Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo
predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega
organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače.
Neuradno prečiščeno besedilo Zakona o nalezljivih boleznih
obsega:
-
Zakon o nalezljivih boleznih – ZNB (Uradni list RS, št. 69/95 z dne 1.
12. 1995),
-
Zakon o spremembah in dopolnitvah določenih zakonov na področju zdravja
– ZdZPZ (Uradni list RS, št. 47/04 z dne 30. 4. 2004),
-
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o nalezljivih boleznih – ZNB-A
(Uradni list RS, št. 119/05 z dne 28. 12. 2005),
-
Zakon o nalezljivih boleznih – uradno prečiščeno besedilo – ZNB-UPB1
(Uradni list RS, št. 33/06 z dne 30. 3. 2006),
-
Zakon o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev
njenih posledic za državljane in gospodarstvo – ZIUZEOP (Uradni list RS, št.
49/20 z dne 10. 4. 2020),
-
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o nalezljivih boleznih – ZNB-B
(Uradni list RS, št. 142/20 z dne 14. 10. 2020),
-
Zakon o interventnih ukrepih za omilitev posledic drugega vala epidemije
COVID-19 – ZIUOPDVE (Uradni list RS, št. 175/20 z dne 27. 11. 2020),
-
Zakon o dodatnih ukrepih za omilitev posledic COVID-19 – ZDUOP (Uradni
list RS, št. 15/21 z dne 4. 2. 2021),
-
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o nalezljivih boleznih – ZNB-C
(Uradni list RS, št. 82/21 z dne 24. 5. 2021),
-
Odločbo o ugotovitvi, da je 4. točka prvega odstavka 39. člena Zakona o
nalezljivih boleznih v neskladju z Ustavo in o ugotovitvi, da je bil Odlok o
začasni prepovedi ponujanja in prodajanja blaga in storitev potrošnikom v
Republiki Sloveniji v neskladju z Ustavo (Uradni list RS, št. 178/21 z dne 12.
11. 2021),
-
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o nalezljivih boleznih – ZNB-D
(Uradni list RS, št. 125/22 z dne 30. 9. 2022).
ZAKON
O NALEZLJIVIH BOLEZNIH (ZNB)
(neuradno prečiščeno besedilo št. 10)
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Ta zakon določa nalezljive bolezni, ki
ogrožajo zdravje prebivalcev Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu:
nalezljive bolezni) in bolnišnične ali nozokomialne okužbe, ki nastanejo v
vzročni zvezi z opravljanjem zdravstvene dejavnosti (v nadaljnjem besedilu:
bolnišnične okužbe) ter predpisuje ukrepe za njihovo preprečevanje in
obvladovanje.
2. člen
Varstvo prebivalstva pred nalezljivimi
boleznimi in bolnišničnimi okužbami obsega sistem družbenih, skupinskih in
posamičnih aktivnosti in ukrepov za njihovo preprečevanje, obvladovanje,
zdravljenje in odstranjevanje njihovih posledic.
Varstvo prebivalcev pred vnosom nalezljivih
bolezni iz tujine obsega ukrepe, ki jih določajo ta zakon ter mednarodne
zdravstvene in sanitarne konvencije in druge mednarodne pogodbe, ki jih je
sklenila oziroma ratificirala Republika Slovenija.
3. člen
Varstvo prebivalcev pred nalezljivimi
boleznimi obsega splošne in posebne ukrepe za njihovo preprečevanje in
obvladovanje.
Splošne ukrepe iz prejšnjega odstavka izvajajo
fizične in pravne osebe ter nosilci družbene skrbi za zdravje.
Posebne ukrepe iz prvega odstavka tega
člena izvajajo fizične in pravne osebe, ki opravljajo zdravstveno dejavnost,
pri nalezljivih boleznih, ki se prenašajo med živalmi (vretenčarji) in človekom
- zoonozah, pa tudi fizične in pravne osebe, ki opravljajo veterinarsko
dejavnost.
4. člen
Vsakdo ima pravico do varstva pred
nalezljivimi boleznimi in bolnišničnimi okužbami ter dolžnost varovati svoje
zdravje in zdravje drugih pred temi boleznimi.
Vse fizične in pravne osebe morajo
omogočiti opravljanje zdravstveno higienskih pregledov s svetovanjem in
predhodnih zdravstvenih pregledov ter nadzorstva, kot tudi odvzem potrebnega
materiala in izvajanje drugih ukrepov za varstvo pred nalezljivimi boleznimi in
bolnišničnimi okužbami, določenimi s tem zakonom.
5. člen
Naloge Republike Slovenije na področju
varstva pred nalezljivimi boleznimi izvajajo ministrstvo, pristojno za zdravje, Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije in območni zavodi
za zdravstveno varstvo v skladu z zakonom o zdravstveni dejavnosti (Uradni list
RS, št.9/92), v primeru naravnih in drugih nesreč ter v vojni pa tudi organi in
enote za zaščito, reševanje in pomoč v skladu s posebnim zakonom.
Ministrstvo, pristojno za zdravje, spremlja gibanje nalezljivih bolezni v državi in v tujini in o tem
obvešča pristojne organe ter sprejema programe, usklajuje delo in določa ukrepe
za izvajanje programov na področju obvladovanja in preprečevanja širjenja
nalezljivih bolezni in epidemij.
Inštitut za varovanje zdravja Republike
Slovenije in območni zavodi za zdravstveno varstvo spremljajo in proučujejo
epidemiološke razmere nalezljivih bolezni v skladu z obveznostmi, sprejetimi z
mednarodnimi sporazumi in v skladu s programi Svetovne zdravstvene organizacije
ter na tej podlagi in v skladu s planom zdravstvenega varstva Republike
Slovenije pripravijo programe za preprečevanje, obvladovanje, odstranitev
(eliminacijo) in izkoreninjenje (eradikacijo) nalezljivih bolezni.
Programe iz prejšnjega odstavka določi
minister, pristojen za zdravje, za posamezno leto ali
za daljše obdobje. Program mora določati ukrepe, njihove izvajalce, roke za
izvršitev posameznih nalog ter potrebna finančna sredstva.
6. člen
Ukrepe za preprečevanje in obvladovanje
zoonoz izvajajo pooblaščeni zdravstveni zavodi v sodelovanju s pristojnimi
organi in organizacijami s področja veterinarstva, obsegajo pa obvezno vzajemno
obveščanje o pojavu in gibanju teh bolezni ter usklajeno organiziranje in
izvajanje epidemioloških, higienskih in drugih ukrepov za njihovo preprečevanje
oziroma zatiranje.
Kratkoročne in dolgoročne preventivne
ukrepe in programe za varstvo prebivalstva pred zoonozami sprejme minister,
pristojen za zdravje, v soglasju z ministrom,
pristojnim za veterinarstvo. V programih se določijo ukrepi, izvajalci, roki in
sredstva za njihovo izvedbo.
7. člen
Epidemija nalezljive bolezni je pojav
nalezljive bolezni, ki po času in kraju nastanka ter številu prizadetih oseb
presega običajno stanje in je zato potrebno takojšnje ukrepanje.
Za okuženo območje se po tem zakonu šteje
območje, na katerem je ugotovljen eden ali več virov okužbe in na katerem so
možnosti za širjenje okužbe.
Za ogroženo območje se po tem zakonu šteje
območje, na katero se lahko prenese nalezljiva bolezen z okuženega območja in
na katerem so možnosti za širjenje okužbe.
Epidemijo nalezljive bolezni ter okuženo
ali ogroženo območje razglasi oziroma določi minister, pristojen za zdravje.
Kadar je okuženo ali ogroženo območje celotno območje Republike Slovenije,
epidemijo razglasi Vlada Republike Slovenije.
8. člen
Nalezljive bolezni, zaradi katerih se
izvajajo splošni in posebni ukrepi iz 3. člena tega zakona, so:
Slovensko strokovno ime:
|
Tuje strokovno ime:
|
AIDS (SINDROM PRIDOBLJENE IMUNSKE
|
AIDS/HIV
|
POMANJKLJIVOSTI)
|
|
AKTIVNA TUBERKULOZA
|
TUBERCULOSIS ACTIVA
|
AMEBIOZA
|
AMOEBIASIS
|
AKUTNA INFEKCIJA DIHAL PO LOKA-
|
INFECTIO RESPIRATORIA ACUTA
|
LIZACIJI IN PO POVZROČITELJIH
|
|
BORELIOZA LYME
|
LYME DISEASE
|
BOTULIZEM
|
BOTULISMUS
|
BRILL-ZINSERJEVA BOLEZEN
|
MORBUS BRILL-ZINSSER
|
BRUCELOZA
|
BRUCELLOSIS
|
DAVICA
|
DIPHTHERIA
|
EHINOKOKOZA
|
ECHINOCOCCOSIS
|
ENTEROBIOZA
|
ENTEROBIASIS
|
GARJE SCABIES
|
|
ENTEROKOLITIS PO POVZROČITELJIH
|
ENTEROCOLITIS
|
GOBAVOST LEPRA
|
|
GONOREJA IN GONOKOKNE OKUŽBE
|
GONORRHOEA
|
GRIPA
|
INFLUENZA
|
GRIŽA PO POVZROČITELJIH
|
DYSENTERIA
|
HEMORAGIČNA MRZLICA PO POVZRO-
|
FEBRIS HAEMORRHAGICA VIROSA
|
ČITELJIH
|
|
INFEKCIJSKA MONONUKLEOZA
|
MONONUCLEOSIS INFECTIOSA
|
KLAMIDIJSKA OKUŽBA PO LOKALIZACIJI
|
CHLAMYDIASIS
|
IN PO POVZROČITELJIH
|
|
KOLERA
|
CHOLERA
|
KONGENITALNE RDEČKE
|
CONGENITALIS RUBELLA
|
SYNDROM
|
|
KUGA
|
PESTIS
|
LAMBLIOZA
|
LAMBLIASIS-GIARDIASIS
|
LEGIONELOZA
|
LEGIONELLOSIS
|
LEPTOSPIROZA
|
LEPTOSPIROSIS
|
LISTERIOZA
|
LISTERIOSIS
|
LIŠMENIOZA
|
LEISHMANIASIS
|
MALARIJA
|
MALARIA
|
MENINGITIS PO POVZROČITELJIH
|
MENINGITIS
|
MENINGOENCEFALITIS PO POVZRO-
|
MENINGOENCEPHALITIS
|
ČITELJIH
|
|
MIKROSPORIJA PO LOKALIZACIJI
|
MICROSPORIASIS
|
MRTVIČNI KRČ
|
TETANUS
|
MUMPS PAROTITIS
|
EPIDEMICA
|
NORICE
|
VARICELLA
|
OKUŽBA S HRANO PO POVZROČITELJIH
|
TOXICOINFECTIO ALIMENTARIS
|
OSLOVSKI KAŠELJ
|
PERTUSSIS
|
OŠPICE
|
MORBILLI
|
OTROŠKA PARALIZA
|
POLIOMYELITIS
|
PARATIFUS A, B, C
|
PARATYPHUS A, B, C
|
PASAVEC
|
ZOSTER
|
PSITAKOZA
|
PSITACOSIS-ORNITOSIS
|
PEGAVICA
|
TYPHUS EXANTHEMATICUS
|
RDEČKE
|
RUBELLA
|
RUMENA MRZLICA
|
FEBRIS FLAVA
|
SEPSA PO POVZROČITELJIH
|
SEPSIS
|
SIFILIS
|
SYPHILIS
|
SMRKAVOST
|
MALLEUS
|
SPOLNO PRENESENE BOLEZNI (DRUGE)
|
SEXUALLY TRANSMITTED
|
|
DISEASES
|
|
|
PO SINDROMIH IN/ALI PO POVZROČITELJIH
|
|
|
|
STEKLINA
|
RABIES
|
STREPTOKOKNA ANGINA
|
ANGINA STREPTOCOCCICA
|
ŠEN
|
ERYSIPELAS
|
ŠKRLATINKA
|
SCARLATINA
|
TRAKULJAVOST
|
TAENIASIS
|
TOKSOKARIOZA
|
TOXOCARIASIS
|
TOKSOPLAZMOZA
|
TOXOPLASMOSIS
|
TRAHOM
|
TRACHOMA
|
TREBUŠNI TIFUS
|
TYPHUS ABDOMINALIS
|
TRIHINOZA
|
TRICHINOSIS
|
TRIHOFITIJA
|
TRICHOPHYTIA
|
TULAREMIJA
|
TULAREMIA
|
VIRUSNI HEPATITIS PO POVZROČI-
|
|
TELJIH
|
HEPATITIS VIROSA
|
VRANIČNI PRISAD
|
ANTRAX
|
VROČICA Q
|
FEBRIS Q
|
Nalezljive bolezni iz prejšnjega odstavka
se glede na njihovo naravo in ukrepe, potrebne za njihovo preprečevanje in
obvladovanje, razvrstijo v skupine s pravilnikom, ki ga izda minister,
pristojen za zdravje.
