. člen
(strokovnjaki)
Svetu delavcev SE ali njegovemu odboru lahko pomagajo strokovnjaki,
ki jih sam izbere.
28. člen
(izobraževanje)
Člani sveta delavcev SE imajo pravico do izobraževanja, če je
to potrebno za izvajanje njihovih nalog, s pravico do plačane odsotnosti z
dela.
29. člen
(stroški)
(1) Stroške sveta delavcev SE krije SE, ki članom tega organa
zagotovi finančna in materialna sredstva, potrebna za ustrezno opravljanje
njihovih nalog.
(2) Če ni dogovorjeno drugače, mora SE še zlasti kriti stroške
organiziranja sestankov in zagotavljanja prevajalskih storitev ter stroške
bivanja in potne stroške članov sveta delavcev SE in njegovega odbora. SE krije
te stroške tudi za enega strokovnjaka, ki ga svet delavcev SE ali njegov odbor
v skladu s 27. členom tega zakona lahko povabi k sodelovanju.
4. Soodločanje na podlagi zakona
30. člen
(pogoji)
(1) Soodločanje delavcev v SE mora biti urejeno v naslednjih primerih:
1.
v SE, ki se ustanovi s preoblikovanjem, če so imeli delavci v družbi
pred preoblikovanjem v SE pravico do soodločanja;
2.
v SE, ki se ustanovi z združitvijo,
-
če je v eni ali več udeleženih družbah pred registracijo SE obstajala
ena ali več oblik soodločanja za najmanj 25% skupnega števila delavcev v vseh
udeleženih družbah ali
-
če je v eni ali več udeleženih družbah pred registracijo SE obstajala
ena ali več oblik soodločanja za manj kakor 25% skupnega števila delavcev v
vseh udeleženih družbah in če se posebno pogajalsko telo tako odloči;
3.
v SE, ki se ustanovi z ustanovitvijo holdinga SE ali z ustanovitvijo
odvisne družbe,
-
če je v eni ali več udeleženih družbah pred registracijo SE obstajala
ena ali več oblik soodločanja za najmanj 50% skupnega števila delavcev v vseh
udeleženih družbah ali
-
če je v eni ali več udeleženih družbah pred registracijo SE obstajala
ena ali več oblik soodločanja za manj kakor 50% skupnega števila delavcev v
vseh udeleženih družbah in če se posebno pogajalsko telo tako odloči.
(2) Posebno pogajalsko telo mora udeležene družbe obvestiti o
sprejetih odločitvah iz druge in tretje točke prvega odstavka tega člena.
(3) Če pred registracijo SE za nobeno od udeleženih družb
niso obstajale določbe o soodločanju, se od SE ne zahteva uvedba določb o
soodločanju delavcev.
31. člen
(oblike soodločanja)
(1) V SE, ki se ustanovi s preoblikovanjem, se uporabljajo vse
oblike soodločanja delavcev, ki so veljale za to družbo pred registracijo.
(2) V drugih primerih ustanavljanja SE ima svet delavcev SE
ali delavci v SE, njenih odvisnih družbah in podružnicah pravico, da izvolijo
ali imenujejo, priporočijo ali nasprotujejo imenovanju dela članov organov
vodenja ali nadzora SE, pri čemer je delež teh članov enak najvišjemu
veljavnemu deležu v udeleženih družbah pred registracijo SE.
32. člen
(razdelitev sedežev)
(1) Svet delavcev SE odloči o razdelitvi sedežev v organih vodenja
ali nadzora SE med predstavnike delavcev iz različnih držav članic, v skladu z
deležem delavcev zaposlenih v posamezni državi članici v SE, njenih odvisnih
družbah in podružnicah.
(2) Če na ta način državi članici pripade več sedežev, hkrati
pa bi delavci iz ene ali več drugih držav članic ostali brez sedeža, mora svet
delavcev SE izvesti ponovno razdelitev sedežev tako, da en sedež dobijo
predstavniki te ali teh držav članic. Pri tem je treba zagotoviti, da je sedež
dodeljen delavcem iz države članice, v kateri bo imela SE svoj sedež. Če tej
državi po prvem odstavku že pripada sedež, se sedež dodeli državi, ki je brez
sedeža in v kateri je zaposlenih največji delež delavcev.
(3) Če se število članov v organih vodenja ali nadzora SE
spremeni, mora svet delavcev SE na novo odločiti o številu delavcev ob
upoštevanju prejšnjih dveh odstavkov tega člena, pri čemer odpokliče odvečne
predstavnike oziroma dodeli dodatne sedeže predstavnikom delavcev iz posameznih
držav članic.
