Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja
zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči
odškodninsko ali kako drugače.
Neuradno prečiščeno besedilo Zakona o izenačevanju možnosti
invalidov obsega:
-
Zakon o izenačevanju možnosti invalidov – ZIMI (Uradni list RS, št.
94/10 z dne 26. 11. 2010),
-
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o izenačevanju možnosti
invalidov – ZIMI-A (Uradni list RS, št. 50/14 z dne 4. 7. 2014),
-
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o izenačevanju možnosti
invalidov – ZIMI-B (Uradni list RS, št. 32/17 z dne 30. 6. 2017).
ZAKON
O IZENAČEVANJU MOŽNOSTI INVALIDOV (ZIMI)
(neuradno prečiščeno besedilo št. 2)
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(namen in cilj zakona)
(1) Namen tega zakona je preprečevanje in odpravljanje
diskriminacije invalidk in invalidov (v nadaljnjem besedilu: invalidov), ki
temelji na invalidnosti.
(2) Cilj tega zakona je za invalide ustvarjati enake možnosti
na vseh področjih življenja.
2. člen
(temeljna načela)
Temeljna načela tega zakona so:
-
spoštovanje in zagotavljanje človekovih pravic invalidov in njihovega
dostojanstva,
-
zagotavljanje enakih možnosti za invalide in njihova nediskriminacija
ter
-
spoštovanje in sprejemanje različnosti zaradi invalidnosti.
3. člen
(pomen izrazov)
(1) Invalidi so osebe z dolgotrajnimi telesnimi, duševnimi in
senzoričnimi okvarami ter motnjami v duševnem razvoju, ki jih v povezavi z
različnimi ovirami lahko omejujejo, da bi enako kot drugi polno in učinkovito
sodelovali v družbi.
(2) Diskriminacija zaradi invalidnosti je posredna ali
neposredna in pomeni vsako razlikovanje, izključevanje ali omejevanje zaradi
invalidnosti, katerega namen ali posledica je zmanjšanje ali izničevanje
enakopravnega priznavanja, uživanja ali uresničevanja vseh pravic in obveznosti
na vseh ključnih področjih življenja. Neposredna diskriminacija na podlagi
invalidnosti obstaja, če je bil, je ali bi lahko bil invalid zaradi
invalidnosti v enakih ali podobnih situacijah obravnavan manj ugodno kot kdo
drug. Posredna diskriminacija na podlagi invalidnosti pa obstaja, kadar je bil,
je ali bi lahko bil invalid zaradi navidezno nevtralnega predpisa, merila ali
prakse v enakih ali podobnih situacijah v manj ugodnem položaju kot kdo drug,
razen če te določbe, merila ali ravnanja objektivno upravičujejo zakonit cilj
in če so sredstva za dosego tega cilja ustrezna in potrebna.
(3) Primerna prilagoditev pomeni potrebne zakonodajne,
upravne in druge ukrepe, ki ne nalagajo nesorazmernega bremena, kadar so v
posameznem primeru potrebni, da se invalidom na enaki podlagi kot drugim
zagotovi uživanje ali uresničevanje pravic in svoboščin.
(4) Zagotavljanje enakih možnosti so načrtovane dejavnosti, s
katerimi se omogoči, da so različni deli družbe in okolja, kot so javne službe,
grajeno okolje, blago in storitve, namenjene javnosti, informacije,
komunikacije ipd., dostopni vsem, predvsem invalidom.
(5) Nadlegovanje zaradi invalidnosti je lahko nezaželeno
verbalno, fizično ali drugo neverbalno vedenje, katerega posledica ali namen je
prizadeti dostojanstvo invalida ali ustvariti zastraševalno, sovražno,
ponižujoče, sramotilno ali žaljivo okolje.
(6) Objekti v javni rabi so objekti v javni rabi skladno z
opredelitvijo zakona, ki ureja graditev objektov.
4. člen
(uporaba zakona, ki ureja splošni upravni postopek)
(1) V postopkih uveljavljanja pravice do tehničnih
pripomočkov za premagovanje komunikacijskih ovir, postopkih uveljavljanja
plačila stroškov prilagoditve vozila, postopkih za uveljavljanje psa pomočnika
in postopkih za uveljavljanje EU kartice ugodnosti za invalide se uporabljajo
določbe zakona, ki ureja splošni upravni postopek, če posamezna vprašanja v tem
zakonu niso urejena drugače.
(2) Dokumenti in dejanja v postopkih za uveljavljanje pravic
po tem zakonu so takse prosti.
5. člen
(povezava z drugimi predpisi)
Za uresničevanje pravic invalidov veljajo tudi
nediskriminacijske določbe in določbe, ki zagotavljajo izenačevanje možnosti po
drugih predpisih. Ne glede na določbe drugih zakonov, se uporabljajo določbe
tega zakona, če so za invalida ugodnejše.
II. PREPOVED DISKRIMINACIJE ZARADI INVALIDNOSTI
6. člen
(diskriminacija pred državnimi organi, organi državne in
lokalne samouprave, izvajalci javnih pooblastil in služb)
(1) Prepovedana je vsakršna diskriminacija zaradi
invalidnosti v postopkih pred državnimi organi, organi državne in samoupravne
lokalne skupnosti, izvajalci javnih pooblastil in izvajalci javne službe.
(2) Diskriminacija pred državnimi organi, organi državne in
lokalne samouprave, izvajalci javnih pooblastil in javnih služb je predvsem:
-
nespoštovanje in neupoštevanje pravic invalidov ter prikrajšanje zanje
oziroma njihova odtegnitev, če so te pravice pod enakimi pogoji priznane
tistim, ki niso invalidi,
-
postavljanje posebnih pogojev za upoštevanje in spoštovanje pravic
invalidov oziroma njihovo priznanje invalidom, razen če je tako ravnanje
zakonito in vsebinsko ustrezno glede na opredelitev diskriminacije,
-
po prostem preudarku javnega uslužbenca nespoštovanje in neupoštevanje
pravic invalidov ter prikrajšanje zanje oziroma njihova odtegnitev, če je to
posledica invalidnosti vlagateljice oziroma vlagatelja,
-
oteževanje vodenja postopka invalidov kot strank s strani javnih
uslužbencev, kar onemogoča ali zelo ovira uresničevanje pravic invalidov.
7. člen
(enakopravno sodelovanje v postopkih)
(1) Slepa oziroma slepi (v nadaljnjem besedilu: slepi),
slabovidna oziroma slabovidni (v nadaljnjem besedilu: slabovidni) ali
gluhoslepa oziroma gluhoslepi (v nadaljnjem besedilu: gluhoslepi) ima pravico,
da sam predloži vsa pisanja oziroma se mu v vseh postopkih pred državnimi
organi, organi samoupravne lokalne skupnosti, izvajalci javnih pooblastil
oziroma izvajalci javne službe zagotovi dostop do vseh pisanj v postopku v
njemu razumljivi obliki, ti pa mu morajo to pravico zagotoviti.
(2) Pravica iz prejšnjega odstavka se zagotovi na način, ki
ga izbere slepi, slabovidni ali gluhoslepi sam, zlasti pa s prilagojenimi
tehnikami pisanja in branja za slepe, slabovidne ali gluhoslepe, kot npr.
brajico, povečanim črnim tiskom, zvokom, elektronsko obliko.
(3) Državni organi, organi lokalne samouprave, izvajalci
javnih pooblastil oziroma izvajalci javne službe morajo pravico iz prvega
odstavka tega člena slepemu, slabovidnemu ali gluhoslepemu zagotoviti po uradni
dolžnosti.
(4) Plačilo stroškov zagotovitve pisanj v obliki, razumljivi
za slepe, slabovidne ali gluhoslepe, državni organi, organi lokalne samouprave,
izvajalci javnih pooblastil oziroma izvajalci javne službe zagotavljajo iz
proračuna Republike Slovenije in jih morajo zato predvideti v letnih finančnih
načrtih.
8. člen
(dostopnost do blaga in storitev, ki so na voljo javnosti)
(1) Prepovedana je diskriminacija zaradi invalidnosti pri
dostopnosti do blaga in storitev, ki so na voljo javnosti.
(2) Diskriminacija v smislu dostopnosti blaga in storitev, ki
so na voljo javnosti, pomeni predvsem opustitev ponujanja blaga in storitev, ki
so na voljo javnosti, invalidu ali njihovo ponujanje invalidu pod drugačnimi in
slabšimi pogoji kot drugim.
(3) Ukrepi za odpravljanje ovir pri dostopnosti do blaga in
storitev, ki so na voljo javnosti, se nanašajo predvsem:
-
na dostopnost do informacijskih, komunikacijskih in drugih storitev ter
pomoč v nujnih primerih,
-
na odstranitev grajenih ovir v objektih, v katerih ponujajo blago in
storitve, ki so na voljo javnosti,
-
na zagotovilo, da javni in zasebni subjekti, ki ponujajo blago in
storitve, ki so na voljo javnosti, upoštevajo vse vidike njihove dostopnosti za
invalide,
-
na to, da se pri ponujanju blaga in storitev, ki so na voljo javnosti,
če je to potrebno, zagotovijo primerna podpora, zlasti z drugo osebo (bralci,
tolmači slovenskega znakovnega jezika, tolmači za gluhoslepe), oznake v brajici
ter podatki v lahko čitljivi in razumljivi obliki.
(4) Ukrepe iz prejšnjega odstavka je treba zagotoviti, razen
če javnim in zasebnim subjektom, ki ponujajo blago in storitve, ki so na voljo
javnosti, ne nalagajo nesorazmernega bremena. Pri presoji, ali ukrep pomeni
nesorazmerno breme, se upoštevajo zlasti velikost in viri javnega ali zasebnega
subjekta, njegova narava, ocenjeni stroški, mogoče koristi od boljšega dostopa
za invalide ter zgodovinske, kulturne, umetniške in arhitekturne vrednosti
premičnin oziroma nepremičnin.