Če se pojavi nevarnost drugih nalezljivih
bolezni, ki bi lahko ogrozile zdravje prebivalcev, lahko Vlada Republike
Slovenije odloči, da se zanje uporabijo ukrepi, določeni s tem zakonom. O
odločitvi mora nemudoma obvestiti Državni zbor Republike Slovenije.
II. UKREPI ZA PREPREČEVANJE IN OBVLADOVANJE NALEZLJIVIH
BOLEZNI
9. člen
Lastniki, upravljalci oziroma najemniki
stanovanjskih in drugih objektov ter fizične in pravne osebe, ki izdelujejo
oziroma prodajajo živila in predmete splošne uporabe, izvajajo splošne ukrepe,
s katerimi v skladu s posebnimi predpisi zagotavljajo:
1.
zdravstveno ustreznost pitne vode ter živil in predmetov splošne
uporabe;
2.
ustrezno kakovost zraka v zaprtih prostorih;
3.
sanitarno tehnično in sanitarno higiensko vzdrževanje javnih objektov,
sredstev javnega prometa in javnih površin vključno s preventivno dezinfekcijo,
dezinsekcijo in deratizacijo;
4.
ravnanje z odpadki na način, ki ne ogroža zdravja ljudi in ne povzroča
čezmerne obremenitve okolja.
Obvezni program preventivne dezinfekcije,
dezinsekcije in deratizacije iz 3. točke prejšnjega odstavka določi minister,
pristojen za zdravje, v soglasju z ministrom,
pristojnim za kmetijstvo in ministrom, pristojnim za okolje. Program mora
določati ukrepe, njihove izvajalce, roke za izvršitev posameznih nalog ter potrebna
sredstva.
10. člen
Posebni ukrepi za preprečevanje in
obvladovanje nalezljivih bolezni so:
1.
usmerjena zdravstvena vzgoja in svetovanje;
2.
zgodnje odkrivanje virov okužbe in bolnikov z nalezljivimi boleznimi ter
postavitev diagnoze;
3.
prijavljanje nalezljivih bolezni in epidemij;
4.
epidemiološka preiskava;
5.
osamitev (izolacija), karantena, obvezno zdravljenje ter poseben prevoz
bolnikov;
6.
cepljenje (imunizacija in imunoprofilaksa) ter zaščita z zdravili
(kemoprofilaksa);
7.
dezinfekcija, dezinsekcija, deratizacija;
8.
obvezni zdravstveno higienski pregledi s svetovanjem;
9.
drugi posebni ukrepi.
1. Usmerjena zdravstvena vzgoja in
svetovanje
11. člen
Usmerjena zdravstvena vzgoja in svetovanje
kot ukrep za preprečevanje in obvladovanje nalezljivih bolezni je usmerjena na trenutno
pomembne epidemiološke razmere na posameznem območju in v določenem okolju in
se izvaja po programu. Program določi Inštitut za varovanje zdravja Republike
Slovenije in opredeli prednostna področja.
2. Zgodnje odkrivanje virov okužbe in
bolnikov z nalezljivimi boleznimi ter postavitev diagnoze
12. člen
Vsak zdravnik, ki odkrije ali posumi na
nalezljivo bolezen na podlagi anamnestičnih podatkov, kliničnega pregleda in
epidemioloških razmer, mora nemudoma izvesti ustrezne ukrepe, določene s tem
zakonom.
V primerih, določenih s pravilnikom iz
drugega odstavka 8. člena tega zakona, je treba diagnozo nalezljive bolezni
potrditi z mikrobiološko diagnostiko povzročitelja.
Mikrobiološko diagnostiko in identifikacijo
opravljajo pooblaščeni oziroma referenčni mikrobiološki laboratoriji, ki jih
določi minister, pristojen za zdravje.
13. člen
Osebo, ki jo je poškodovala stekla žival
ali je bila v stiku s steklo živaljo ali z živaljo, za katero se sumi, da je
stekla, mora zdravnik takoj napotiti v specializirano (antirabično) ambulanto
pristojnega zavoda za zdravstveno varstvo.
3. Prijavljanje nalezljivih bolezni in
epidemij
14. člen
Zdravnik mora takoj po postavljeni diagnozi
oziroma sumu nalezljive bolezni prijaviti pristojnemu zavodu za zdravstveno
varstvo:
1.
vsak pojav nalezljive bolezni iz 8. člena tega zakona ali smrt zaradi
nje;
2.
vsak sum na davico, gnojni meningitis, virusno hemoragično mrzlico,
kolero, kugo, ošpice, otroško paralizo, pljučni antraks in steklino;
3.
vsako epidemijo ali sum na epidemijo nalezljive bolezni;
4.
vsako izločanje povzročitelja trebušnega tifusa, drugih salmonel, šigel,
kampilobaktra, jersinije in lamblije;
5.
vsako nosilstvo virusov hepatitisa B in C, povzročiteljev aidsa in
povzročiteljev malarije;
6.
vsak ugriz in stik s steklo živaljo ali na steklino sumljivo živaljo.
Način prijavljanja je določen s pravilnikom
iz drugega odstavka 8. člena tega zakona.
15. člen
Zavod za zdravstveno varstvo mora o vsakem
pojavu ali sumu na zoonozo takoj obvestiti krajevno pristojno veterinarsko
inšpekcijo.
Fizične in pravne osebe, ki opravljajo
veterinarsko dejavnost, morajo takoj obvestiti pristojni zavod za zdravstveno
varstvo o vsaki bolezni ali poginu živali zaradi zoonoz.
16. člen
Na podlagi prijav iz 14. člena tega zakona
ter podatkov laboratorijskih preiskav o povzročiteljih nalezljivih bolezni
Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije in območni zavodi za
zdravstveno varstvo spremljajo gibanje nalezljivih bolezni in vodijo evidence v
skladu s posebnim zakonom ter o tem obveščajo ministrstvo, pristojno za zdravje.
4. Epidemiološka preiskava
17. člen
Epidemiološka preiskava odkriva vire okužbe
in poti prenašanja ter obsega epidemiološko anketiranje, poizvedovanje in
mikrobiološko diagnostiko.
Epidemiološko preiskavo odredi zdravnik iz
prvega odstavka 12. člena tega zakona ali pristojni zavod za zdravstveno
varstvo na podlagi prijave iz 14. člena tega zakona.
Z ugotovitvami epidemiološke preiskave
Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije in pristojni zavodi za
zdravstveno varstvo seznanijo zdravstveno inšpekcijo.
5. Osamitev, karantena, obvezno zdravljenje
in prevoz bolnikov
18. člen
Osamitev (izolacija) je ukrep, s katerim
lečeči zdravnik, območni zavod za zdravstveno varstvo ali Inštitut za varovanje
zdravja Republike Slovenije zbolelemu za nalezljivo boleznijo, omeji svobodno
gibanje, kadar to lahko povzroči direkten ali indirekten prenos bolezni na
druge osebe.
Glede na način prenosa nalezljive bolezni
in stanje kužnosti bolnika se določi vrsta osamitve, ki lahko poteka na
bolnikovem domu, v zdravstvenem zavodu (hospitalizacija) ali v za ta namen
posebej določenem prostoru.
Popolna osamitev je obvezna za bolnike s
pljučno kugo, pljučnim vraničnim prisadom, diseminiranim pasavcem, steklino ali
z virusnimi hemoragičnimi mrzlicami (Ebola, Lassa, Marburg).
Osamitev lahko traja največ toliko časa,
kolikor traja kužnost.
Način in trajanje osamitve določa pravilnik
iz drugega odstavka 8. člena tega zakona.
19. člen
Karantena je ukrep, s katerim se začasno
omeji svobodno gibanje, določijo čas in način njenega prestajanja in obvezni
zdravstveni pregledi zdravim osebam, za katere se sumi, da so bile v stiku s
povzročiteljem kuge, virusne hemoragične mrzlice (Ebola, Lassa, Marburg) ali
povzročiteljem druge nalezljive bolezni, za katero je minister, pristojen za
zdravje, ali Vlada Republike Slovenije na podlagi četrtega odstavka 7. člena
tega zakona razglasila epidemijo ali je na predlog Inštituta za varovanje
zdravja Republike Slovenije odločila, da je zaradi nevarnosti hitrega širjenja
okužbe za posamezno nalezljivo bolezen, ki predstavlja veliko tveganje za
zdravje, potreben tak ukrep.
Kot stik iz prejšnjega odstavka se šteje,
da je bila oseba v visoko tveganem stiku s povzročiteljem nalezljive bolezni,
kot ga opredeljuje Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije, ali pa da
oseba prihaja iz območja z visokim tveganjem za okužbo s povzročiteljem
nalezljive bolezni. Vlada Republike Slovenije lahko na predlog Inštituta za
varovanje zdravja Republike Slovenije določi izjeme od karantene po visoko tveganemu
stiku s povzročiteljem nalezljive bolezni. Območja z visokim tveganjem za
okužbo s povzročiteljem posamezne nalezljive bolezni in morebitne izjeme od
karantene za osebe, ki prihajajo iz teh območij, določi Vlada Republike
Slovenije na predlog Inštituta za varovanje zdravja Republike Slovenije, ki z
epidemiološko oceno ugotovi, da gre za območje z visokim tveganjem za okužbo s
povzročiteljem nalezljive bolezni. Vlada Republike Slovenije pri določitvi
območij z visokim tveganjem za okužbo s povzročiteljem posamezne nalezljive
bolezni lahko upošteva tudi podatke Evropskega centra za preprečevanje in
obvladovanje bolezni.
Karanteno odredi minister, pristojen za
zdravje, oziroma od njega pooblaščena oseba (v nadaljnjem besedilu: organ,
pristojen za odreditev karantene). Zoper odločbo o odreditvi karantene ni
pritožbe.
Čas trajanja karantene za posamezno
nalezljivo bolezen predlaga Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije,
pri čemer ne sme biti daljši od najdaljše inkubacijske dobe za to nalezljivo bolezen.
Vlada Republike Slovenije lahko na predlog Inštituta za varovanje zdravja
Republike Slovenije skrajša čas trajanja karantene pri posamezni nalezljivi
bolezni.
Minister, pristojen za zdravje, lahko na
predlog Inštituta za varovanje zdravja Republike Slovenije s sklepom, ki se
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, določi, da se karantena za
posamezno nalezljivo bolezen lahko izvaja na domu.