33. člen
(določitev predstavnikov delavcev v organih vodenja ali nadzora
SE s sedežem v Republiki Sloveniji) Predstavnike delavcev v organih vodenja ali
nadzora SE s sedežem v Republiki Sloveniji izvoli ali predlaga svet delavcev SE
v skladu z zakonom, ki ureja sodelovanje delavcev pri upravljanju v delu, ki
ureja sodelovanje delavcev v organih družbe in zakonom, ki ureja gospodarske
družbe v delu, ki ureja sistem upravljanja delniških družb.
34. člen
(delitev sedežev v Republiki Sloveniji)
(1) Če so na voljo dodatni sedeži v organih vodenja ali nadzora
SE za predstavnike delavcev iz Republike Slovenije, jih svet delavcev SE
porazdeli sorazmerno številu delavcev v SE, njenih odvisnih družbah in
podružnicah v Republiki Sloveniji.
(2) Določitev predstavnikov delavcev v organih vodenja ali
nadzora SE s sedežem v Republiki Sloveniji iz držav članic, ki nimajo ureditve
tega področja, izvede svet delavcev SE.
(3) Svet delavcev SE in poslovodstvo SE morata biti seznanjena
z izvoljenimi ali imenovanimi člani organov vodenja ali nadzora SE.
(4) Vsak član organa vodenja ali nadzora SE s sedežem v
Republiki Sloveniji, ki ga je izvolil, imenoval ali priporočil svet delavcev
SE, je polnopravni član, ki ima enake pravice in obveznosti kakor člani, ki
zastopajo delničarje, vključno s pravico do glasovanja.
V. NAČELA SODELOVANJA IN VARSTVENA DOLOČBA
35. člen
(sodelovanje na temelju medsebojnega zaupanja)
(1) Poslovodstvo SE in svet delavcev SE sodelujeta na temelju
medsebojnega zaupanja v dobro delavcev in SE.
(2) Enako velja za sodelovanje med organi vodenja ali nadzora
SE in predstavniki delavcev v zvezi s postopkom obveščanja in posvetovanja z
delavci.
36. člen
(spoštovanje zaupnosti)
(1) Člani posebnega pogajalskega telesa in sveta delavcev SE
ter strokovnjaki, ki jim pomagajo, morajo spoštovati zaupnost vseh podatkov, ki
so jih poslovodstva izrecno označila kot poslovno skrivnost. Ta obveza ostane v
veljavi tudi po poteku njihovega mandata.
(2) Prejšnji odstavek se smiselno uporablja tudi v primeru sklenitve
sporazuma o načinih sodelovanja delavcev pri upravljanju SE iz drugega odstavka
9. člena tega zakona.
37. člen
(varstvo predstavnikov delavcev)
Za člane posebnega pogajalskega telesa, člane sveta delavcev
SE, predstavnike delavcev, ki opravljajo funkcije v skladu s postopkom
obveščanja in posvetovanja in predstavnike delavcev v organih vodenja ali
nadzora SE, ki so zaposleni v SE, njenih odvisnih družbah ali podružnicah ali v
udeleženih družbah v Republiki Sloveniji, se glede varstva smiselno uporabljata
67. člen Zakona o sodelovanju delavcev pri upravljanju (Uradni list RS, št.
42/93 in 56/01) in 113. člen Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št.
42/02).
VI. REŠEVANJE SPOROV
38. člen
(reševanje sporov)
Za reševanje sporov v zvezi z izvajanjem tega zakona je
pristojno delovno sodišče.
VII. KAZENSKA DOLOČBA
39. člen
(1) Z globo najmanj 5,000.000 tolarjev se kaznuje za prekršek
udeležena družba ali SE, če njeno poslovodstvo:
1.
ne posreduje podatkov iz drugega odstavka 4. člena tega zakona,
posreduje napačne ali nepopolne podatke ali jih ne posreduje pravočasno;
2.
ne posreduje podatkov iz drugega odstavka 7. člena tega zakona,
posreduje napačne ali nepopolne podatke ali jih ne posreduje pravočasno;
3.
v nasprotju s 24. členom tega zakona ne opravi letnega obveščanja in
posvetovanja ali če posreduje napačne ali nepopolne podatke ali jih ne
posreduje pravočasno;
4.
v nasprotju s 25. členom tega zakona ne opravi obveščanja in
posvetovanja v izjemnih okoliščinah ali če posreduje napačne ali nepopolne
podatke ali jih ne posreduje pravočasno.
(2) Z globo najmanj 500.000 tolarjev se kaznuje za prekršek
tudi odgovorna oseba družbe, ki stori dejanje iz prejšnjega odstavka.
VIII. KONČNA DOLOČBA
40. člen
(začetek veljavnosti)
Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu
Republike Slovenije.
Št. 300-01/05-36/1
Ljubljana, dne 2. marca 2006
EPA 594-IV
Predsednik
Državnega zbora
Republike Slovenije
France Cukjati, dr. med., l.r.