(5) Minister, pristojen za invalidsko varstvo predpiše
minimalne zahteve za dostopnost do blaga in storitev, ki so na voljo javnosti.
9. člen
(uporaba in prilagoditev objektov v javni rabi)
(1) Prepovedana je diskriminacija zaradi invalidnosti pri
dostopnosti do uporabe objektov v javni rabi.
(2) Prilagoditve objektov v javni rabi se opravijo z
gradbenimi in tehničnimi napravami, zvočnimi in svetlobnimi indikatorji,
pisnimi informacijami in drugimi ustreznimi tehničnimi prilagoditvami.
(3) Objekte v javni rabi, ki se gradijo, in objekte v javni
rabi, ki se rekonstruirajo, je treba primerno prilagoditi med samo gradnjo
oziroma rekonstrukcijo objekta.
10. člen
(prepoved pisanja in izpostavljanja diskriminacijskih
sporočil in simbolov)
Prepovedano je širjenje besedil v kakršni koli obliki,
sporočil, znakov, simbolov in podobnega, ki bi lahko povzročilo spodbujanje
diskriminacije zaradi invalidnosti.
11. člen
(dostop do vključujočega izobraževanja)
(1) Invalidom se mora zagotavljati vključevanje v programe
izobraževanja na vseh ravneh in vseživljenjsko učenje v okolju, v katerem
živijo, kot to velja za druge državljane. Pri tem se za diskriminacijo ne
štejeta vključevanje v različne programe, kot so posebni in prilagojeni
programi, ter prilagoditve rednih programov, ki so prilagojeni invalidovim
sposobnostim.
(2) Invalidi imajo pravico do ustreznih prilagoditev pri
vključevanju v vzgojni, šolski ali študijski proces in pravico do primernih
prilagoditev šolskega oziroma študijskega procesa individualnim potrebam
invalida.
12. člen
(zdravje)
(1) Invalidi imajo pravico do zdravstvenih storitev brez
diskriminacije zaradi invalidnosti, pri čemer so otroci in mladostniki deležni
posebne pozornosti. Invalidom z dodatnimi zdravstvenimi težavami mora biti
zagotovljena ustrezna specialistična obravnava.
(2) Otrokom in mladostnikom iz prejšnjega odstavka morata
biti zagotovljeni zgodnja obravnava in večdisciplinarna stalna obravnava glede
na njihove posebne potrebe. Ustrezna pomoč mora biti zagotovljena tudi njihovim
staršem, ko se spoprijemajo z invalidnostjo svojih otrok.
13. člen
(dostop do načina prebivanja)
(1) Prepovedana je diskriminacija zaradi invalidnosti, ki:
-
invalidu onemogoča, da bi si sam izbral prebivališče in se sam odloči,
kje in s kom bo živel. Ne gre za diskriminacijo, če je invalid na podlagi
dogovora s svojim zakonitim zastopnikom in organizacijo, ki izvaja institucionalno
varstvo, vključen v obliko bivanja, ki zagotavlja celodnevno oskrbo, kot npr.
bivalna enota, stanovanjska skupnost, in zanj ta oblika ne pomeni prisilne
namestitve;
-
invalidom onemogoča, da bi zaradi vključitve v skupnost in življenja v
njej imeli dostop do različnih storitev.
(2) Lokalne samoupravne skupnosti morajo zagotoviti
prilagojena neprofitna najemna stanovanja vsem tistim invalidom, ki so se
prijavili na javni razpis za dodelitev neprofitnih stanovanj in so se uvrstili
na prednostno listo upravičencev, katerim bodo stanovanja tudi dodeljena.
14. člen
(dostop do obveščenosti)
Diskriminacija zaradi invalidnosti vključuje tudi
onemogočanje sprotnega in enakovrednega dostopa do informacij, namenjenih
javnosti, brez dodatnih stroškov za invalida, upoštevajoč pri tem načelo
primerne oziroma razumne prilagoditve v invalidom dostopnih oblikah zapisov,
jezikov in tehnologij, ki ustrezajo različnim vrstam invalidnosti.
15. člen
(dostop do kulturnih dobrin)
(1) Invalidom je ne glede na njihovo invalidnost treba
omogočati dostop do kulturnih dobrin in jim zagotoviti možnosti za lastno
ustvarjalnost.
(2) Treba jim je omogočati:
-
dostop do kulturnih dobrin v obliki, pri kateri se upoštevajo posebne
potrebe invalidov,
-
dostopnost do javnih kulturnih prireditev z zagotovitvijo premagovanja
komunikacijskih in grajenih ovir,
-
dostop do kulturne dediščine ali do informacij o njej.
16. člen
(javni prevozi)
(1) Invalidom mora biti zagotovljena enaka dostopnost do
prevoza v cestnem in železniškem prometu ter pomorski in notranji plovbi.
(2) Država in občina morata pri upravljanju gospodarske javne
službe javni linijski prevoz potnikov v cestnem prometu in linijski prevoz v
mestnem prometu zagotoviti tako, da izvajalci opravljajo prevoz v okviru javnih
služb z avtobusi, ki so dostopni gibalno in senzorno oviranim invalidom ter da
nudijo informacijo o možnosti uporabe teh dveh javnih služb v invalidom
prilagojenih oblikah.
(3) Kadar izvajalec gospodarske javne službe ne more
zagotoviti gibalno in senzorno oviranim invalidom prilagojenega medkrajevnega
linijskega prevoza z rednimi avtobusnim linijami, jim mora zagotoviti drug
ustrezen način prevoza, razen če dokaže, da bi mu taka zagotovitev drugega
ustreznega načina prevoza povzročala nesorazmerno breme. V tem primeru mora zagotoviti
drug ustrezen način prevoza v obsegu, ki ne povzroča takega bremena.
(4) Upravljavec javne železniške infrastrukture in prevoznik
javnih linijskih prevozov v železniškem prometu morata prilagoditi vlake in
drugo železniško infrastrukturo za gibalno in senzorno ovirane invalide ter da
nudijo informacije o možnosti uporabe železniškega prometa v invalidom
prilagojenih oblikah.
(5) Za uporabo pripomočka za premagovanje gibalne in senzorne
oviranosti (psi vodniki in drugi psi pomočniki, invalidski voziček) se v kateri
koli okoliščini ne smejo zaračunati dodatni stroški.
(6) Na avtobusnih postajah in pomembnejših avtobusnih
postajališčih, pomembnejših železniških postajah in pristaniščih je treba
gibalno in senzorno oviranim invalidom ter psom vodnikom in drugim psom
pomočnikom zagotoviti nemoten vstop in izstop ter tudi dostopnost informacij v
njim prilagojenih oblikah.
(7) Upravljavec javne pomorske ali celinske plovne
infrastrukture in prevoznik javnih prevozov v pomorstvu ali celinskih vodah
morata prilagoditi plovila in drugo plovno infrastrukturo za gibalno in
senzorno ovirane invalide ter nuditi informacije o možnosti uporabe plovnega
prometa v invalidom prilagojenih tehnikah.
III. UKREPI ZA IZENAČEVANJE MOŽNOSTI INVALIDOV
17. člen
(tehnični pripomočki za premagovanje komunikacijskih ovir)
(1) Invalidi s senzornimi okvarami lahko poleg pripomočkov,
ki so jim zagotovljeni na podlagi drugih predpisov, glede na osebne potrebe
uveljavljajo sofinanciranje tudi drugih tehničnih pripomočkov, ki jih potrebujejo
v življenju za premostitev komunikacijskih ovir za omogočanje varnega in
samostojnega življenja ter jih predvsem uporabljajo za dostopnost do
informacij, sporazumevanje in prilagoditev življenjskega okolja (v nadaljevanju:
tehnični pripomočki).
(2) Minister oziroma ministrica (v nadaljnjem besedilu:
minister), pristojen za invalidsko varstvo, s predpisom podrobneje določi
tehnične pripomočke iz prejšnjega odstavka, pogoje za njihovo pridobitev,
njihovo dobo trajanja, vrednost posameznega tehničnega pripomočka in standarde
kakovosti pripomočkov ter način vzdrževanja. Za enostavnejše tehnične
pripomočke se štejejo pripomočki, katerih vrednost ne presega 500 eurov, za
zahtevnejše tehnične pripomočke pa tisti, katerih vrednost presega 500 eurov.
(3) Uveljavljanje pravice do tehničnih pripomočkov po tem
členu ne sme vplivati na zmanjšanje ali izboljšanje že pridobljenih pravic do
tehničnih pripomočkov po drugih predpisih.
18. člen
(Svet za tehnične pripomočke)
(1) Minister, pristojen za invalidsko varstvo, na podlagi
tega zakona imenuje Svet za tehnične pripomočke, katerega članice oziroma člani
(v nadaljnjem besedilu: člani) so trije predstavnice oziroma predstavniki (v
nadaljnjem besedilu: predstavniki) ministrstva, pristojnega za invalidsko
varstvo, trije predstavniki ministrstva, pristojnega za zdravje, trije
predstavniki Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije in trije predstavniki
vseh reprezentativnih in drugih invalidskih organizacij, ki delujejo na državni
ravni, ki jih predlaga nacionalni svet invalidskih organizacij.
(2) Svet za tehnične pripomočke vsaj enkrat letno pregleda in
uskladi nabor tehničnih pripomočkov po tem zakonu in drugih predpisih, ki
urejajo pravico do tehničnih pripomočkov na način, da se tehnični pripomočki in
pravice do uveljavljanja tehničnih pripomočkov po tem zakonu in po drugih
predpisih, ne podvajajo.
(3) Sredstva za delo Sveta za tehnične pripomočke se
zagotavljajo v proračunu Republike Slovenije.