19.a člen
Kadar se karantena za posamezno nalezljivo
bolezen na podlagi sklepa ministra, pristojnega za zdravje, iz prejšnjega člena
izvaja na domu ali na drugem naslovu bivanja, ki ga izbere oseba (v nadaljnjem
besedilu: karantena na domu), osebo, za katero je bilo v epidemiološki
preiskavi iz 17. člena tega zakona ugotovljeno, da je bila v visoko tveganem stiku
s povzročiteljem nalezljive bolezni, in osebo, ki prihaja iz območja z visokim
tveganjem za okužbo, ki je znotraj meja Republike Slovenije, v karanteno na
domu napoti Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije. Kadar je območje
z visokim tveganjem za okužbo izven meja Republike Slovenije, osebo, ki prihaja
iz tega območja, v karanteno na domu napoti Policija.
Oseba ob napotitvi v karanteno na domu iz
prejšnjega odstavka podpiše izjavo o seznanitvi z napotitvijo v karanteno na
domu (v nadaljnjem besedilu: izjava o karanteni na domu), ki je nepreklicna.
Minister, pristojen za zdravje, lahko določi obrazec izjave o karanteni na
domu.
Inštitut za varovanje zdravja Republike
Slovenije za namen priprave izjave o karanteni na domu oziroma zaradi odreditve
karantene na domu z odločbo v skladu s prvim odstavkom 19.c člena tega zakona
od osebe pridobi naslednje podatke:
1.
osebno ime,
2.
dan, mesec in leto rojstva,
3.
enotno matično številko občana (EMŠO), če jo oseba ima,
4.
naslov stalnega ali začasnega bivališča in številko stanovanja v primeru
večstanovanjskega objekta,
5.
naslov bivanja, ki ga je oseba izbrala za čas trajanja karantene na
domu, in številko stanovanja v primeru večstanovanjskega objekta,
6.
telefonska številka,
7.
elektronski naslov, če ga oseba ima,
8.
osebno ime, enotno matično številko občana (EMŠO), če jo zakoniti
zastopnik ima, vrsto in številko osebnega dokumenta, naslov stalnega ali
začasnega bivališča in elektronski naslov zakonitega zastopnika za mladoletno
osebo.
Policija za namen priprave izjave o karanteni
na domu oziroma zaradi odreditve karantene na domu z odločbo v skladu s prvim
odstavkom 19.c člena tega zakona od osebe pridobi naslednje podatke:
1.
osebno ime,
2.
dan, mesec in leto rojstva,
3.
enotno matično številko občana (EMŠO), če jo oseba ima,
4.
naslov stalnega ali začasnega bivališča in številko stanovanja v primeru
večstanovanjskega objekta,
5.
naslov bivanja, ki ga je oseba izbrala za čas trajanja karantene na
domu, in številko stanovanja v primeru večstanovanjskega objekta,
6.
telefonska številka,
7.
elektronski naslov, če ga oseba ima,
8.
osebno ime, enotno matično številko občana (EMŠO), če jo zakoniti
zastopnik ima, vrsto in številko osebnega dokumenta, naslov stalnega ali
začasnega bivališča in elektronski naslov zakonitega zastopnika za mladoletno
osebo,
9.
spol,
10.
državljanstvo,
11.
vrsto in številko dokumenta, s katerim oseba prehaja državno mejo.
V izjavi o karanteni na domu Inštitut za
varovanje zdravja Republike Slovenije oziroma Policija navedeta razlog
napotitve v karanteno na domu, čas trajanja karantene na domu, ki je določen v
skladu s četrtim odstavkom prejšnjega člena, naslov bivanja, ki ga je za čas
trajanja karantene na domu oseba izbrala sama, in da kršitev izjave pomeni
prekršek po tem zakonu. Izjava o karanteni na domu vsebuje naslednje podatke o
osebi:
1.
osebno ime,
2.
dan, mesec in leto rojstva,
3.
enotno matično številko občana (EMŠO), če jo oseba ima,
4.
naslov stalnega ali začasnega bivališča in številko stanovanja v primeru
večstanovanjskega objekta,
5.
naslov bivanja, ki ga je oseba izbrala za čas trajanja karantene na
domu, in številko stanovanja v primeru večstanovanjskega objekta,
6.
telefonska številka,
7.
elektronski naslov, če ga oseba ima,
8.
osebno ime, enotno matično številko občana (EMŠO), če jo zakoniti
zastopnik ima, vrsto in številko osebnega dokumenta, naslov stalnega ali
začasnega bivališča in elektronski naslov zakonitega zastopnika za mladoletno
osebo,
9.
spol,
10.
državljanstvo,
11.
vrsto in številko dokumenta, s katerim oseba prehaja državno mejo,
12.
datum in uro vstopa v Republiko Slovenijo in naziv vstopnega mejnega
prehoda, kontrolne točke ali mesta prestopa državne meje.
Izjava o karanteni na domu vsebuje podatke
iz 9. do 12. točke prejšnjega odstavka samo v primeru karantene na domu
zaradi prihoda iz območja z visokim tveganjem za okužbo, ki je izven meja
Republike Slovenije.
Oseba mora izjavo o karanteni na domu
podpisati lastnoročno v dveh izvodih ali z varnim elektronskim podpisom. En
izvod podpisane izjave o karanteni na domu prejme oseba, drug izvod pa Inštitut
za varovanje zdravja Republike Slovenije oziroma Policija.
S podpisom izjave o karanteni na domu se
oseba zaveže, da bo ostala na naslovu bivanja v času karantene na domu, ki ga
je za čas trajanja karantene na domu izbrala sama in je naveden v izjavi o
karanteni na domu, ter omejila fizične stike z osebami, ki ne prebivajo na tem
naslovu.
Inštitut za varovanje zdravja Republike
Slovenije posreduje osebi izjavo o karanteni na domu v podpis na elektronski
naslov, ki ga je oseba navedla. Če oseba nima elektronskega naslova, Inštitut
za varovanje zdravja Republike Slovenije posreduje izjavo o karanteni na domu
pravni ali fizični osebi, ki opravlja vročanje dokumentov v fizični obliki kot
svojo dejavnost, ki izvede osebno vročitev v 24 urah. Če je osebi izjava o
karanteni na domu posredovana na elektronski naslov, mora oseba lastnoročno
podpisano izjavo o karanteni na domu v elektronski kopiji oziroma izjavo o
karanteni na domu, podpisano z varnim elektronskim podpisom, posredovati na
elektronski naslov Inštituta za varovanje zdravja Republike Slovenije do izteka
naslednjega dne po prejemu izjave o karanteni na domu na elektronski naslov. Če
je osebi izjava o karanteni na domu osebno vročena, jo mora oseba ob vročitvi
lastnoročno podpisati in en izvod podpisane izjave o karanteni na domu vrniti
vročevalcu. Podatki o osebi, ki je podpisala izjavo o karanteni na domu, se
posredujejo v evidenco karanten na domu iz prvega odstavka 19.č člena tega
zakona po prejemu podpisane izjave o karanteni na domu. Policija izjavo o
karanteni na domu izroči osebi v podpis neposredno ob vstopu v Republiko
Slovenijo.
Če je oseba zaposlena, mora v 24 urah od
napotitve v karanteno na domu obvestiti svojega delodajalca, da je v karanteni
na domu. Oseba, ki je v karanteni na domu in ne more opravljati dela, je
upravičena do nadomestila plače ali drugih pravic iz naslova zdravstvenega in
socialnega varstva v skladu z zakonom. Kot dokazilo za uveljavljanje pravice do
nadomestila plače ali drugih pravic iz naslova zdravstvenega in socialnega
varstva šteje izjava o karanteni na domu, podpisana v skladu z drugim odstavkom
tega člena, oziroma potrjena v skladu s šestim odstavkom 19.b člena tega
zakona.
Policija vodi evidenco podatkov iz četrtega
odstavka tega člena in podatek o državi oziroma območju z visokim tveganjem za
okužbo izven Republike Slovenije, iz katerega prihaja oseba, ter podatek o
datumu začetka in konca karantene na domu največ 30 dni.
19.b člen
Inštitut za varovanje zdravja Republike
Slovenije zagotavlja in upravlja informacijsko rešitev za pridobitev izjave o
karanteni na domu (v nadaljnjem besedilu: informacijska rešitev), ki je
namenjena prijavi visoko tveganega stika s povzročiteljem nalezljive bolezni
ali prihoda iz območja z visokim tveganjem za okužbo s povzročiteljem
nalezljive bolezni iz 19. člena tega zakona.
Oseba, ki je bila v visoko tveganem stiku s
povzročiteljem nalezljive bolezni, ne glede na prvi odstavek prejšnjega člena,
lahko sama pridobi izjavo o karanteni na domu v informacijski rešitvi, kadar je
neposredno od osebe s potrjeno okužbo s povzročiteljem nalezljive bolezni iz
petega odstavka 19. člena tega zakona obveščena, da je visoko tvegani stik.
Oseba lahko sama pridobi izjavo v informacijski rešitvi tudi v primeru, če je o
visoko tveganem stiku s povzročiteljem nalezljive bolezni obveščena prek
prostovoljne mobilne aplikacije za obveščanje o stikih z drugimi uporabniki s
potrjeno okužbo s povzročiteljem nalezljive bolezni iz petega odstavka 19.
člena tega zakona.
Oseba, ki prihaja iz območja z visokim
tveganjem za okužbo s povzročiteljem nalezljive bolezni iz petega odstavka 19.
člena tega zakona, ki je izven meja Republike Slovenije, ne glede na prvi
odstavek prejšnjega člena, lahko sama pridobi izjavo o karanteni na domu pred
prihodom v Republiko Slovenijo v informacijski rešitvi, vendar največ pet dni
pred prihodom. Vlada Republike Slovenije lahko skrajša ta čas.
V primeru iz drugega odstavka tega člena
oseba zaradi pridobitve izjave o karanteni na domu v informacijski rešitvi
izpolni naslednje podatke:
1.
osebno ime,
2.
dan, mesec in leto rojstva,
3.
enotno matično številko občana (EMŠO), če jo oseba ima,
4.
naslov stalnega ali začasnega bivališča in številko stanovanja v primeru
večstanovanjskega objekta,
5.
naslov bivanja, ki ga je oseba izbrala za čas trajanja karantene na
domu, in številko stanovanja v primeru večstanovanjskega objekta,
6.
telefonska številka,
7.
elektronski naslov,
8.
osebno ime, enotno matično številko občana (EMŠO), če jo zakoniti
zastopnik ima, vrsto in številko osebnega dokumenta, naslov stalnega ali
začasnega bivališča in elektronski naslov zakonitega zastopnika za mladoletno
osebo,
9.
osebno ime osebe s potrjeno okužbo s povzročiteljem nalezljive bolezni
iz petega odstavka 19. člena tega zakona, od katere je bila neposredno
obveščena, da je visoko tvegani stik in datum visoko tveganega stika,
10.
datum obvestila o visoko tveganem stiku v primeru, ko je bila o temu
obveščena prek prostovoljne mobilne aplikacije za obveščanje o stikih z drugimi
uporabniki s potrjeno okužbo s povzročiteljem nalezljive bolezni iz petega odstavka
19. člena tega zakona.
V primeru iz tretjega odstavka tega člena
oseba zaradi pridobitve izjave o karanteni na domu v informacijski rešitvi
izpolni naslednje podatke:
1.
osebno ime,
2.
dan, mesec in leto rojstva,
3.
enotno matično številko občana (EMŠO), če jo oseba ima,
4.
naslov stalnega ali začasnega bivališča in številko stanovanja v primeru
večstanovanjskega objekta,
5.
naslov bivanja, ki ga je oseba izbrala za čas trajanja karantene na
domu, in številko stanovanja v primeru večstanovanjskega objekta,
6.
telefonska številka,
7.
elektronski naslov,
8.
osebno ime, enotno matično številko občana (EMŠO), če jo zakoniti
zastopnik ima, vrsto in številko osebnega dokumenta, naslov stalnega ali
začasnega bivališča in elektronski naslov zakonitega zastopnika za mladoletno
osebo,
9.
spol,
10.
državljanstvo,
11.
vrsto in številko dokumenta, s katerim oseba prehaja državno mejo,
12.
datum vstopa v Republiko Slovenijo,
13.
naziv vstopnega mejnega prehoda, kontrolne točke ali mesta prestopa
državne meje,
14.
državo ali območje z visokim tveganjem za okužbo, iz katerega prihaja
oseba.