19. člen
(postopek za uveljavljanje tehničnih pripomočkov)
(1) Vlogo za uveljavljanje pravice do tehničnih pripomočkov
invalid iz prvega odstavka 17. člena tega zakona vloži na katerikoli upravni
enoti v Republiki Sloveniji ali preko državnega portala e-Uprava.
(2) Če gre za zahtevnejši tehnični pripomoček, upravna enota
z liste izvedencev iz četrtega odstavka tega člena imenuje izvedenko oziroma
izvedenca (v nadaljnjem besedilu: izvedenec), ki oblikuje mnenje o
upravičenosti do tehničnega pripomočka. O pravici do tehničnega pripomočka odloči
upravna enota z odločbo.
(3) Listo izvedencev določi minister, pristojen za invalidsko
varstvo, na predlog Socialne zbornice Slovenije in izbranega izvajalca
zaposlitvene rehabilitacije za invalide s komunikacijskimi ovirami, po
predpisih, ki urejajo zaposlitveno rehabilitacijo in zaposlovanje invalidov.
(4) V odločbi iz drugega in tretjega odstavka tega člena mora
biti natančno opredeljeno, do kakšnega pripomočka je invalid upravičen in
kolikšna je višina sredstev za sofinanciranje.
(5) Zoper odločbo upravne enote je dovoljena pritožba na
ministrstvo, pristojno za invalidsko varstvo. Pri odločanju o pritožbi
ministrstvo, pristojno za invalidsko varstvo, lahko pridobi novo mnenje o
upravičenosti do pravice do tehničnega pripomočka, ki ga oblikuje izvedenec, ki
je imenovan z liste izvedencev iz četrtega odstavka tega člena in ni sodeloval
pri oblikovanju mnenja na prvi stopnji.
19.a člen
(vrednotnica za plačilo tehničnega pripomočka)
(1) Upravna enota upravičencu izda vrednotnico za nabavo
tehničnega pripomočka po pravnomočnosti odločbe o priznanju pravice do
tehničnega pripomočka.
(2) Vrednotnica za plačilo tehničnega pripomočka vsebuje
številko vrednotnice, osebno ime upravičenca, navedbo tehničnega pripomočka, do
katerega je invalid upravičen ter vrednost posameznega tehničnega pripomočka,
določeno s predpisom iz 17. člena tega zakona, višino sredstev za
sofinanciranje, podatke potrebne za plačilo in nadzor pravilnosti plačila,
podpis upravičenca ter podpis, naziv in žig dobavitelja tehničnega pripomočka,
če ta posluje z žigom. Podroben opis vrednotnice in način plačila se določi v
predpisu iz 17. člena tega zakona.
(3) Če upravičenec vrednotnico izgubi ali se vrednotnica po
naključju uniči, jo upravičenec prekliče pri upravni enoti, ki je vrednotnico
izdala. Upravičenec lahko po preklicu vrednotnice pri upravni enoti zahteva
izdajo nove vrednotnice. Preklicane vrednotnice ni mogoče predložiti v
izplačilo. Veljavnost vrednotnice preneha z dnem, ko je upravna enota prejela
obvestilo o izgubi ali uničenju vrednotnice.
(4) Tehnični pripomoček lahko invalid kupi pri katerem koli
dobavitelju tehničnih pripomočkov v Republiki Sloveniji in ga delno ali v
celoti plača z vrednotnico.
20. člen
(financiranje tehničnih pripomočkov)
(1) Sredstva za sofinanciranje plačila tehničnega pripomočka
za invalida se zagotavljajo v višini 85 odstotkov vrednosti posameznega
tehničnega pripomočka, določenega s predpisom iz 17. člena tega zakona. Za
invalida, ki prejema denarno socialno pomoč po predpisih, ki urejajo področje
socialnega varstva, in za invalide, ki jim je priznan status po predpisih, ki
urejajo družbeno varstvo duševno in telesno prizadetih oseb, se zagotovi
plačilo pripomočkov v celotni vrednosti posameznega tehničnega pripomočka.
(2) Sredstva za sofinanciranje tehničnih pripomočkov
zagotavlja ministrstvo, pristojno za invalidsko varstvo.
(3) Dobavitelj tehničnih pripomočkov invalidu izda račun za
tehnični pripomoček. Kopijo računa skupaj z originalom vrednotnice za nabavo
tehničnega pripomočka posreduje upravni enoti, ki je vrednotnico izdala.
(4) Sredstva za plačilo mnenja izvedencev iz tretjega
odstavka 19. člena tega zakona zagotavlja ministrstvo, pristojno za invalidsko
varstvo, v proračunu Republike Slovenije.
21. člen
(plačilo stroškov prilagoditve vozila)
(1) Invalid, ki je zaradi invalidnosti gibalno oviran in
lahko vozilo upravlja sam le, če je prilagojeno, lahko uveljavlja plačilo
stroškov prilagoditve vozila enkrat na šest let.
(2) Do prilagoditve je upravičen tudi invalid, ki sam ne
upravlja vozila, prilagoditev pa je nujno potrebna za vstop invalida v vozilo
in varno vožnjo. V tem primeru lahko invalid uveljavlja stroške za naprave in
pripomočke za premostitev višinske razlike pri vstopu v vozilo ter za ustrezne
sisteme za pritrditev vozička v vozilo, in sicer enkrat na šest let.
(3) Izjemoma se invalidu lahko odobri plačilo stroškov
prilagoditve vozila pred potekom šestih let, če dokaže, da je prilagoditev
vozila nujna zaradi nastanka nove invalidnosti, bistvenega poslabšanja
invalidnosti oziroma zaradi uničenja prilagojenega vozila.
(4) Invalidu iz prvega odstavka tega člena se v primeru
nakupa novega prilagojenega vozila prizna sofinanciranje nakupa vozila.
Sofinanciranje teh stroškov upravičenec lahko uveljavlja v višini in po postopku
iz 22. člena tega zakona.
(5) V predpisu iz drugega odstavka 17. člena tega zakona se
podrobneje opredelijo način prilagoditve vozila iz prvega in drugega odstavka
tega člena, pogoji za prilagoditev, doba trajanja, vrednost posamezne
prilagoditve vozila in standardi kakovosti prilagoditve ter način vzdrževanja.
Za enostavnejše prilagoditve vozila se štejejo prilagoditve, katerih skupna
vrednost ne presega 1.000 eurov, za zahtevnejše prilagoditve pa tiste, katerih
skupna vrednost presega 1.000 eurov.
22. člen
(postopek za uveljavljanje plačila stroškov prilagoditve
vozila)
(1) Vlogo za uveljavljanje plačila stroškov prilagoditve
vozila invalid vloži na katerikoli upravni enoti v Republiki Sloveniji ali
preko državnega portala e-Uprava.
(2) Če gre za enostavno prilagoditev, upravna enota z liste
izvedencev imenuje izvedenca, ki oblikuje načrt prilagoditve vozila. Listo
izvedencev imenuje minister, pristojen za invalidsko varstvo.
(3) V primeru zahtevnejših prilagoditev pripravi izvedensko
mnenje Univerzitetni rehabilitacijski inštitut Republike Slovenije – Soča (v
nadaljnjem besedilu: inštitut), ki individualno za vsakega invalida pripravi
natančno opisan načrt predelave ali prilagoditve vozila (v nadaljnjem besedilu:
načrt prilagoditve vozila).
(4) Pri pripravi izvedenskega mnenja izvedencev posameznik in
inštitut izhajata iz najenostavnejše, najcenejše, vendar funkcionalno
učinkovite rešitve. Načrt prilagoditve vozila mora biti tudi finančno
ovrednoten. V načrtu prilagoditve vozila mora biti naveden tudi datum, ko je
invalid zadnjič uveljavil prilagoditev vozila.
(5) V kolikor invalid želi dražjo rešitev od rešitve v
izvedenskem mnenju, se le-ta na zahtevo invalida izvede, razliko v stroških med
dražjo izvedbo in izvedbo po izvedenskem mnenju krije invalid.
(6) Izvedenca iz drugega in tretjega odstavka tega člena
morata načrt prilagoditve vozila pripraviti najpozneje v 30 dneh od dneva, ko
ju upravna enota zaprosi za pripravo načrta prilagoditve vozila.
(7) Sredstva za izdelavo načrta prilagoditve vozila se
zagotovijo v proračunu Republike Slovenije. Stroški izdelave načrta prilagoditve
vozila se plačujejo po cenah, ki jih določi minister, pristojen za invalidsko
varstvo.
(8) Upravna enota na podlagi načrta prilagoditve vozila izda
odločbo, s katero odloči o odobritvi plačila stroškov prilagoditve vozila. V
odločbi mora biti natančno opredeljeno, do kakšne prilagoditve vozila je
invalid upravičen in kolikšna je višina sredstev za plačilo prilagoditve vozila,
ter ali je invalid brezposeln, samozaposlen ali zaposlen.
(9) Upravna enota upravičencu izda vrednotnico za odobritev
plačila stroškov prilagoditve vozila po pravnomočnosti odločbe o odobritvi
stroškov plačila prilagoditve vozila.
(10) Zoper odločbo upravne enote je dovoljena pritožba na
ministrstvo, pristojno za invalidsko varstvo. Pri odločanju o pritožbi
ministrstvo, pristojno za invalidsko varstvo, lahko pridobi nov načrt
prilagoditve vozila.
(11) Po opravljeni prilagoditvi vozila izvedenca iz drugega
in tretja odstavka tega člena potrdita ustreznost in pravilnost opravljene
prilagoditve vozila ter o tem izdata potrdilo. Vsebino potrdila se podrobneje
opredeli v predpisu iz drugega odstavka 17. člena tega zakona.
22.a člen
(vrednotnica za plačilo stroškov prilagoditve vozila)
(1) Vrednotnica za plačilo prilagoditve vozila vsebuje
številko vrednotnice, osebno ime upravičenca, vrsto prilagoditve vozila, do
katerega je invalid upravičen, vrednost posamezne prilagoditve vozila, določene
s predpisom iz 17. člena tega zakona, višino sredstev za sofinanciranje
prilagoditve vozila ter podatke potrebne za plačilo in nadzor pravilnosti
plačila, podpis upravičenca ter podpis, naziv in žig izvajalca prilagoditve
vozila, če ta posluje z žigom. Podroben opis vrednotnice in način plačila se
določi v predpisu iz 17. člena tega zakona.
(2) Če upravičenec vrednotnico izgubi ali se vrednotnica po
naključju uniči, jo upravičenec prekliče pri upravni enoti, ki je vrednotnico
izdala. Upravičenec lahko po preklicu vrednotnice pri upravni enoti zahteva
izdajo nove vrednotnice. Preklicane vrednotnice ni mogoče predložiti v
izplačilo. Preklic velja z dnem, ko upravičenec upravni enoti sporoči izgubo
ali uničenje vrednotnice.
(3) Prilagoditev vozila lahko invalid izvede pri katerem koli
izvajalcu prilagoditve vozila v Republiki Sloveniji. Plačilo prilagoditve
sofinancira s predložitvijo vrednotnice za odobritev plačila prilagoditve
vozila.
22.b člen
(sredstva za prilagoditev vozila)
(1) Sredstva za prilagoditev vozila se zagotovijo v višini 85
odstotkov vrednosti posamezne prilagoditve, določene s predpisom iz 17. člena
tega zakona. Za invalida, ki je prejemnik denarne socialne pomoči po predpisih,
ki urejajo področje socialnega varstva, ter za invalida, ki mu je priznan
status po predpisih, ki urejajo družbeno varstvo duševno in telesno prizadetih
oseb, se zagotovi plačilo stroškov prilagoditve vozila v celotni vrednosti
stroškov posamezne prilagoditve vozila.
(2) Sredstva za sofinanciranje nakupa novega prilagojenega
vozila se invalidu zagotovijo v višini 85 odstotkov vrednosti razlike med ceno
enakega tipa novega neprilagojenega vozila in novega prilagojenega vozila,
vendar največ do višine odobrenega plačila stroškov iste vrste prilagoditve
vozila, določenega v skladu s predpisom iz drugega odstavka 17. člena tega
zakona.
(3) Sredstva za prilagoditev vozila invalida, ki ni zaposlen,
se zagotavljajo v proračunu Republike Slovenije, za zaposlenega ali
samozaposlenega invalida pa sredstva zagotavlja javni finančni sklad za
vzpodbujanje razvoja zaposlovanja invalidov (v nadaljnjem besedilu: sklad).
(4) Izvajalec prilagoditve vozila invalidu izda račun za
izvedene prilagoditve vozila. Kopijo računa prilagoditve vozila posreduje
upravni enoti, ki je vrednotnico izdala. Kopiji računa je dolžan priložiti
originalne vrednotnice za plačilo stroškov prilagoditev vozila, iz katerih je
razvidno, ali je plačnik ministrstvo, pristojno za invalidsko varstvo (za
brezposelne invalide) ali sklad (za zaposlene ali samozaposlene invalide), na
podlagi katerih je invalidu izvedel prilagoditve vozila in potrdilo izvedenca o
ustreznosti in pravilnosti izvedene prilagoditve. Enako velja tudi pri nakupu
novega prilagojenega vozila.
22.c člen
(pes pomočnik)
(1) Invalid, ki je zaradi invalidnosti težko ali najtežje
gibalno oviran, a ima ustrezne psihofizične lastnosti in primerne bivalne
pogoje, lahko glede na osebne potrebe dobi psa pomočnika.
(2) Minister, pristojen za invalidsko varstvo, s predpisom iz
22.d člena tega zakona podrobneje določi pogoje za pridobitev psa pomočnika.
(3) Invalid iz prvega odstavka tega člena je upravičen do
šolanega psa pomočnika, ki ga prejme v svojo last. V primeru, da invalid po
svoji krivdi izgubi psa pomočnika, ni upravičen do novega najmanj do izteka
osmih let od pridobitve.
(4) Izvajalca šolanja psa pomočnika izbere invalid pri
izbranem izvajalcu, ki ima z ministrstvom, pristojnim za invalidsko varstvo,
sklenjeno pogodbo.
(5) Vsebino pogodbe, sklenjene med ministrstvom, pristojnim
za invalidsko varstvo, in izvajalci za šolanje psov pomočnikov, se določi s
predpisom iz 22.d člena tega zakona. Izvajalca za šolanje psov pomočnikov
izbere ministrstvo, pristojno za invalidsko varstvo, na podlagi javnega razpisa.
(6) Sredstva za šolanje psa pomočnika ter usposabljanje
invalida zagotavlja ministrstvo, pristojno za invalidsko varstvo, iz proračuna
Republike Slovenije.
22.d člen
(predpis o izvajanju programa šolanja in dodeljevanja psov
pomočnikov za težje in najtežje gibalno ovirane invalide)
Minister, pristojen za invalidsko varstvo, s predpisom
podrobneje določi kriterije za dodelitev psa pomočnika, izbor izvedencev,
program in način šolanja psa pomočnika, pogoje usposabljanja invalida,
podrobnejši postopek uveljavljanja pravice do psa pomočnika, obveznosti v zvezi
z zaključnim preizkusom psa pomočnika in invalida, vsebino pogodbe, sklenjene
med izvajalcem šolanja psov pomočnikov in ministrstvom, pristojnim za
invalidsko varstvo, izvajanje strokovne pomoči in svetovanja invalidu –
lastniku psa pomočnika in druge zadeve, pomembne za izvajanje tega zakona.
22.e člen
(javni razpis za izbor izvajalca za šolanje psov pomočnikov)
(1) Javni razpis za izbor izvajalcev za šolanje psov
pomočnikov iz četrtega odstavka 22.c člena tega zakona mora določati:
-
vrednost šolanja posameznega psa pomočnika in usposabljanje invalida,
-
da prijavitelj predloži načrt, ki mora biti skladen z evropskimi
standardi, ki urejajo šolanje psov pomočnikov, usposabljanje inštruktorjev ter
invalidov in iz katerega je razviden postopek usposabljanja psa pomočnika in
invalida,
-
reference prijavitelja kot izvajalca za šolanje psov pomočnikov, ki so
določene v predpisu iz prejšnjega člena,
-
da je prijavitelj dolžan invalidom – lastnikom psov pomočnikov zagotoviti
strokovno pomoč in svetovanje ter da se zavezuje, da bo z njimi sklenil
ustrezen dogovor, ki je opredeljen v predpisu iz prejšnjega člena,
-
število psov, ki jih mora letno prijavitelj izšolati,
-
čas trajanja javnega razpisa,
-
druge podatke, pomembne za javni razpis.
(2) Javni razpis iz prejšnjega odstavka se razpiše največ za
deset let.
(3) Zoper sklep o izbiri izvajalcev za šolanje psov
pomočnikov ni pritožbe, možen pa je upravni spor.
22.f člen
(postopek za uveljavljanje psa pomočnika)
(1) Vlogo za pridobitev psa pomočnika invalid iz 22.c člena
tega zakona vloži na upravno enoto.
(2) Izvedenec za vsakega invalida oblikuje mnenje o
izpolnjevanju pogojev za pridobitev psa pomočnika in pogoje, ki jih mora
izpolnjevati pes pomočnik. Kriteriji za pripravo mnenja se določijo v predpisu
iz 22.d člena tega zakona. S kriteriji se določijo psihofizični in bivalni
pogoji, ki zagotavljajo ustrezno ravnanje s psom ter razlogi, zaradi katerih
invalid potrebuje psa. Glede na ugotovljene potrebe invalida, izvedenec predpiše
lastnosti, ki jih mora imeti pes, ki je primeren za psa pomočnika invalidu. Pri
tem smiselno upošteva kriterije, ki so predpisani za pse vodiče slepih.
(3) Izvedenec mora mnenje o upravičenosti do psa pomočnika
pripraviti najpozneje v 60 dneh od dneva, ko ga upravna enota zaprosi za
pripravo mnenja o upravičenosti do psa pomočnika.
(4) Sredstva za izdelavo mnenja o upravičenosti do psa
pomočnika se zagotovijo v proračunu Republike Slovenije. Stroški izdelave
mnenja o upravičenosti do psa pomočnika se plačujejo po cenah, ki jih določi
minister, pristojen za invalidsko varstvo.
(5) Upravna enota na podlagi izvedenskega mnenja o
upravičenosti do psa pomočnika izda odločbo, s katero odloči o odobritvi
šolanja psa pomočnika in odločbo o dodelitvi psa pomočnika invalidu v last.
(6) Zoper odločbo upravne enote je dovoljena pritožba na
ministrstvo, pristojno za invalidsko varstvo.
22.g člen
(vrednotnica za plačilo stroškov šolanja psa pomočnika)
(1) Upravna enota upravičencu izda vrednotnico za plačilo
stroškov šolanja psa pomočnika po pravnomočnosti odločbe o odobritvi šolanja
psa pomočnika.
(2) Vrednotnica za plačilo šolanja psa pomočnika vsebuje
številko vrednotnice, osebno ime upravičenca, podpis upravičenca ter podpis,
naziv in žig izvajalca šolanja psa pomočnika, če posluje z žigom. Podroben opis
vrednotnice in način plačila se določi v predpisu iz 22.d člena tega zakona.
(3) Če upravičenec vrednotnico izgubi ali se vrednotnica po
naključju uniči, jo upravičenec prekliče pri upravni enoti, ki je vrednotnico
izdala. Upravičenec lahko po preklicu vrednotnice pri upravni enoti zahteva
izdajo nove vrednotnice. Preklicane vrednotnice ni mogoče predložiti v plačilo.
Veljavnost vrednotnice preneha z dnem, ko je upravna enota prejela obvestilo o
izgubi ali uničenju vrednotnice.