Oseba potrdi seznanitev z vsebino izjave o
karanteni na domu v informacijski rešitvi. Potrditev vsebine izjave o karanteni
na domu v informacijski rešitvi je enakovredna lastnoročnemu podpisu izjave in
je nepreklicna. Po potrditvi izjave o karanteni na domu v informacijski rešitvi
se izjava nemudoma posreduje na elektronski naslov osebe, podatki iz izjave pa
v evidenco karanten na domu iz prvega odstavka 19.č člena tega zakona.
S potrditvijo izjave o karanteni na domu v
informacijski rešitvi se oseba zaveže, da bo ostala na naslovu bivanja v času
karantene na domu, ki ga je za čas trajanja karantene na domu izbrala sama in
je naveden v izjavi o karanteni na domu, ter omejila fizične stike z osebami,
ki ne prebivajo na tem naslovu.
19.c člen
Kadar oseba, ki je napotena v karanteno na
domu odkloni podpis izjave o karanteni na domu, Inštitut za varovanje zdravja
Republike Slovenije ali Policija podatke, ki sta jih pridobila od osebe v
skladu s tretjim oziroma četrtim odstavkom 19.a člena tega zakona, skupaj z
opisom razloga za napotitev v karanteno na domu in dokazi za obstoj tega
razloga, nemudoma posredujeta organu, pristojnemu za odreditev karantene iz 19.
člena tega zakona. Enako ravnata, kadar od osebe ne prejmeta enega izvoda
podpisane izjave iz drugega odstavka prejšnjega člena. Organ, pristojen za
odreditev karantene iz 19. člena tega zakona, osebi odredi karanteno na domu z
odločbo (v nadaljnjem besedilu: odločba o karanteni na domu). Oseba, ki ji je z
odločbo odrejena karantena na domu, mora ostati na naslovu bivanja v času
karantene na domu, ki ga je za čas trajanja karantene na domu izbrala sama, in
je naveden v odločbi o karanteni na domu, in omejiti fizične stike z osebami, ki
ne prebivajo na tem naslovu.
V izreku odločbe o karanteni na domu se
določita čas trajanja karantene na domu in naslov bivanja, ki ga je za čas
trajanja karantene na domu izbrala oseba sama. Če oseba Inštitutu za varovanje
zdravja Republike Slovenije oziroma Policiji v skladu s 5. točko tretjega
odstavka oziroma 5. točko četrtega odstavka 19.a člena tega zakona ni navedla
naslova bivanja, ki ga je za čas trajanja karantene na domu izbrala sama, se ji
karantena na domu odredi na naslovu stalnega ali začasnega bivališča v
Republiki Sloveniji. V obrazložitvi odločbe o karanteni na domu se navedeta razlog
in pravna podlaga za odreditev karantene na domu. V pouku o dolžnosti predhodne
pisne napovedi vložitve tožbe v upravnem sporu zoper odločbo o karanteni na
domu se navede vsebina iz tretjega odstavka tega člena.
Oseba, ki ji je odrejena karantena na domu,
lahko v treh dneh od vročitve odločbe o karanteni na domu pri organu,
pristojnem za odreditev karantene iz 19. člena tega zakona pisno ali po
elektronski poti z ali brez varnega elektronskega podpisa napove vložitev tožbe
v upravnem sporu zoper odločbo o karanteni na domu. Če oseba ne napove vložitve
tožbe v upravnem sporu zoper odločbo o karanteni na domu, odločba postane
pravnomočna. Vložitev tožbe v upravnem sporu ne zadrži izvršitve odločbe o
karanteni na domu.
Če je napovedana vložitev tožbe v upravnem
sporu zoper odločbo o karanteni na domu, organ, pristojen za odreditev
karantene iz 19. člena tega zakona, v osmih dneh izda odločbo o karanteni na
domu s polno obrazložitvijo. Rok za vložitev tožbe v upravnem sporu začne teči
z vročitvijo odločbe o karanteni na domu s polno obrazložitvijo.
Odločba o karanteni na domu iz prvega
oziroma četrtega odstavka tega člena se vroči na elektronski naslov, ki ga je
oseba navedla Inštitutu za varovanje zdravja Republike Slovenije oziroma
Policiji v skladu s 7. točko tretjega odstavka oziroma 7. točko četrtega
odstavka 19.a člena tega zakona. Če oseba elektronskega naslova ob napotitvi v
karanteno na domu ni navedla ali po prejemu na elektronski naslov ne potrdi
prejema do izteka naslednjega dne od dneva vročitve odločbe o karanteni na
domu, ministrstvo, pristojno za zdravje, posreduje odločbo pravni ali fizični
osebi, ki opravlja vročanje dokumentov v fizični obliki kot svojo dejavnost, ki
izvede osebno vročitev v 24 urah (v nadaljnjem besedilu: vročevalec). Vročevalec
opravi osebno vročitev na naslovu, na katerem je bila osebi odrejena karantena
na domu v skladu z drugim odstavkom tega člena. Če se vročitve ne da opraviti
osebno na tem naslovu, vročevalec pusti odločbo o karanteni na domu v poštnem
predalu ali v hišnem oziroma izpostavljenem predalčniku na naslovu stalnega
oziroma začasnega bivališča osebe. Vročevalec pusti odločbo o karanteni na domu
v poštnem predalu ali v hišnem oziroma izpostavljenem predalčniku na naslovu
stalnega oziroma začasnega bivališča osebe tudi v primeru, ko naslov, na
katerem je bila osebi odrejena karantena na domu, in naslov stalnega oziroma
začasnega bivališča osebe nista ista. Vročitev se šteje za opravljeno naslednji
dan.
Podatke o osebah, ki jim je bila odrejena
karantena na domu, organ, pristojen za odreditev karantene iz 19. člena tega
zakona, nemudoma po vročitvi odločbe o karanteni na domu posreduje v evidenco
iz prvega odstavka 19.č člena tega zakona.
Če je oseba zaposlena, mora v 24 urah od
vročitve odločbe o karanteni na domu obvestiti svojega delodajalca, da je v
karanteni na domu. Oseba, ki je v karanteni na domu in ne more opravljati dela,
je upravičena do nadomestila plače ali drugih pravic iz naslova zdravstvenega
in socialnega varstva v skladu z zakonom. Kot dokazilo za uveljavljanje pravice
do nadomestila plače ali drugih pravic iz naslova zdravstvenega in socialnega
varstva šteje odločba o karanteni na domu.
19.č člen
Inštitut za varovanje zdravja Republike
Slovenije zaradi ukrepa karantene na domu iz 19.a, 19.b in 19.c člena tega
zakona z namenom obvladovanja in preprečevanja širjenja posamezne nalezljive
bolezni iz petega odstavka 19. člena tega zakona v elektronski obliki vodi
evidenco karanten na domu, tako da za vsako osebo, ki je v karanteni na domu,
vodi naslednje podatke:
1.
osebno ime,
2.
dan, mesec in leto rojstva,
3.
enotno matična številka občana (EMŠO), če jo oseba ima,
4.
spol,
5.
naslov stalnega ali začasnega bivališča in številko stanovanja v primeru
večstanovanjskega objekta,
6.
telefonsko številko,
7.
elektronski naslov,
8.
osebno ime in elektronski naslov zakonitega zastopnika za mladoletno
osebo,
9.
naslov bivanja, ki ga je oseba izbrala za čas trajanja karantene na
domu, in številko stanovanja v primeru večstanovanjskega objekta,
10.
datum začetka in konca karantene na domu,
11.
razlog napotitve v karanteno na domu,
12.
način napotitve osebe v karanteno na domu,
13.
številko izjave o karanteni na domu oziroma odločbe o karanteni na domu,
14.
državljanstvo,
15.
vrsto in številko dokumenta, s katerim oseba prehaja državno mejo,
16.
datum in uro vstopa v Republiko Slovenijo,
17.
naziv vstopnega mejnega prehoda, kontrolne točke ali mesta prestopa
državne meje in
18.
državo ali območje z visokim tveganjem za okužbo, iz katerega prihaja
oseba.
Podatki iz 14. do 18. točke prejšnjega
odstavka se vodijo samo za osebe, ki so v karanteni na domu zaradi prihoda iz
območja z visokim tveganjem za okužbo, ki je izven meja Republike Slovenije.
Inštitut za varovanje zdravja Republike
Slovenije in Policija po prejemu izjave o karanteni na domu, ki je podpisana v
skladu s sedmim odstavkom 19.a člena tega zakona, podatke o napotitvi v
karanteno na domu, organ, pristojen za odreditev karantene iz 19. člena tega
zakona, pa podatke o odrejenih karantenah na domu z odločbo v skladu s prvim
odstavkom 19.c člena tega zakona posredujejo v evidenco iz prvega odstavka tega
člena. Podatki, ki jih je oseba posredovala sama v skladu s četrtim in petim
odstavkom 19.b člena tega zakona, se prek informacijske rešitve neposredno
posredujejo v evidenco iz prvega odstavka tega člena.
Za namen nadzora nad ukrepom karantene na
domu do podatkov v evidenci iz prvega odstavka tega člena dostopa Zdravstveni
inšpektorat Republike Slovenije. Policija dostopa do podatkov v evidenci iz
prvega odstavka tega člena, kadar v okviru svojih nalog in pooblastil po
zakonu, ki ureja naloge in pooblastila policije, preverja, ali je bila oseba,
ki je v policijskem postopku, napotena v karanteno na domu oziroma ji je bila
odrejena karantena na domu.
Podatki iz evidence iz prvega odstavka tega
člena se hranijo dve leti po napotitvi osebe v karanteno na domu. Vse pravice
oseb v zvezi s podatki v evidenci iz prvega odstavka tega člena, ki niso
urejene s tem zakonom, se izvajajo v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo
osebnih podatkov.
20. člen
Osebe, ki zbolijo ali za katere se sumi, da
so zbolele za nalezljivo boleznijo se morajo zdraviti v skladu s pravilnikom iz
drugega odstavka 8. člena tega zakona v vsakem primeru, ko bi opustitev
zdravljenja ogrozila zdravje drugih ljudi ali povzročila širjenje nalezljive
bolezni.
21. člen
Osebe, za katere sta odrejeni osamitev ali
karantena, se smejo prevažati samo na način in pod pogoji, ki onemogočajo
širjenje okužbe.
Način in pogoje prevoza določi minister,
pristojen za zdravje.
6. Cepljenje (imunizacija in
imunoprofilaksa) ter zaščita z zdravili (kemoprofilaksa)
22. člen
Obvezno je cepljenje:
-
proti hemofilusu influence b, davici, tetanusu, oslovskemu kašlju,
otroški paralizi, ošpicam, mumpsu, rdečkam in hepatitisu B;
-
proti steklini, rumeni mrzlici, trebušnemu tifusu, klopnemu
meningoencefalitisu, gripi, tuberkulozi in drugim nalezljivim boleznim, če
obstajajo določeni epidemiološki razlogi in tako določa program iz 25. člena
tega zakona.
O opravljenem cepljenju je treba izdati
potrdilo, voditi evidenco in poročati območnim zavodom za zdravstveno varstvo
oziroma Inštitutu za varovanje zdravja Republike Slovenije v skladu s
predpisom, ki ga izda minister, pristojen za zdravje.
22.a člen
Zdravnik, ki opravlja cepljenje, mora s
pregledom osebe, ki se cepi, in vpogledom v njeno zdravstveno dokumentacijo
ugotoviti morebitne razloge za opustitev cepljenja, zaradi katerih bi se
zdravstveno stanje osebe lahko trajno poslabšalo.
Med razloge za opustitev cepljenja se
štejejo:
-
alergija na sestavine cepiva,
-
resen nezaželen učinek cepiva po predhodnem odmerku istega cepiva,
-
bolezen ali zdravstveno stanje, ki je nezdružljivo s cepljenjem.
Ne glede na tretjo alineo prejšnjega
odstavka se med razloge za opustitev cepljenja po tem zakonu ne štejejo akutne
bolezni ali vročinska stanja, zaradi katerih se cepljenje začasno odloži.
Če zdravnik, ki opravlja cepljenje,
ugotovi, da obstajajo razlogi za opustitev cepljenja iz prvega odstavka tega
člena, mora dati predlog za opustitev cepljenja, ki mora biti strokovno
utemeljen in obrazložen. Zdravstvena dokumentacija osebe iz prvega odstavka
tega člena je sestavni del predloga za opustitev cepljenja.
Poleg zdravnika, ki opravlja cepljenje,
predlog iz prejšnjega odstavka lahko da tudi oseba iz prvega odstavka tega
člena ali njeni starši oziroma skrbniki.
Predlogu iz četrtega odstavka tega člena
mora biti priložena zdravstvena dokumentacija, ki dokazuje navedbe iz drugega
odstavka tega člena in vključuje:
-
v primeru zatrjevane alergije na sestavine cepiva navedbo, na katere
sestavine cepiva je oseba alergična in dokazilo o alergiji na sestavine cepiva
in kako je bila ta diagnosticirana;
-
v primeru zatrjevanega resnega neželenega učinka po predhodnem odmerku
istega cepiva navedbo, kakšen neželen učinek je utrpela oseba, navedbo časa
pojava zatrjevanega neželenega učinka in navedbo vrste cepiva ter dokazilo, iz
katerega je razvidna zdravstvena obravnava zatrjevanega resnega neželenega
učinka;
-
v primeru zatrjevane bolezni ali zdravstvenega stanja, ki je
nezdružljivo s cepljenjem, navedbo bolezenskih stanj, zaradi katerih se
predlaga opustitev in dokazilo, ki potrjuje zatrjevano bolezen ali zdravstveno
stanje, ki je nezdružljivo s cepljenjem.
Zdravstvena dokumentacija iz prejšnjega
odstavka se nanaša izključno na osebo, pri kateri naj bi se cepljenje opustilo.
Obrazec predloga za opustitev cepljenja z
naborom podatkov iz tega člena določi minister.
Predlog za opustitev cepljenja se pošlje
ministrstvu, pristojnemu za zdravje. Če predlogu ni priložena ustrezna
zdravstvena dokumentacija iz šestega odstavka tega člena, ministrstvo, pristojno
za zdravje, predlog zavrže.
22.b člen
Ministrstvo, pristojno za zdravje, pošlje
predlog za opustitev cepljenja Komisiji za cepljenje (v nadaljnjem besedilu:
komisija).
Tričlansko komisijo iz prejšnjega odstavka
imenuje minister, pristojen za zdravje. Sredstva za delo komisije se zagotavljajo
iz državnega proračuna.
Minister, pristojen za zdravje, podrobneje
določi način dela komisije.
22.c člen
Komisija mora pri ugotavljanju razlogov za
opustitev cepljenja proučiti predlog za opustitev cepljenja. Če oceni za
potrebno, zahteva dodatno dokumentacijo oziroma dodatne zdravstvene preglede.
Zahtevo za razgovor pred komisijo lahko
poda oseba oziroma njeni starši, skrbniki ali zakoniti zastopniki. Če se vlagatelj zahteve ne udeleži
razgovora, na katerega je bil povabljen v skladu z zakonom, se šteje, da se je
zahtevi odpovedal in se postopek lahko nadaljuje.
Po opravljenem postopku iz prvega in
drugega odstavka tega člena komisija da strokovno mnenje o tem, ali obstajajo
ali ne obstajajo razlogi za opustitev cepljenja, in ga pošlje ministru,
pristojnemu za zdravje, najpozneje 90 dni od prejema predloga za opustitev
cepljenja.
Strokovno mnenje iz prejšnjega odstavka
mora vsebovati:
-
navedbo nalezljive bolezni, zoper katero naj se opusti oziroma naj se ne
opusti cepljenje,
-
razloge za opustitev ali neopustitev cepljenja z obrazložitvijo,
-
časovno obdobje, za katero naj se opusti cepljenje,
-
navedbo lastniškega imena cepiva, s katerim bi se oseba morala cepiti.
Strokovno mnenje iz prejšnjega odstavka
lahko vsebuje tudi druge predloge v zvezi s cepljenjem.
22.č člen
Na podlagi strokovnega mnenja komisije
minister, pristojen za zdravje, izda odločbo v upravnem postopku o opustitvi
oziroma neopustitvi cepljenja v 30 dneh od prejema strokovnega mnenja iz
prejšnjega člena. Odločba mora vsebovati:
-
navedbo nalezljive bolezni, zoper katero se opušča ali ne opušča
cepljenje,
-
razloge za opustitev ali neopustitev cepljenja z obrazložitvijo,
-
časovno obdobje, za katero velja opustitev cepljenja,
-
navedbo lastniškega imena cepiva, s katerim bi se oseba morala cepiti.
V primeru iz petega odstavka prejšnjega
člena mora odločba vsebovati tudi predloge v zvezi s cepljenjem.
Zoper odločbo iz prvega odstavka tega člena
ni pritožbe, mogoč pa je upravni spor.
Odločba se vroči zdravniku, ki cepi, in osebi,
ki naj se cepi, oziroma njenim staršem, skrbnikom ali zakonitim zastopnikom, če
je ta oseba mladoletna ali opravilno nesposobna.
Odločitev o opustitvi cepljenja se vpiše v
zdravstveno dokumentacijo in knjižico o cepljenju osebe iz 22.a člena tega zakona.
23. člen
V primeru, ko obstaja nevarnost nastanka
bolezni, preden učinkuje cepivo, je obvezna zaščita s specifičnimi
imunoglobulini (imunoprofilaksa) proti steklini in tetanusu, v določenih
primerih pa tudi proti hepatitisu B in drugim boleznim, če to zahtevajo
epidemiološke razmere.
24. člen
Če z drugimi ukrepi ni mogoče zagotoviti
varnosti pred okužbo, je zaščita z zdravili (kemoprofilaksa) obvezna za osebe,
ki so izpostavljene okužbi s tuberkulozo, davico, kolero, pljučno kugo,
invazivno meningokokno okužbo, meningitisom, katerega povzročitelj je
H.influenzae ter v določenih primerih za osebe, ki so bile v stiku z bolnikom z
oslovskim kašljem, škrlatinko ali streptokokno angino.
Zaščita z zdravili je obvezna tudi za
osebe, ki odhajajo na območja, kjer je malarija oziroma določene nalezljive
bolezni, pri katerih obstajajo epidemiološki razlogi za zaščito z zdravili, in
za osebe, ki prihajajo s teh območij.
25. člen
Letni program cepljenja in zaščite z
zdravili ter pogoje in način izvedbe letnega programa določi minister,
pristojen za zdravje, na predlog Inštitut za varovanje
zdravja Republike Slovenije. Letni program določi tudi izvajalce ter način
nabave in razdeljevanja cepiv ter specifičnih imunoglobulinov.
V postopku priprave programa iz prejšnjega
odstavka je potrebno pridobiti mnenje Zavoda za zdravstveno zavarovanje
Slovenije glede njegovih finančnih posledic.
7. Dezinfekcija, dezinsekcija in
deratizacija
26. člen
Dezinfekcija ali razkuževanje je
odstranitev in uničevanje bolezenskih klic s predmetov, snovi in okolja.
Obvezna je dezinfekcija izločkov, osebnih
in drugih predmetov ter prostorov, kjer je bila oseba, ki je zbolela za
nalezljivo boleznijo, pri kateri obstaja neposredna nevarnost za širjenje
bolezni.
27. člen
Dezinsekcija je zatiranje in uničevanje
mrčesa (insektov).
Obvezna je dezinsekcija oseb in osebnih
predmetov, stanovanjskih, poslovnih in drugih prostorov ter vozil v primeru
zbolelih za nalezljivo boleznijo, katere prenašalec je mrčes, kakor tudi
naseljenih krajev, kjer so komarji, ki prenašajo povzročitelje nalezljivih
bolezni in obstaja nevarnost za širjenje bolezni.
Obvezno je razuševanje (depedikulacija)
ušivih oseb.
28. člen
Deratizacija je zatiranje podgan, miši in
drugih škodljivih glodalcev.
Obvezna je deratizacija v naseljenih
krajih, pristaniščih, letališčih, na ladjah in drugih sredstvih javnega prometa
ter v skladiščih in delovnih prostorih, kadar se pojavi ali obstaja nevarnost,
da se pojavi nalezljiva bolezen, katere vir okužbe ali prenašalci so glodalci.
29. člen
Inštitut za varovanje zdravja Republike
Slovenije spremlja učinkovitost in ugotavlja ustreznost posameznih sredstev za
dezinfekcijo, dezinsekcijo in deratizacijo po tem zakonu ter vodi njihovo
evidenco.
30. člen
Pogoje, način in sredstva za izvajanje
dezinfekcije, dezinsekcije in deratizacije po tem zakonu predpiše minister,
pristojen za zdravje.
8. Obvezni zdravstveno higienski pregledi s
svetovanjem
31. člen
Zdravstveno higienski pregledi s
svetovanjem zaradi preprečevanja nalezljivih bolezni obsegajo usmerjene
preglede objektov in prostorov, predmetov in oseb, svetovanje, vključno z
odvzemom materiala za usmerjeno laboratorijsko preiskavo.
Pregledi iz prejšnjega odstavka so obvezni
za:
1.
osebe, ki opravljajo vzgojno-izobraževalno, vzgojno-varstveno in
zdravstveno dejavnost, ter za objekte in prostore, kjer se ta dejavnost
opravlja;
2.
osebe, ki opravljajo dejavnost higienske nege in rekreacije
prebivalstva, ter za objekte in prostore, kjer se ta dejavnost opravlja;
3.
osebe, ki pridejo v stik z živili, pitno vodo ali zdravili pri izdelavi
in prometu živil in zdravil, pri oskrbi prebivalstva s pitno vodo, ter za
objekte in prostore, kjer se te dejavnosti opravljajo.
Delodajalci morajo omogočiti preglede iz
prejšnjega odstavka v delovnih prostorih in v času, ko poteka delovni proces,
razen predhodnih zdravstvenih pregledov oseb, ki se opravijo pred sklenitvijo
delovnega razmerja in v sodelovanju z medicino dela.
32. člen
Če obstaja neposredna nevarnost za širjenje
nalezljive bolezni, se obvezni pregledi lahko odredijo tudi za:
-
osebe, ki so prebolele nalezljivo bolezen ter zdrave nosilce
povzročiteljev nalezljivih bolezni;
-
potnike in njihove predmete ter sredstva v mednarodnem prometu;
-
druge osebe, ki s svojim delom in ravnanjem lahko prenesejo nalezljivo
bolezen.
Kriterije za obstoj neposredne nevarnosti
za širjenje nalezljivih bolezni določi minister, pristojen za zdravje, s posebnim pravilnikom.