22.h člen
(EU kartica ugodnosti za invalide)
(1) Z EU kartico ugodnosti za invalide (v nadaljnjem
besedilu: invalidska kartica ugodnosti), invalidi izkazujejo status invalida
pri uveljavljanju komercialnih popustov na področjih prometa, turizma, kulture,
športa, prostega časa in na drugih področjih, ki priznavajo ugodnosti osebam na
podlagi pridobljenega statusa invalida in nekaterih opredeljenih telesnih
okvar.
(2) Invalidska kartica ugodnosti vsebuje naslednje podatke:
-
osebno ime imetnika,
-
datum rojstva imetnika,
-
fotografijo imetnika,
-
številko kartice,
-
datum izteka veljavnosti.
(3) Minister, pristojen za invalidsko varstvo, s predpisom
podrobneje uredi obliko invalidske kartice ugodnosti, postopek za njeno izdajo
in postopek izdaje nove invalidske kartice ugodnosti.
(4) Invalidska kartica ugodnosti ni identifikacijski dokument
v smislu zakona, ki ureja osebno izkaznico.
(5) Invalidska kartica ugodnosti, izdana v Republiki
Sloveniji velja v drugih članicah Evropske unije, invalidska kartica ugodnosti
izdana v eni izmed držav članic Evropske unije, pa velja tudi v Republiki
Sloveniji.
22.i člen
(upravičenci)
(1) Invalidsko kartico ugodnosti pridobijo osebe, ki so
državljani Republike Slovenije s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji
ali tujci, ki imajo stalno prebivališče v Republiki Sloveniji, in se štejejo
kot invalidi skladno z zakonom, ki ureja zaposlitveno rehabilitacijo in
zaposlovanje invalidov in z navodilom, ki določa, kdo se šteje kot invalid v
kvotnem sistemu zaposlovanja invalidov. Kot invalidi se štejejo tudi gluhoslepe
osebe, ki izpolnjujejo pogoje za opredelitev gluhoslepote po tem zakonu oziroma
pravilniku, ki ureja tehnične pripomočke in prilagoditev vozila in invalidi I.
kategorije po zakonu, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje.
(2) Invalid mora predložiti dokazila o invalidnosti iz
prejšnjega odstavka, če dokazil ne izdajajo državni organi ali nosilci javnih
pooblastil. Če dokazila o invalidnosti izdajo državni organi ali nosilci javnih
pooblastil, jih pridobi upravna enota, ki odloča v postopku o pridobitvi
invalidske kartice ugodnosti.
22.j člen
(postopek)
(1) Vlogo za izdajo invalidske kartice ugodnosti z navedbo
vseh potrebnih podatkov o izpolnjevanju pogojev in zahtevo za vpis v evidenco
invalidskih kartic ugodnosti, invalid iz prejšnjega člena vloži na katerikoli
upravni enoti v Republiki Sloveniji.
(2) Invalidska kartica ugodnosti se šteje za izdano z vpisom
v evidenco, ki se vodi pri upravni enoti.
(3) V primeru zavrnitve vloge za izdajo invalidske kartice
ugodnosti in vpisa v evidenco invalidskih kartic ugodnosti, upravna enota izda
odločbo zoper katero je dovoljena pritožba na ministrstvo, pristojno za
invalidsko varstvo.
(4) Veljavnost invalidske kartice ugodnosti je deset let od
njene izdaje.
22.k člen
(izdaja nove invalidske kartice ugodnosti)
(1) Če upravičenec invalidsko kartico ugodnosti izgubi, ali
mu jo ukradejo ali se uniči, jo mora upravičenec preklicati pri upravni enoti.
Upravičenec lahko po preklicu pri upravni enoti zahteva izdajo nove invalidske
kartice ugodnosti.
(2) Upravičenec lahko pri upravni enoti zahteva izdajo nove
invalidske kartice ugodnosti, če se kartica obrabi ali poškoduje, če spremeni
osebno ime ali če fotografija na invalidski kartici ugodnosti ne kaže več
uporabnikove prave podobe.
23. člen
(klicni center za osebe z okvaro sluha)
(1) Za omogočanje komuniciranja in pridobivanja informacij v
prilagojenih tehnikah s področja državnih organov, organov lokalne samouprave,
izvajalcev javnih pooblastil in izvajalcev javnih služb ter storitev javne
narave se za osebe z okvaro sluha vzpostavi klicni center.
(2) Ministrstvo, pristojno za invalidsko varstvo, izbere
izvajalca nalog klicnega centra v postopku oddaje javnega naročanja.
(3) Klicni center se financira iz proračuna Republike Slovenije.
24. člen
(sofinanciranje posebnih socialnih programov za vključevanje
invalidov v družbo)
(1) Posebni socialni programi za vključevanje invalidov v
družbo kot dopolnitev javne službe obsegajo dejavnosti in različne oblike
pomoči invalidom, s katerimi se skladno s potrebami na invalidom prilagojen
način zagotavlja njihova večja vključenost na vseh področjih življenja in se
jim omogoča socialno vključevanje.
(2) Programi iz prejšnjega odstavka dopolnjujejo javno službo
ali so alternativa tej službi.
(3) Posebni socialni programi iz prvega odstavka tega člena
se sofinancirajo iz proračuna Republike Slovenije in se izberejo na podlagi
javnega razpisa.
(4) Programi iz prvega odstavka tega člena so zlasti:
-
programi za samostojno oziroma samostojnejše življenje invalidov,
-
programi za dejavno življenje in delo invalidov,
-
programi za psihosocialno pomoč invalidom in njihovim družinam,
-
programi zagovorništva in samopomoči,
-
programi za preprečevanje nasilja nad invalidi in
-
drugi programi za izenačevanje možnosti invalidov.
IV. NOSILCI NALOG, NJIHOVE PRISTOJNOSTI IN OBVEZNOSTI
25. člen
(splošna opredelitev)
Državni organi, organi samoupravne lokalne skupnosti,
izvajalci javnih pooblastil, izvajalci javne službe in javna občila skladno s
svojimi pristojnostmi z normativnimi ukrepi in usmeritvami ter izobraževanjem
zaposlenih ustvarjajo razmere za enako obravnavanje invalidov z ozaveščanjem
družbe in spremljajo družbeni položaj invalidov.
26. člen
(vlada in ministrstva)
(1) Spodbujanje in ustvarjanje enakih možnosti za invalide
ter preprečevanje diskriminacije invalidov so naloga Vlade Republike Slovenije
in ministrstev, ki na svojih delovnih področjih uresničujejo cilje nacionalnega
akcijskega programa za invalide (v nadaljnjem besedilu: akcijski program).
(2) Ministrstva morajo pri pripravi predpisov s svojega
delovnega področja upoštevati cilje Konvencije o pravicah invalidov in
akcijskega programa ter pri tem sodelovati z ministrstvom, pristojnim za
invalidsko varstvo.
27. člen
(akcijski program)
(1) Na podlagi predlogov ministrstev, Sveta za invalide
Republike Slovenije, nacionalnega sveta invalidskih organizacij, vseh
reprezentativnih in drugih invalidskih organizacij, ki delujejo na državni
ravni, lokalnih skupnosti, socialnih partnerjev, strokovnih združenj in najširše
javnosti ministrstvo, pristojno za invalidsko varstvo, vsakih pet let pripravi
predlog akcijskega programa.
(2) Akcijski program predvsem določa:
-
temeljne cilje, ukrepe in roke za dosego ciljev na posameznih področjih
življenja, predvsem na področju izobraževanja, dela in zaposlovanja, zdravja,
zagotavljanja socialne varnosti invalidov, dostopnosti, obveščanja in
ozaveščanja javnosti, kulture, športa, verskega in duhovnega življenja, delovanja
invalidskih organizacij;
-
nosilce ukrepov za dosego ciljev;
-
okvirni obseg sredstev za izvedbo ukrepov in način zagotavljanja sredstev
ter
-
način nadzora nad izvajanjem, njegovo spremljanje in poročanja o njem.
(3) Akcijski program sprejme Vlada Republike Slovenije.
(4) Ministrstvo, pristojno za invalidsko varstvo, vsako leto
poroča Vladi Republike Slovenije o izvajanju akcijskega programa iz prvega
odstavka tega člena.
28. člen
(Svet za invalide Republike Slovenije)
(1) Svet za invalide Republike Slovenije (v nadaljnjem
besedilu: svet) je na podlagi tega zakona ustanovljen neodvisen tripartitni
organ, katerega člani so predstavniki reprezentativnih invalidskih organizacij,
predstavniki strokovnih institucij s področja invalidskega varstva ter predstavniki
Vlade Republike Slovenije.
(2) Vsaka od strani imenuje v svet po sedem članov, katerih
mandat traja štiri leta, in sicer:
-
sedem predstavnikov vseh reprezentativnih in drugih invalidskih
organizacij, ki delujejo na državni ravni, ki jih imenuje nacionalni svet
invalidskih organizacij. Pri tem upošteva razmerje med včlanjenimi in
nevčlanjenimi invalidskimi organizacijami v nacionalni svet invalidskih
organizacij. Nacionalnemu svetu invalidskih organizacij nevčlanjene invalidske
organizacije avtonomno predlagajo svoje kandidate,
-
sedem predstavnikov institucij s področja invalidskega varstva, in sicer
Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, Zavoda za pokojninsko in
invalidsko zavarovanje Slovenije, inštituta, Inštituta Republike Slovenije za
socialno varstvo, Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje, Skupnosti organizacij
za usposabljanje oseb s posebnimi potrebami v Republiki Sloveniji in Združenja
izvajalcev zaposlitvene rehabilitacije v Republiki Sloveniji ter
-
sedem predstavnikov Vlade Republike Slovenije, ki jih imenujejo
ministrstvo, pristojno za invalidsko varstvo, ministrstvo, pristojno za šolstvo
in šport, ministrstvo, pristojno za zdravje, ministrstvo, pristojno za okolje
in prostor, ministrstvo, pristojno za kulturo, ter ministrstvo, pristojno za
finance, ministrstvo, pristojno za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo pa
predlaga predstavnika visokošolskih zavodov.
(3) Svet sprejme pravila o svojem delovanju, s katerimi se
uredi način in področje delovanja sveta.
(4) Svet deluje kot obvezni posvetovalni forum o vprašanjih
invalidske politike.
(5) Svet opravlja predvsem naslednje naloge:
-
spremlja razvoj in izvajanje programov s področja invalidskega varstva
ter daje pobude za njihov razvoj in izvajanje,
-
med javno obravnavo predlagateljem zakonov in drugih predpisov daje
mnenje o zakonih in drugih predpisih, ki se nanašajo na invalidsko varstvo,
-
sodeluje pri pripravi poročil o izvajanju nacionalnih programov in daje
mnenje o njih,
-
Vladi Republike Slovenije daje pobude, predloge in priporočila v zvezi z
invalidskim varstvom,
-
skrbi za sodelovanje med ministrstvi in strokovnimi institucijami ter
invalidskimi organizacijami,
-
spodbuja in spremlja izvajanje Zakona o ratifikaciji Konvencije o
pravicah invalidov in Izbirnega protokola h Konvenciji o pravicah invalidov
(Uradni list RS – Mednarodne pogodbe, št. 10/08),
-
opravlja druge naloge skladno s sprejetimi pravili o delovanju sveta.
(6) Strokovna, administrativna in tehnična dela za svet
opravlja ministrstvo, pristojno za invalidsko varstvo.
(7) Sredstva za delo sveta se zagotavljajo v proračunu
Republike Slovenije.
29. člen
(opravljanje razvojnih nalog)
(1) Analitične, strokovne, informacijske, programske naloge
in razvojno delo ter druge naloge za izenačevanje možnosti invalidov opravljata
inštitut in Inštitut Republike Slovenije za socialno varstvo.
(2) Analitične, strokovne in informacijske naloge glede
uporabe in prilagoditve objektov v javni rabi ter dostopnosti do blaga in
storitev, ki so na voljo javnosti, opravlja Urbanistični inštitut Republike
Slovenije.
(3) Naloge iz prvega in drugega odstavka tega člana opravljajo
inštituti na podlagi vsakoletnega programa dela, ki ga potrdi ministrstvo,
pristojno za invalidsko varstvo.
(4) Sredstva za opravljanje razvojnih nalog se zagotavljajo v
proračunu Republike Slovenije.
(5) Državni organi in druge institucije, ki morajo po drugih
predpisih, ki se nanašajo na invalidsko varstvo, voditi zbirke podatkov ali
evidence, morajo podatke iz teh zbirk ali evidenc zaradi izvajanja nalog iz
prvega in drugega odstavka tega člena inštitutom dati v anonimizirani obliki
brezplačno.
V. POSTOPKI V SPORIH OB DISKRIMINACIJI ZARADI INVALIDNOSTI
30. člen
(postopki ob domnevni kršitvi prepovedi diskriminacije)
Za obravnavo domnevnih kršitev prepovedi diskriminacije
zaradi invalidnosti po tem zakonu se v postopkih smiselno uporabljajo določbe
zakona, ki ureja uresničevanje načela enakega obravnavanja.
VI. VODENJE ZBIRK PODATKOV IN VARSTVO PODATKOV
31. člen
(vodenje zbirk podatkov)
(1) Zbirke podatkov vodijo glede na pristojnosti po tem
zakonu:
-
upravne enote,
-
ministrstvo, pristojno za invalidsko varstvo in
-
sklad,
-
inštitut.
(2) Podatki iz zbirk podatkov iz prejšnjega odstavka se smejo
uporabljati samo za namene razvoja in izvajanje tega zakona, in sicer:
-
evalvacijo učinkovitosti ukrepov,
-
spremljanje finančnih obveznosti zavezancev za plačilo ukrepov,
-
načrtovanje razvoja ukrepov in odpravljanje ovir, s katerimi se
srečujejo invalidi pri uresničevanju njihovih pravic.
(3) Organ, ki vodi centralno evidenco, ki obsega evidenco
sofinanciranja tehničnih pripomočkov, evidenco prilagoditve vozila in evidenco
pridobitve psa pomočnika, ter organi, ki vodijo evidenco odobrenih tehničnih
pripomočkov, prilagoditve vozila, psa pomočnika, evidenco sofinanciranih
tehničnih pripomočkov, evidenco prilagoditev vozila za brezposelne invalide ter
evidenco tehničnih pripomočkov in evidenco prilagoditev vozil za zaposlene ali
samozaposlene invalide, morajo prejem vloge za uveljavljanje pravic in vsako
spremembo podatkov nemudoma evidentirati v informacijski sistem.
(4) Pravne osebe iz prvega odstavka tega člena in Zavod za
zdravstveno zavarovanje Slovenije, si vse podatke iz evidenc, ki jih vodijo,
izmenjujejo brezplačno.
(5) Čas hrambe podatkov iz evidenc, predpisanih s tem
zakonom, je deset let po izteku zadnje priznane pravice oziroma do smrti
upravičenca.
32. člen
(evidenca upravnih enot)
(1) Upravna enota vodi evidenco odobrenih tehničnih pripomočkov,
prilagoditve vozila, psa pomočnika in invalidske kartice ugodnosti, ki vsebuje
naslednje podatke:
-
osebne podatke (ime in priimek, EMŠO, podatki o prebivališču) invalida,
ki uveljavlja tehnični pripomoček,
-
datum odobritve tehničnega pripomočka,
-
vrsto tehničnega pripomočka,
-
dobo trajanja tehničnega pripomočka,
-
višino in vir sredstev, ki se invalidu odobrijo za sofinanciranje
tehničnega pripomočka,
-
številko vrednotnice za plačilo tehničnega pripomočka, ime in priimek
upravičenca ter datum izdaje vrednotnice,
-
osebne podatke (ime in priimek, EMŠO, podatki o prebivališču) invalida,
ki uveljavlja prilagoditev vozila,
-
vrsto in ceno prilagoditve vozila, ki se sofinancira,
-
vrsto in ceno novega prilagojenega vozila,
-
datum odobritve prilagoditve vozila,
-
invalidovo oceno o sposobnosti za vožnjo,
-
podatke o vozilu (registrska številka, vrsta avtomobila, letnik,
šasija),
-
načrt potrebne prilagoditve vozila z natančnimi datumi in opisi ocen
glede potrebnih predelav oziroma prilagoditev,
-
številko in datum izdaje finančno ovrednotenega načrta,
-
datum, ko je invalid prevzel prilagojeno vozilo ali kupil novo
prilagojeno vozilo,
-
višino in vir sredstev, ki se invalidu odobrijo za sofinanciranje prilagoditve
vozila ali nakup novega prilagojenega vozila,
-
številko vrednotnice za plačilo prilagoditve vozila, ime in priimek
upravičenca ter datum izdaje vrednotnice,
-
osebne podatke (ime in priimek, EMŠO, podatki o prebivališču) invalida,
ki je v uporabo dobil psa pomočnika,
-
številko in datum izdaje odločbe upravne enote o odobritvi psa
pomočnika,
-
datum prevzema psa pomočnika,
-
ceno psa pomočnika,
-
številko čipa psa pomočnika,
-
davčno in matično številko, ime in naslov ter transakcijski račun izvajalca
za šolanje psov pomočnikov,
-
datum izdaje zapisnika o ustreznosti in pravilnosti izvedene
prilagoditve vozila,
-
številko vrednotnice za plačilo šolanja psa pomočnika, ime in priimek
upravičenca ter datum izdaje vrednotnice,
-
o številki izgubljene, pogrešane ali uničene vrednotnice za plačilo
tehničnega pripomočka, za plačilo prilagoditev vozila ali za plačilo šolanja
psa pomočnika ter datum pogrešitve ali uničenja,
-
osebne podatke (ime in priimek, EMŠO, podatki o prebivališču) invalida,
ki uveljavlja pravico do invalidske kartice ugodnosti,
-
serijsko številko invalidske kartice ugodnosti in datum njene izdaje,
-
upravno enoto izdajateljica invalidske kartice ugodnosti,
-
datum poteka invalidske kartice ugodnosti in
-
o številki izgubljene, pogrešane ali uničene invalidske kartice
ugodnosti, datum pogrešitve ali uničenja.
(2) Evidenca, ki jo vodi upravna enota, je del centralne
evidence tehničnih pripomočkov, ki jo vodi ministrstvo, pristojno za invalidsko
varstvo.
33. člen
(evidence ministrstva, pristojnega za invalidsko varstvo)
(1) Ministrstvo, pristojno za invalidsko varstvo, vodi
centralno evidenco, ki obsega evidenco sofinanciranja tehničnih pripomočkov,
evidenco prilagoditve vozila, evidenco izdanih invalidskih kartic ugodnosti in
evidenco pridobitve psa pomočnika.
(2) Evidenca sofinanciranja tehničnih pripomočkov vsebuje
naslednje podatke:
-
osebne podatke (ime in priimek, EMŠO, podatki o prebivališču) invalida,
ki uveljavlja tehnični pripomoček,
-
številko in datum izdaje odločbe upravne enote o odobritvi tehničnega
pripomočka,
-
vrsto in ceno tehničnega pripomočka, ki se sofinancira,
-
datum odobritve tehničnega pripomočka,
-
dobo trajanja tehničnega pripomočka,
-
višino in vir sredstev, ki se invalidu odobrijo za sofinanciranje
tehničnega pripomočka,
-
številko vrednotnice za plačilo tehničnega pripomočka, ime in priimek
upravičenca ter datum izdaje vrednotnice,
-
davčno in matično številko, ime in naslov ter transakcijski račun dobavitelja
tehničnih pripomočkov.