33. člen
Prepovedano je opravljanje dela osebam pri
predelavi in prometu z živili, pri oskrbi prebivalstva s pitno vodo, pri izdelavi
zdravil, v vzgojno-varstvenem in vzgojno-izobraževalnem delu, pri negi in
zdravljenju ljudi in v zvezi z higiensko nego in rekreacijo prebivalstva z
ugotovljeno nalezljivo boleznijo, ki se lahko prenaša z živili, predmeti
splošne uporabe, vodo, neposrednim ali posrednim stikom.
Prepoved iz prejšnjega odstavka velja tudi
za zdrave nosilce povzročiteljev nalezljivih bolezni, če s higienskimi ukrepi
ni mogoče preprečiti širjenja nalezljive bolezni.
Prepoved iz prejšnjih odstavkov velja,
dokler zdravnik ne ugotovi prenehanja razlogov.
34. člen
Za osebe iz drugega odstavka 31. in iz 32.
člena tega zakona, ki so vir okužbe in zato obstaja nevarnost za širjenje
bolezni, so zdravstveni pregledi obvezni, dokler ne prenehajo epidemiološki
razlogi.
35. člen
Oseba, ki potuje v države, kjer je
nevarnost okužbe z nalezljivo boleznijo, se mora pred potovanjem, med njim in
po vrnitvi iz teh držav zaščititi oziroma opraviti zdravstveni pregled v skladu
s tem zakonom.
36. člen
Način in obseg obveznih zdravstveno
higienskih pregledov s svetovanjem ter predhodnih zdravstvenih pregledov oseb
določa pravilnik iz drugega odstavka 8. člena tega zakona. Izvajalce določi
minister, pristojen za zdravje.
9. Drugi posebni ukrepi
37. člen
Ob večji epidemiji ter ob naravnih in
drugih nesrečah, ki lahko povzročijo hujšo epidemijo nalezljive bolezni, lahko
minister, pristojen za zdravje, odredi naslednje
začasne ukrepe:
1.
dolžnost zdravstvenih delavcev in zdravstvenih sodelavcev, da opravljajo
zdravstveno dejavnost v posebnih delovnih pogojih in omejitev njihove pravice
do stavke;
2.
prepustitev v uporabo poslovnih in drugih prostorov, opreme, zdravil in
prevoznih sredstev za zdravstvene potrebe (materialna dolžnost);
3.
določitev posebnih nalog fizičnim in pravnim osebam, ki opravljajo
zdravstveno dejavnost.
Ukrepi iz prejšnjega odstavka lahko trajajo
največ, dokler obstajajo razlogi za širjenje epidemije.
O ukrepih iz prvega odstavka tega člena
minister, pristojen za zdravje, nemudoma obvesti Vlado
Republike Slovenije in Državni zbor Republike Slovenije.
38. člen
Glede materialne dolžnosti, nadomestila
plače, varstva pri izvrševanju dolžnosti, povračila škode in odgovornosti za
povzročeno škodo se smiselno uporabljajo predpisi, ki urejajo varstvo pred
naravnimi in drugimi nesrečami.
39. člen
(1) Kadar drugi ukrepi, določeni s tem
zakonom, ne zadoščajo ali ne bodo zadoščali za zagotavljanje zadostnega varstva
pred širjenjem oziroma za preprečevanje širjenja in obvladovanja nalezljive
bolezni ter varovanje zdravja in življenja ljudi, lahko Vlada Republike
Slovenije na predlog pristojnega ministra, z uredbo predpiše tudi ukrepe,
določene v tem členu, če so takšni ukrepi nujni, primerni in sorazmerni za
preprečevanje širjenja in obvladovanja nalezljivih bolezni ter varovanje
zdravja in življenja ljudi. Vlada Republike Slovenije pri sprejemu uredbe
izhaja iz strokovne ocene iz 39.a člena tega zakona ter v primeru, ko ne sledi
strokovni oceni, to v predlogu uredbe tudi obrazloži. Ukrepi, določeni v tem
členu, se lahko odredijo zgolj v primeru, ko minister, pristojen za zdravje,
ali Vlada Republike Slovenije na podlagi četrtega odstavka 7. člena tega
zakona razglasita epidemijo nalezljive bolezni, ali v primeru, ko na predlog
Nacionalnega inštituta za javno zdravje odločita, da obstaja nevarnost hitrega
širjenja nalezljive bolezni.
(2) Obrazložitev predloga uredbe vsebuje
najmanj: pravno podlago za ukrepe, strokovno podlago za ukrepe, ki jo vsebinsko
predstavlja strokovna ocena iz 39.a člena tega zakona, rok trajanja ukrepov,
človekove pravice in temeljne svoboščine, ki jih ukrepi omejujejo, ter razloge
za odločitev o omejitvah teh človekovih pravic in temeljnih svoboščin.
(3) Vlada Republike Slovenije lahko v
skladu s prejšnjima odstavkoma v uredbi odredi, da se gibanje in zbiranje oseb
ter promet blaga, izvajanje storitev ali izvajanje delovnih procesov, ki
predstavljajo znatno tveganje za širjenje nalezljive bolezni, pogojuje:
-
z upoštevanjem higiensko varnostnih in drugih zaščitnih ukrepov glede na
način prenosa nalezljive bolezni, kot so zagotavljanje osebne higiene, uporaba
zaščitnih sredstev, vzdrževanje medosebne razdalje, razen določitve največjega
števila oseb, ki se lahko gibajo, zbirajo ali dostopajo do blaga in storitev;
-
s posredovanjem osebnih podatkov odgovorni osebi javnega ali zasebnega
prava, ki organizira zbiranje oseb oziroma opravlja promet blaga, izvaja storitve
ali izvaja delovne procese;
-
s predložitvijo ustreznih dokazil o imunosti ali neokuženosti ali drugih
ustreznih dokazil odgovorni osebi iz prejšnje alineje;
-
vse z namenom omejevanja širjenja in obvladovanja nalezljivih bolezni
ter varovanja zdravja in življenja ljudi.
(4) Če Vlada Republike Slovenije z
upoštevanjem sorazmernosti ostalih sprejetih ukrepov iz tega odstavka po
preučitvi strokovne ocene iz 39.a člena tega zakona oceni, da ukrepi, določeni
v prejšnjem odstavku, ne zadoščajo ali ne bodo zadoščali za preprečevanje
širjenja in obvladovanja nalezljivih bolezni ter varovanje zdravja in življenja
ljudi, lahko z uredbo odredi tudi naslednje ukrepe:
1.
omeji prihod iz držav, v katerih obstaja možnost okužbe z nalezljivo
boleznijo, in sicer tako, da se kot pogoj za prihod v državo zahteva
predložitev ustreznih dokazil o imunosti ali neokuženosti ali drugih ustreznih
dokazil ali se od osebe, ki vstopa v državo, zahteva posredovanje osebnih
podatkov v skladu s sedmim odstavkom tega člena, pri čemer se državljanu
Republike Slovenije ali tujcu z dovoljenjem za prebivanje v Republiki Slovenji,
razen v primerih iz naslednje točke, ne sme prepovedati ali preprečiti prihoda
v Republiko Slovenijo;
2.
prepove prihod iz držav iz prejšnje točke tujcem, ki nimajo pravnega
naslova za bivanje v Republiki Sloveniji in ne vstopajo na ozemlje Republike
Slovenije, da bi uresničevali pravico do družinskega življenja z družinskimi
člani tujca, kot jih opredeljuje zakon, ki ureja vstop, bivanje in zapustitev
tujcev;
3.
omeji gibanje na določeno območje ali prepove dostop na določeno mesto,
pri čemer upošteva značilnosti območja, zlasti gostoto poselitve, ter dostop do
storitev javnega prevoza, poštnih storitev, bančnih storitev, zdravstvenih
storitev in tem podobnih storitev ter dostop do prehranskih, živilskih in
higienskih dobrin. Če se omejitev gibanja predpiše za območje celotne države,
okuženega ali ogroženega območja ali njegovega dela, Vlada Republike Slovenije
posebej utemelji nujnost takšne omejitve ter razloge, zaradi katerih omejitev
gibanja znotraj dela območja države ne bi ustrezno zajezila prenosa nalezljive
bolezni;
4.
omeji ali prepove zbiranje oseb na območju celotne države, okuženega ali
ogroženega območja ali njegovega dela v kinodvoranah, gledališčih, muzejih,
knjižnicah, drugih ustanovah za izvajanje kulturne dejavnosti, gostinskih in
nastanitvenih obratih, verskih objektih, v športnih objektih, na javnih
prireditvah in drugih javnih krajih, razen javnih shodov in zbiranja zaradi
kolektivnega uresničevanja verske svobode;
5.
omeji in hkrati določi pogoje ter način izvajanja omejenega prometa z
blagom, izvajanja storitev ali izvajanja delovnih procesov ali prepove promet z
blagom, izvajanje storitev ali izvajanje delovnih procesov na območju celotne
države, okuženega ali ogroženega območja ali njegovega dela;
6.
prilagodi, omeji ali prepove pouk oziroma izvajanje vzgojno-izobraževalnega
oziroma izobraževalnega programa na območju celotne države, okuženega ali
ogroženega območja ali njegovega dela oziroma posameznih prostorih zavodov s
področja vzgoje in izobraževanja, univerzah in samostojnih visokošolskih
zavodih ali odredi način izvajanja pouka oziroma izvajanja
vzgojno-izobraževalnega oziroma izobraževalnega programa v prostorih zavodov s
področja vzgoje in izobraževanja, univerzah in samostojnih visokošolskih
zavodih na daljavo, pri čemer se zasleduje načelo največje otrokove koristi
oziroma koristi udeležencev vzgojno-izobraževalnih programov in uresničevanje
pravice do izobraževanja, na način, da se izobraževanje na daljavo odredi le,
če so uvedeni tudi drugi ukrepi, s katerimi se preprečuje množični stik med
ljudmi, in ki primerljivo ali celo manj intenzivno posegajo v človekove pravice
in temeljne svoboščine, iz tega odstavka.
(5) Če ukrepi iz četrtega odstavka tega
člena ne zadoščajo ali ne bodo zadoščali za preprečevanje širjenja in
obvladovanja nalezljivih bolezni ter varovanja zdravja in življenja ljudi, se
lahko v času in za čas razglašene epidemije omeji javne shode zaradi izražanja
mnenj in stališč o vprašanjih javnega ali skupnega pomena ter zbiranja zaradi
kolektivnega uresničevanja verske svobode.
(6) Z uredbo Vlada Republike Slovenije
odredi tudi izjeme, ki veljajo za posamezni ukrep, vse z namenom uresničevanja
načela sorazmernosti med zasledovanimi cilji posameznih ukrepov ter omejevanjem
človekovih pravic in temeljnih svoboščin, v katere se s posameznimi ukrepi posega.
(7) Osebni podatki iz druge in tretje
alineje tretjega odstavka tega člena obsegajo osebno ime, stalno oziroma
začasno prebivališče, kontaktne podatke (telefonsko številko oziroma
elektronski naslov) in podatke o imunosti ali neokuženosti ali druga ustrezna
dokazila. Osebni podatki iz 1. točke četrtega odstavka tega člena obsegajo
osebno ime, stalno oziroma začasno prebivališče, kontaktne podatke (telefonsko
številko oziroma elektronski naslov), kraj in čas vstopa in izstopa v in iz
Republike Slovenije, identifikacijsko številko prevoznega sredstva in podatke o
imunosti ali neokuženosti ali druga ustrezna dokazila. Osebni podatki se
obdelujejo v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, in se hranijo
30 dni ter se po poteku tega roka uničijo. Do teh podatkov lahko dostopa
Nacionalni inštitut za varovanje zdravja.
(8) Uredbe, s katerimi se predpišejo ukrepi
iz tretjega, četrtega in petega odstavka tega člena, vsebujejo določbo o
dolžini veljavnosti uredbe, pri čemer ta ne sme presegati petnajst dni. Uredba,
ki ne opredeljuje dolžine veljavnosti, velja sedem dni od uveljavitve.
(9) Vlada Republike Slovenije lahko v
uredbi iz tega člena določi tudi prekrške in sankcije zanje za primer kršitve
določb uredbe.
39.a člen
(1) Za pripravo, spremljanje in
koordinacijo ukrepov iz 39. člena tega zakona se za vsako posamezno
stanje, za katero minister, pristojen za zdravje, ali Vlada Republike Slovenije
na podlagi četrtega odstavka 7. člena tega zakona razglasita epidemijo
nalezljive bolezni, ali v primeru, ko na predlog Nacionalnega inštituta za
javno zdravje odločita, da obstaja nevarnost hitrega širjenja nalezljive
bolezni, ustanovi neodvisna strokovna skupina (v nadaljnjem besedilu: strokovna
skupina). Strokovno skupino vodi predstavnik epidemiološke stroke, sestavljajo
pa jo še vsaj predstavniki imunološke, sociološke, psihološke,
ekonomsko-finančne in pravne stroke, strokovnjak za bolezen, ki se določi glede
na predvidljive zaplete nalezljive bolezni, ter mikrobiolog.
(2) V primeru, ko epidemijo razglasi ali
odloči o nevarnosti hitrega širjenja nalezljive bolezni iz prejšnjega odstavka
Vlada Republike Slovenije, ta ustanovi strokovno skupino. V primeru, ko
epidemijo razglasi ali odloči o nevarnosti hitrega širjenja nalezljive bolezni
iz prejšnjega odstavka minister, pristojen za zdravje, strokovno skupino
ustanovi minister. Strokovni skupini iz prejšnjih stavkov delujeta v okviru
ministrstva, pristojnega za zdravje.
(3) Strokovna skupina na zahtevo Vlade
Republike Slovenije oziroma ministra, pristojnega za zdravje, pripravi in
sprejme obrazloženo strokovno oceno, ki zajema epidemiološke, medicinske in
etične vidike, če tako oceni strokovna skupina, pa tudi družbene in psihološke
vidike ter finančno-ekonomske vidike ukrepov iz 39. člena tega zakona ter
opravo testa sorazmernosti posega v človekove pravice in temeljne svoboščine.
(4) Strokovna ocena vsebuje:
-
oceno stanja, skupaj z medicinskimi in epidemiološko-mikrobiološkimi
podatki o širjenju in nevarnosti nalezljive bolezni ter podatki o zmogljivosti
in obremenjenosti zdravstvenega sistema, ki vsebujejo tudi oceno tveganja za
obdobje nadaljnjih 30 dni;
-
določitev najmanjšega okuženega oziroma ogroženega območja, kot na
primer teritorialne enote, znotraj katerega so predlagani ukrepi primerni,
nujni in sorazmerni, in ciljne populacije ukrepov;
-
strokovna stališča o najprimernejših ukrepih za preprečevanje nalezljive
bolezni ter primerjavo teh ukrepov z vidika njihove učinkovitosti;
-
priporočene ukrepe za preprečevanje širjenja nalezljive bolezni z
navedbo vrste ukrepa, okuženega oziroma ogroženega območja in ciljne populacije
ukrepov;
-
razloge za odreditev ukrepov, ki vsebuje poročilo o koristih
priporočenega ukrepa in intenziteto omejevanja človekovih pravic in temeljnih
svoboščin, v katere se s posameznimi ukrepi posega, upoštevaje prostorske
oziroma populacijske učinke posameznega predlaganega ukrepa;
-
oceno vpliva prometa s posameznimi vrstami blaga ter izvajanja storitev
in delovnih procesov na pojav in širjenje nalezljive bolezni, ob upoštevanju
stopnje omejevanja pri prometu s tem blagom ter izvajanjem storitev in delovnih
procesov, in priporočilo ustreznih ukrepov iz 39. člena tega zakona in
pogojev, pod katerimi se lahko ponuja posamezno blago, storitev oziroma
opravlja delovni proces, če Vlada Republike Slovenije predlaga omejitev ali
prepoved prometa z blagom oziroma omejitev ali prepoved izvajanja storitev in
delovnih procesov, ki pomenijo znatno tveganje za širjenje nalezljive bolezni;
-
druge ugotovitve in priporočila.
(5) Pri pripravi strokovne ocene iz tega
člena ter pri pripravi predloga uredbe iz 39. člena tega zakona se
upoštevajo ustaljeni kazalniki in merila za določeno nalezljivo bolezen, v
skladu s pravili medicinske stroke, še zlasti:
-
način in hitrost prenosa okužbe z upoštevanjem vloge presimptomatskega
in asimptomatskega prenosa;
-
bazično in efektivno reprodukcijsko število;
-
splošna umrljivost, presežna umrljivost, umrljivost zaradi specifičnega
povzročitelja, smrtnost;
-
število novih okužb na določeno število prebivalcev v določenem časovnem
obdobju v primerjavi s pričakovanim številom;
-
število aktivno okuženih oseb v določenem časovnem obdobju na določeno
število prebivalcev;
-
raven imunosti populacije;
-
delež okuženih oseb glede na število opravljenih testiranj;
-
število obolelih oseb;
-
število oseb, ki potrebujejo bolnišnično zdravljenje;
-
število oseb, ki potrebujejo intenzivno terapijo;
-
obremenjenost zdravstvenih kapacitet glede na število obolelih oziroma
obolelih s specifičnimi potrebami zdravljenja;
-
predvidene in znane zdravstvene, socialne ter družbene posledice
nalezljive bolezni;
-
ogroženost bolnikov in populacije, upoštevaje strokovna dognanja o
posamezni nalezljivi bolezni ter vrstah in učinkovitosti diagnostike,
zdravljenja in možnih preventivnih ukrepih;
-
druga strokovno-medicinska merila in kazalnike glede na specifične
značilnosti posamezne nalezljive bolezni;
-
tehnične, kemične in druge lastnosti blaga, ki vplivajo ali bi lahko
vplivale na pojav in širjenje nalezljivih bolezni;
-
vrste storitev (glede na način izvajanja, pri čemer se zlasti upošteva
kontaktnost storitve), izvajanje katere bi vplivalo ali bi lahko vplivalo na
prenos nalezljive bolezni.
(6) Med kazalniki iz prejšnjega odstavka se
pri pripravi strokovne ocene uporabijo tisti, ki so na voljo v času priprave.
Nacionalni inštitut za javno zdravje zagotavlja, da kazalniki združujejo enake
vsebinsko standardizirane podatke, ki jih posredujejo zdravstveni zavodi,
laboratoriji in organizacije iz tega zakona.
(7) Strokovna skupina pri pripravi
strokovne ocene upošteva tudi podatke Evropskega centra za preprečevanje in
obvladovanje bolezni, ki se nanašajo na epidemiološko situacijo v posamezni
državi, ali druge uradne podatke tujih ali mednarodno priznanih institucij s
področja javnega zdravja, če takšna ocena oziroma uradni podatki obstajajo.
(8) Nacionalni inštitut za javno zdravje
nudi strokovni skupini pri pripravi strokovne ocene strokovno, tehnično,
kadrovsko in drugo potrebno pomoč. Podporo strokovni skupini glede na potrebe
nudijo tudi izvajalci zdravstvene dejavnosti na terciarni ravni, Nacionalni
laboratorij za zdravje, okolje in hrano, Inštitut za mikrobiologijo in
imunologijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani, Veterinarska fakulteta
Univerze v Ljubljani in Nacionalni inštitut za biologijo.
(9) Strokovna ocena se objavi na spletnih
straneh Vlade Republike Slovenije, ministrstva, pristojnega za zdravje, in
Nacionalnega inštituta za javno zdravje, najkasneje naslednji dan po sprejemu
uredbe iz 39. člena tega zakona.
(10) Člani strokovne skupine imajo za čas
sodelovanja v strokovni skupini pravico do odsotnosti z dela, kot jo ureja
zakon, ki ureja delovna razmerja, za primere opravljanja funkcije ali
obveznosti po posebnih zakonih. Člani strokovne skupine so upravičeni do
nagrade in povračila stroškov za delo po predpisih, ki jih sprejme minister,
pristojen za zdravje, sredstva za izplačilo nagrade in stroškov za delo pa
zagotavlja ministrstvo, pristojno za zdravje.
39.b člen
(1) Istočasno z vložitvijo predloga uredbe
iz 39. člena Vladi Republike Slovenije pristojni minister pošlje predlog
uredbe v seznanitev Državnemu zboru Republike Slovenije.
(2) Ko Vlada Republike Slovenije sprejme
uredbo iz 39. člena tega zakona, jo nemudoma pošlje v seznanitev Državnemu
zboru Republike Slovenije. Poslanke in poslanci se seznanijo z uredbo na seji
delovnega telesa, pristojnega za obravnavo predlogov zakonov in drugih aktov s
področja javnega zdravja, najkasneje peti dan po njenem prejemu.
(3) Uredbo ali del uredbe, s katero želi
Vlada Republike Slovenije podaljšati veljavnost po vsebini istega ukrepa iz
39. člena tega zakona preko 30 dni in preko 60 dni, obravnava delovno telo
iz prejšnjega odstavka ter predlaga in glasuje o sklepu, ki podaja soglasje k
uredbi ali delu uredbe Vlade Republike Slovenije. Delovno telo iz prejšnjega
odstavka predlagani sklep pošlje v odločanje Državnemu zboru Republike
Slovenije. Predlagani sklep je izglasovan, če zanj glasuje večina navzočih
poslank in poslancev Državnega zbora Republike Slovenije.
(4) Uredbo ali del uredbe, s katero želi
Vlada Republike Slovenije podaljšati veljavnost po vsebini istega ukrepa iz
39. člena tega zakona preko 90 dni, obravnava delovno telo iz drugega
odstavka tega člena ter predlaga in glasuje o sklepu, ki podaja soglasje k
podaljšanju veljavnosti uredbe ali dela uredbe Vlade Republike Slovenije preko
90 dni. Delovno telo iz drugega odstavka tega člena predlagani sklep pošlje v
odločanje Državnemu zboru Republike Slovenije. Predlagani sklep je izglasovan,
če zanj glasuje večina vseh poslank in poslancev Državnega zbora Republike
Slovenije.
(5) Postopek iz prejšnjega odstavka se
ponovi vsakokrat, ko Vlada Republike Slovenije sprejme uredbo, s katero
podaljša veljavnost po vsebini istega ukrepa iz 39. člena tega zakona za
nadaljnjih 30 dni.
40. člen
Obvezna je preiskava krvodajalcev in dajalcev
drugih tkiv in organov pri vsakem odvzemu človeškega materiala za presajanje,
umetno inseminacijo in fertilizacijo in vitro na prisotnost povzročiteljev
sifilisa, hepatitisov, aidsa in drugih bolezni, ki se prenašajo s človeškim
materialom.
Preiskave človeškega materiala iz
prejšnjega odstavka so obvezne tudi pred posegom v primerih, ko odvzem ni bil
opravljen v Republiki Sloveniji oziroma če ni izkazano, da je bila opravljena
preiskava negativna.
41. člen
Obvezna je preiskava krvi nosečnic na
navzočnost povzročiteljev hepatitisov, ki se prenašajo vertikalno,
toksoplazmoze in sifilisa.
Minister, pristojen za zdravje, odredi na predlog Zdravstvenega sveta obvezno preiskavo nosečnic
tudi v drugih primerih, ko to terjajo epidemiološke razmere.
V postopku priprave odredbe iz prejšnjega
odstavka je potrebno pridobiti mnenje Zavoda za zdravstveno zavarovanje
Slovenije glede njenih finančnih posledic.