(3) Evidenca prilagoditve vozila vsebuje naslednje podatke:
-
osebne podatke (ime in priimek, EMŠO, podatki o prebivališču) invalida,
ki uveljavlja prilagoditev vozila,
-
številko in datum izdaje odločbe upravne enote o odobritvi prilagoditve
vozila,
-
vrsto in ceno prilagoditve vozila, ki se sofinancira,
-
vrsto in ceno novega prilagojenega vozila,
-
invalidovo oceno o sposobnosti za vožnjo,
-
podatke o vozilu (registrska številka, vrsta vozila, letnik, šasija),
-
načrt potrebne prilagoditve vozila z natančnimi datumi in opisi ocen
glede potrebnih predelav oziroma prilagoditev,
-
številko in datum izdaje finančno ovrednotenega načrta,
-
datum, ko je invalid prevzel prilagojeno vozilo ali kupil novo
prilagojeno vozilo,
-
višino in vir sredstev, ki se invalidu odobrijo za sofinanciranje
prilagoditve vozila ali nakup novega prilagojenega vozila,
-
številko vrednotnice za plačilo prilagoditve vozila, ime in priimek
upravičenca ter datum izdaje vrednotnice,
-
datum izdaje potrdila izvedenca o ustreznosti in pravilnosti izvedene
prilagoditve vozila,
-
davčno in matično številko, ime in naslov ter transakcijski račun
izvajalca prilagoditve vozila ali dobavitelja novega prilagojenega vozila.
(4) Evidenca pridobitve psa pomočnika vsebuje naslednje
podatke:
-
osebne podatke (ime in priimek, EMŠO, podatki o prebivališču) invalida,
ki je v uporabo dobil psa pomočnika,
-
številko in datum izdaje odločbe ministrstva, pristojnega za invalidsko
varstvo, o odobritvi psa pomočnika,
-
datum prevzema psa pomočnika,
-
ceno psa pomočnika,
-
številko čipa psa pomočnika,
-
davčno in matično številko, ime in naslov ter transakcijski račun izvajalca
za šolanje psov pomočnikov,
-
številko vrednotnice za plačilo šolanja psa pomočnika, ime in priimek
upravičenca ter datum izdaje vrednotnice.
(5) Evidenca izdanih invalidskih kartic ugodnosti vsebuje
naslednje podatke:
-
zaporedno številko vpisa,
-
osebno ime in EMŠO upravičenca,
-
stalno ali začasno prebivališče, ima upravičenec prijavljeno samo
začasno prebivališče,
-
serijsko številko invalidske kartice ugodnosti,
-
upravno enoto izdajateljica,
-
datum izdaje in
-
datum poteka.
34. člen
(evidenca sklada)
(1) Sklad vodi evidenco prilagoditev vozil za zaposlene ali
samozaposlene invalide, ki vsebuje naslednje podatke:
-
osebne podatke (ime in priimek, EMŠO, podatki o prebivališču) invalida,
ki uveljavlja prilagoditev vozila,
-
številko in datum izdaje odločbe upravne enote o odobritvi prilagoditve
vozila,
-
vrsto in ceno prilagoditve vozila, ki se sofinancira,
-
vrsto in ceno novega prilagojenega vozila,
-
invalidovo oceno o sposobnosti za vožnjo,
-
podatke o vozilu (registrska številka, vrsta vozila, letnik, šasija),
-
načrt potrebne prilagoditve vozila z natančnimi datumi in opisi ocen
glede potrebnih predelav oziroma prilagoditev,
-
številko in datum izdaje finančno ovrednotenega načrta,
-
datum, ko je invalid prevzel prilagojeno vozilo ali kupil novo
prilagojeno vozilo,
-
višino in vir sredstev, ki se invalidu odobrijo za sofinanciranje
prilagoditve vozila ali nakup novega prilagojenega vozila,
-
številko vrednotnice za plačilo prilagoditve vozila, ime in priimek
upravičenca ter datum izdaje vrednotnice,
-
datum izdaje potrdila inštituta o ustreznosti in pravilnosti izvedene
prilagoditve vozila,
-
davčno in matično številko, ime in naslov ter transakcijski račun
izvajalca prilagoditve vozila ali dobavitelja novega prilagojenega vozila.
(2) Evidenca, ki jo vodi sklad, je del centralne evidence prilagoditve
vozila, ki jo vodi ministrstvo, pristojno za invalidsko varstvo.
34.a člen
(evidenca inštituta)
(1) Inštitut vodi evidenco v zvezi z načrtom prilagoditve
vozila in potrdilom o ustreznosti ter primernosti prilagoditve vozila, ki
vsebuje naslednje podatke:
-
osebne podatke (ime in priimek, EMŠO, podatki o prebivališču) invalida,
ki uveljavlja prilagoditev vozila,
-
vrsto in ceno prilagoditve vozila,
-
vrsto in ceno novega prilagojenega vozila,
-
invalidovo oceno o sposobnost za vožnjo,
-
podatke o vozilu (registrska številka, vrsta vozila, letnik, šasija),
-
oceno o prilagoditvi vozila z datumi in opisi ocen glede potrebnih
predelav oziroma prilagoditev,
-
številko in datum izdaje finančno ovrednotenega načrta,
-
datum in številko potrdila o ustreznosti in pravilnosti izvedene
prilagoditve vozila.
(2) Evidenca, ki jo vodi inštitut, je del centralne evidence
prilagoditve vozila, ki jo vodi ministrstvo, pristojno za invalidsko varstvo.
34.b člen
(pridobivanje podatkov)
(1) Podatki iz 32. do 34.a člena tega zakona, ki so potrebni
za uveljavljanje pravice do tehničnih pripomočkov, prilagoditve vozila, psa
pomočnika in invalidske kartice ugodnosti se zbirajo neposredno od osebe
oziroma njenega zakonitega zastopnika ter po uradni dolžnosti iz zbirk podatkov
iz drugega odstavka tega člena, ki jih v Republiki Sloveniji vodijo za to
pooblaščeni organi in organizacije. Oseba oziroma njen zakoniti zastopnik
upravni enoti da vse podatke, o katerih pooblaščeni organi in organizacije ne
vodijo zbirk podatkov.
(2) Upravne enote in ministrstvo, pristojno za invalidsko
varstvo, brezplačno pridobivajo podatke iz obstoječih zbirk podatkov od
naslednjih upravljavcev:
-
Ministrstva za notranje zadeve – podatke iz centralnega registra
prebivalstva (osebno ime, datum rojstva, EMŠO, državljanstvo, stalno ali
začasno prebivališče, država bivanja, naslov za vročanje, podaljšanje in odvzem
roditeljske pravice ter datum prenehanja tega ukrepa, odvzem in vrnitev
poslovne sposobnosti, skrbništvo, podatke o izdanem dovoljenju za prebivanje
tujca, vrsta dovoljenja);
-
Ministrstva za infrastrukturo – podatke iz registra osebnih vozil ter
podatke o lastništvu vozila (znamka vozila, komercialna oznaka vozila,
identifikacijska številka vozila – šasija, EMŠO uporabnika vozila, EMŠO
lastnika vozila);
-
centrov za socialno delo – podatke o oblikah družbenega varstva po
zakonu, ki ureja družbeno varstvo duševno in telesno prizadetih oseb, odločbo o
pridobitvi statusa otroka s posebnimi potrebami, podatke o prejemnikih denarne
socialne pomoči, podatke o prejemnikih dodatka za nego otroka (ime in priimek,
EMŠO, naslov stalnega ali začasnega prebivališča, datum izdaje odločbe, motnja
v duševnem razvoju/slep ali slaboviden otrok/gluh ali naglušen otrok/gibalno
oviran otrok/otrok z več motnjami);
-
Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije – podatke iz
zbirke podatkov o osebah, za katere so podana izvedenska mnenja (ime in
priimek, EMŠO, datum podaje izvedenskega mnenja, datum nastanka invalidnosti,
vzrok nastanka invalidnosti, kategorija invalidnosti in opis preostale delovne
zmožnosti ter podatek o obstoju telesne okvare, datum nastanka, razdelek, po
katerem je podana telesna okvara in odstotek telesne okvare oziroma telesnih
okvar), podatke iz zbirke podatkov o uživalcih nadomestil na podlagi II. in
III. kategorije (vrsta nadomestila iz invalidskega zavarovanja, datum
pridobitve pravice, datum pričetka izplačevanja ter morebitni datum prenehanja
izplačevanja nadomestila iz invalidskega zavarovanja) ter podatke o vrsti
pokojnine ter datumu pričetka izplačevanja pokojnine iz zbirke podatkov o
uživalcih starostne, predčasne, delne in invalidske pokojnine;
-
Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje – vpogled v podatke iz izdane
odločbo o invalidnosti po zakonu, ki ureja zaposlitveno rehabilitacijo in
zaposlovanje invalidov in po zakonu, ki je urejal usposabljanje in zaposlovanje
invalidov (ime in priimek, EMŠO, naslov stalnega ali začasnega prebivališča,
datum izdaje odločbe);
-
upravnih enot – podatke o vojnih invalidih (ime in priimek, EMŠO, naslov
stalnega ali začasnega prebivališča, datum izdaje odločbe) in gluhoslepih
osebah, ki so pridobile pravice po tem zakonu oziroma pravilniku, ki ureja
tehnične pripomočke in prilagoditev vozila (ime in priimek, EMŠO, naslov
stalnega ali začasnega prebivališča, datum izdaje odločbe);
-
Zavoda Republike Slovenije za šolstvo – vpogled v podatke iz izdane
odločbe o usmerjanju v program vzgoje in izobraževanja, iz katere je razvidno
izpolnjevanje pogojev iz 6. člena Navodila za izpolnjevanje obrazca prijave v
zavarovanje za invalide (Uradni list RS, št. 10/05, 43/05 in 53/12) (ime in
priimek, EMŠO, naslov stalnega ali začasnega prebivališča, datum izdaje
odločbe, motnja v duševnem razvoju/slep ali slaboviden otrok/gluh ali naglušen
otrok/gibalno oviran otrok/otrok z več motnjami);
-
Agencije Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve –
podatke iz poslovnega registra (matična in davčna številka, naziv in sedež
poslovnega subjekta, tekoči račun poslovnega subjekta);
-
Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije – vpogled v podatke iz
matične evidence (ime in priimek, EMŠO, podlaga za zavarovanje).
(3) Ob pridobivanju podatkov iz prejšnjega odstavka, oseb, na
katere se podatki nanašajo, ni treba predhodno seznaniti.
(4) Zaradi točnosti in ažurnosti podatkov iz 33. člena tega
zakona se lahko povezuje centralna zbirka podatkov ministrstva s centralnim
registrom prebivalstva na podlagi enotne matične številke.
35. člen
(varstvo osebnih podatkov)
(1) Za zbiranje, uporabo in dajanje osebni podatkov po tem
zakonu se uporabljajo določbe predpisov, ki urejajo varstvo osebnih podatkov.
(2) Izvajalec tiska in pošiljatelj invalidskih kartic
ugodnosti mora pridobljene osebne podatke, ki jih potrebuje zaradi tiska in
pošiljanja uničiti najpozneje v 30 dneh od odpreme posamezne invalidske kartice
ugodnosti.
VII. KAZENSKE DOLOČBE
36. člen
(prekršek zaradi kršitve pri dostopnosti do blaga in
storitev, ki so na voljo javnosti)
(1) Z globo od 2.500 do 40.000 eurov se kaznuje za prekršek
domača ali tuja pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik oziroma
posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če invalidu ne zagotovi
dostopnosti do blaga in storitev, ki so na voljo javnosti v skladu z 8. členom
tega zakona.
(2) Z globo od 250 do 2.500 eurov se kaznuje za prekršek tudi
odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika
posameznika, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka. Z enako globo se kaznuje
odgovorna oseba državnega organa, organov samoupravne lokalne skupnosti,
izvajalcev javnih pooblastil in izvajalcev javne službe, ki stori prekršek iz
prejšnjega odstavka.
(3) O prekršku iz tega člena odloča tržna inšpekcija.
37. člen
(prekršek zaradi kršitve prilagoditve javnega prevoza)
(1) Z globo od 2.500 do 40.000 eurov se kaznuje za prekršek
domača ali tuja pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik oziroma
posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost:
-
ki ne prilagodi avtobusov, vlakov in druge železniške infrastrukture ter
gibalno in senzorno oviranim invalidom ne zagotovi dostopnosti informacij o
možnosti uporabe teh javnih služb v skladu z drugim in četrtim odstavkom 16.
člena tega zakona,
-
ki gibalno in senzorno oviranim invalidom ne zagotovi možnosti drugega
ustreznega prevoza v skladu s tretjim odstavkom 16. člena tega zakona,
-
ki zaračunava dodatne stroške za uporabo pripomočka za premagovanje
gibalne oviranosti v nasprotju s petim odstavkom 16. člena tega zakona,
-
ki na avtobusih, pomembnejših železniških postajah in pristaniščih
gibalno in senzorno oviranim invalidom ne zagotovi nemotenega vstopa in izstopa
ter dostopnosti do informacij v njim prilagojeni obliki skladno s šestim odstavkom
16. člena tega zakona,
-
ki ne prilagodi plovila in druge plovne infrastrukture za gibalno in
senzorno ovirane invalide ter ne nudi informacij o možnosti uporabe plovnega
prometa v invalidom prilagojenih tehnikah v skladu s sedmim odstavkom 16. člena
tega zakona.
(2) Z globo od 250 do 2.500 eurov se kaznuje za prekršek tudi
odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika
posameznika, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
(3) O prekršku iz tega člena v skladu s svojimi pristojnostmi
odločata prometna in pomorska inšpekcija.
Zakon o izenačevanju možnosti invalidov – ZIMI
(Uradni list RS, št. 94/10) vsebuje naslednje prehodne in
končne določbe:
»VIII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
38. člen
(roki za primerno
prilagoditev)
(1) Rok za primerno prilagoditev dostopnosti do blaga in
storitev, ki so na voljo javnosti iz 8. člena tega zakona, je največ pet let od
začetka veljavnosti tega zakona.
(2) Primerno prilagoditev obstoječih objektov v javni rabi se
zagotovi s tem, da se odpravijo grajene in komunikacijske ovire iz 9. člena
tega zakona, ki jih mora investitor odpraviti ob prvi rekonstrukciji objekta po
uveljavitvi tega zakona, vendar najkasneje v 15 letih po uveljavitvi tega
zakona.
(3) Rok za primerno prilagoditev šolskega oziroma študijskega
procesa iz 11. člena tega zakona je največ pet let od začetka veljavnosti tega
zakona.
(4) Rok za primerno prilagoditev avtobusov za prevoz potnikov
v cestnem prometu na način, da se bo invalidom zagotovila dostopnost iz 16.
člena tega zakona, je največ deset let od začetka veljavnosti tega zakona.
(5) Rok za primerno prilagoditev prevoza potnikov v železniškem
prometu, na način, da se bo invalidom zagotovila dostopnost iz 16. člena tega
zakona, je največ 15 let od začetka veljavnosti tega zakona.
39. člen
(uporaba določb 17. do 22.
člena tega zakona ter vzpostavitev evidenc)
(1) Določbe 17. do 22. člena tega zakona se začnejo
uporabljati eno leto po uveljavitvi tega zakona.
(2) V enakem roku se morajo vzpostaviti tudi evidence iz 31.
člena tega zakona.
40. člen
(klicni center za okvaro
sluha)
Do zaključenega izbora za izvajalca nalog klicnega centra iz
23. člena tega zakona izvaja naloge klicnega centra Zavod združenje tolmačev za
slovenski znakovni jezik.
41. člen
(akcijski program)
Do sprejetja akcijskega programa iz 27. člena tega zakona se
uporablja Akcijski program za invalide 2007–2013.
42. člen
(svet)
Do ustanovitve sveta iz 28. člena tega zakona opravlja naloge
sveta do izteka mandata Svet Vlade Republike Slovenije za invalide, ki je bi
ustanovljen s Sklepom o ustanovitvi in nalogah Sveta Vlade Republike Slovenije
za invalide z dne 20. junij 1996 (Uradni list RS, št. 35/96, 8/01, 53/02, 52/05
in 3/10).
43. člen
(rok za izdajo pravilnika,
seznama izvedencev ter cen za izdelavo načrta prilagoditve vozila)
(1) Minister, pristojen za invalidsko varstvo, izda pravilnik
iz drugega odstavka 17. člena tega zakona najpozneje v dvanajstih mesecih po
uveljavitvi tega zakona.
(2) Minister, pristojen za invalidsko varstvo, določi listo
izvedencev iz četrtega odstavka 19. člena tega zakona, najpozneje v dvanajstih
mesecih po uveljavitvi tega zakona.
(3) Minister, pristojen za invalidsko varstvo, določi cene za
izdelavo načrta za prilagoditev vozila iz petega odstavka 22. člena tega zakona
v dvanajstih mesecih po uveljavitvi tega zakona.
(4) Minister, pristojen za invalidsko varstvo predpiše
minimalne zahteve za dostopnost do blaga in storitev, ki so na voljo javnosti
iz petega odstavka 8. člena tega zakona, najpozneje v dvanajstih mesecih po
uveljavitvi tega zakona.
44. člen
(svet za tehnične
pripomočke)
Svet za tehnične pripomočke iz 18. člena tega zakona se
ustanovi v dvanajstih mesecih po uveljavitvi tega zakona.
45. člen
(prenehanje veljavnosti)
(1) Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati
Samoupravni sporazum o pravici slepih in njihovih spremljevalcev do znižane
oziroma brezplačne vozovnice v notranjem potniškem prometu (Uradni list SRS,
št. 4/84).
(2) Z dnem uveljavitve tega zakona se preneha uporabljati
Dogovor o pravici do znižane vožnje v potniškem prometu slepih in njihovih
spremljevalcev (Uradni list SFRJ, št. 56/79, 67/86 in 67/89).
46. člen
(začetek veljavnosti)
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem
listu Republike Slovenije.«.
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o
izenačevanju možnosti invalidov – ZIMI-A (Uradni list RS, št. 50/14) vsebuje naslednje prehodne in
končne določbe:
»PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
15. člen
(1) Minister, pristojen za invalidsko varstvo, izda predpis
iz 17. člena zakona v treh mesecih po uveljavitvi tega zakona.
(2) Minister, pristojen za invalidsko varstvo, izda predpis
iz 22.d člena zakona v enem letu po uveljavitvi tega zakona.
(3) Ministrstvo, pristojno za invalidsko varstvo, vzpostavi
centralno evidenco pridobitve psa pomočnika iz četrtega odstavka 33. člena
zakona v enem letu po uveljavitvi tega zakona.
16. člen
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem
listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne tri mesece po njegovi
uveljavitvi, razen prvega, drugega, tretjega in petega odstavka 22.c, 22.e in
22.f člen zakona, ki se začnejo uporabljati eno leto po uveljavitvi tega zakona.«.
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o
izenačevanju možnosti invalidov – ZIMI-B (Uradni list RS, št. 32/17) vsebuje naslednje prehodne in
končno določbo:
»PREHODNE IN KONČNA DOLOČBA
14. člen
(1) Minister, pristojen za invalidsko varstvo, izda predpis
iz tretjega odstavka 22.h člena zakona, najpozneje v enem mesecu od uveljavitve
tega zakona.
(2) Minister, pristojen za invalidsko varstvo, izda spremembe
in dopolnitve predpisov iz 17. in 22.d člena zakona, najpozneje v treh mesecih
od uveljavitve tega zakona.
15. člen
Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem
listu Republike Slovenije.«.