42. člen
Pokop, izkop, prekop ali prevoz trupla
umrlega za nalezljivo boleznijo se opravi na način in pod pogoji, ki
onemogočajo širjenje okužbe in jih podrobneje določi minister, pristojen za zdravje.
III. PREPREČEVANJE IN OBVLADOVANJE BOLNIŠNIČNIH OKUŽB
43. člen
Bolnišnične okužbe so okužbe, ki so v
neposredni vzročni zvezi z izpostavljenostjo pri postopkih diagnostike,
zdravljenja, zdravstvene nege, rehabilitacije ali pri drugih postopkih v
zdravstveni dejavnosti.
44. člen
Vsaka fizična ali pravna oseba, ki opravlja
zdravstveno dejavnost izvaja program preprečevanja in obvladovanja bolnišničnih
okužb.
Program iz prejšnjega odstavka pripravi
strokovni vodja organizacije, ki opravlja zdravstveno dejavnost, izvajajo pa ga
za to dejavnost usposobljeni zdravstveni delavci oziroma zdravstveni sodelavci,
po njihovih navodilih pa vsi drugi zaposleni.
Program iz prvega odstavka tega člena mora
obsegati:
-
epidemiološko spremljanje bolnišničnih okužb,
-
doktrino izvajanja vseh diagnostičnih, terapevtskih, negovalnih in
ostalih postopkov,
-
doktrino sterilizacije, dezinfekcije, čiščenja in rokovanja z odpadki,
-
doktrino ravnanja z bolniki, zdravstvenimi delavci in sodelavci z
okužbami,
-
program zaščite zdravstvenih delavcev in zdravstvenih sodelavcev na
delovnih mestih,
-
program usposabljanja zdravstvenih delavcev in drugih zaposlenih.
45. člen
Minister, pristojen za zdravje, na predlog Inštituta za varovanje zdravja Republike Slovenije
predpiše minimalne strokovne, organizacijske in tehnične pogoje za pripravo in
izvajanje programa iz prejšnjega člena.
IV. SPREMLJANJE IN NADZORSTVO NAD IZVAJANJEM UKREPOV
46. člen
Spremljanje izvajanja splošnih in posebnih
ukrepov iz tega zakona ter preprečevanja in obvladovanja bolnišničnih okužb
opravljajo Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije in območni zavodi
za zdravstveno varstvo.
Zdravstvena inšpekcija preverja, ali
fizične in pravne osebe, ki izvajajo zdravstveno dejavnost, imajo in izvajajo
program preprečevanja in obvladovanja bolnišničnih okužb.
Inštitut za varovanje zdravja Republike
Slovenije in območni zavodi za zdravstveno varstvo ter zdravstvena inšpekcija
se morajo medsebojno obveščati o ugotovitvah in ukrepih.
46.a člen
Inšpekcijski nadzor nad izvajanjem določb
tega zakona opravlja zdravstvena inšpekcija, v zvezi z izvajanjem ukrepov iz
prvega odstavka 39. člena tega zakona, ki spadajo na delovno področje drugih
ministrstev, pa tudi inšpektorji, ki delujejo na tem delovnem področju, razen
če zakon določa drugače.
Pri izvajanju nadzora nad ukrepi iz prvega
odstavka 39. člena tega zakona, ki spadajo na delovno področje drugih
ministrstev, ima pristojni inšpektor pravico in dolžnost:
-
prepovedati gibanje osebam, za katere se ugotovi ali sumi, da so zbolele
za določeno nalezljivo boleznijo;
-
prepovedati zbiranje ljudi na javnih mestih, dokler ne preneha nevarnost
širjenja nalezljive bolezni;
-
omejiti ali prepovedati promet posameznih vrst blaga in izdelkov;
-
odrediti druge ukrepe in opraviti dejanja, za katere je pooblaščen z
zakonom ali drugim predpisom.
47. člen
Pri izvajanju nadzorstva nad preprečevanjem
in obvladovanjem nalezljivih bolezni ima zdravstvena inšpekcija pravico in
dolžnost:
1.
prepovedati osebam, ki so zbolele za določenimi nalezljivimi boleznimi
ali so zdravi nosilci povzročiteljev nalezljivih bolezni, opravljati določena
dela in delovne naloge, kjer lahko ogrozijo zdravje drugih oseb;
2.
prepovedati gibanje osebam, za katere se ugotovi ali sumi, da so zbolele
za določeno nalezljivo boleznijo;
3.
odrediti dezinfekcijo, dezinsekcijo in deratizacijo ter druge sanitarne
ukrepe;
4.
odrediti osamitev oseb, ki so zbolele za določenimi nalezljivimi
boleznimi, in njihovo zdravljenje;
5.
prepovedati delo osebam, ki delajo na delovnih mestih, za katera je
predpisan obvezen predhodni zdravstveni pregled, pa pregled ni bil opravljen;
6.
prepovedati delo osebam, pri katerih je bil pri zdravstveno higienskem
pregledu odrejen zdravstveni pregled, pa pregled ni bil opravljen;
7.
odrediti zdravstveni pregled oseb in materiala, če je podan sum na
nalezljivo bolezen;
8.
odrediti druge predpisane splošne ali posebne ukrepe.
48. člen
Pri izvajanju zdravstvenega nadzorstva ima zdravstvena inšpekcija na mejnih prehodih iz 1. člena zakona,
ki ureja zdravstveno inšpekcijo poleg ukrepov iz
prejšnjega člena pravico in dolžnost tudi:
1.
prepovedati gibanje osebam, za katere se ugotovi ali sumi, da so okužene
s kolero, kugo ali virusnimi hemoragičnimi mrzlicami (Ebola, Lassa, Marburg);
2.
odrediti druge predpisane sanitarno-tehnične in sanitarno-higienske
ukrepe v skladu z zakonom, mednarodnimi konvencijami ter drugimi mednarodnimi
pogodbami.
O ukrepih iz prejšnjega odstavka mora
zdravstvena inšpekcija nemudoma obvestiti ministra, pristojnega za zdravje, in ministra, pristojnega za notranje zadeve.
49. člen
Ukrepe iz 47. in 48. člena tega zakona
odredi zdravstvena inšpekcija
z odločbo, izdano v upravnem postopku. Pritožba zoper odločbo ne zadrži njene
izvršitve.
V. FINANCIRANJE
50. člen
Dejavnost Inštituta za varovanje zdravja
Republike Slovenije in zavodov za zdravstveno varstvo na podlagi tega zakona se
financira iz državnega proračuna v skladu z letnimi programi dela.
Stroške splošnih ukrepov iz 9. člena tega
zakona plačajo lastniki, upravljalci in najemniki stanovanjskih in drugih
objektov ter fizične in pravne osebe, ki izdelujejo oziroma prodajajo živila
oziroma predmete splošne uporabe.
Stroške posebnih ukrepov, ki se opravijo
pri posamezniku v obliki zdravstvenih storitev ali po posebnih programih v
skladu s tem zakonom, plačuje
-
Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije za zavarovane osebe iz 15.
člena zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (Uradni list
RS, št. 9/92 in 13/93),
-
državni proračun za osebe iz 7. člena zakona o zdravstvenem varstvu in
zdravstvenem zavarovanju, če ni z mednarodno pogodbo drugače določeno,
-
posameznik ali njegov delodajalec za storitve iz drugega odstavka 24.
člena tega zakona in storitve, določene s programom iz 25. člena tega zakona, ki
niso predmet obveznega zdravstvenega zavarovanja (neobvezna cepljenja,
cepljenja v mednarodnem prometu),
-
fizična ali pravna oseba za storitve iz drugega odstavka 24. člena tega
zakona in storitve, določene s programom iz 25. člena tega zakona, ki niso predmet
obveznega zdravstvenega zavarovanja (neobvezna cepljenja, cepljenja v
mednarodnem prometu),
-
delodajalec za storitve iz 31. člena tega zakona, ki niso predmet
obveznega zdravstvenega zavarovanja.
VI. POSEBNE DOLOČBE
51. člen
Policija v okviru svojih pravic in
dolžnosti sodeluje pri izvajanju ukrepov, ki so določeni v 37., 39., drugem
odstavku 46.a, 47. in 48. členu tega zakona.
Pri izvajanju ukrepov iz 37. in 39. člena
tega zakona sodelujejo tudi organi in enote za zaščito, reševanje in pomoč v
skladu s posebnim zakonom.
51.a člen
Vključitev necepljenega otroka v javni
vrtec, kot je opredeljen po zakonu, ki ureja vrtce, in v javno sofinancirani
program zasebnega vrtca v skladu z zakonom, ki ureja vrtce, se zavrne, če iz
potrdila pediatra o zdravstvenem stanju otroka izhaja, da otrok ni bil cepljen
proti ošpicam, mumpsu in rdečkam, pa za to ne obstajajo medicinski razlogi,
ugotovljeni z odločbo o opustitvi cepljenja iz 22.č člena tega zakona.
Ne glede na prejšnji odstavek se v javni
vrtec, kot je opredeljen po zakonu, ki ureja vrtce, in v javno sofinancirani
program zasebnega vrtca v skladu z zakonom, ki ureja vrtce, lahko vključi
otrok, ki je v postopku pridobitve odločbe o opustitvi cepljenja iz 22.č člena
zakona.
Za otroka iz prejšnjega odstavka velja, da
se pogoji za vključitev preverjajo ob vključitvi v naslednjem šolskem letu.
51.b člen
Kandidati, ki se vpisujejo v programe
srednjih in visokošolskih zavodov ter fakultet, ki izobražujejo s področja
zdravstva, vzgoje in izobraževanja in socialnega varstva, morajo ob vpisu imeti
opravljeno cepljenje v skladu s programom cepljenja iz 25. člena tega
zakona, sicer se vpis kandidata zavrne, razen v primeru, ko je z odločbo o
opustitvi cepljenja iz 22.č člena tega zakona ugotovljeno, da za opustitev cepljenja
obstajajo utemeljeni medicinski razlogi.
52. člen
Zdravnik oziroma zdravstveni zavod, ki je
sprejel na obvezno zdravljenje tujca ali mu odredil osamitev oziroma izvršil
odločbo o karanteni, mora o tem nemudoma obvestiti Policijo.
53. člen
Minister, pristojen za zdravje, in minister, pristojen za veterinarstvo, ustanovita kot stalno
strokovno in svetovalno telo skupno komisijo za zoonoze, določita število
članov, sestavo in imenujeta člane komisije.
Skupna komisija se ustanovi pri
ministrstvu, pristojnem za zdravje.
VI.A ODŠKODNINSKA ODGOVORNOST ZA ŠKODO, KI NASTANE OSEBI
ZARADI OBVEZNEGA CEPLJENJA
53.a člen
Oseba, ki ji je z obveznim cepljenjem po
tem zakonu nastala škoda na zdravju, ki se kaže v resnem in trajnem zmanjšanju
življenjskih funkcij, ima pravico do odškodnine.
Če oseba iz prejšnjega odstavka umre zaradi
posledic obveznega cepljenja, imajo pravico do odškodnine pod pogoji,
določenimi v tem zakonu, njen zakonec oziroma partner, s katerim je živela v
zunajzakonski skupnosti, njeni otroci in starši.
Kot škoda iz prvega odstavka tega člena se
ne šteje škoda, ki je posledica strokovne nepravilnosti pri opravljanju
cepljenja ali ki je posledica neustrezne kakovosti cepiva v skladu s predpisom,
ki ureja zdravila.
Kadar je škoda na zdravju ali smrt osebe,
ki se je cepila, nastala kot posledica nepravilnega ravnanja strokovnih oseb
pri cepljenju ali neustrezne kakovosti cepiva, se za odškodninsko odgovornost
oziroma odgovornosti proizvajalca cepiva uporabljajo predpisi civilnega prava.
53.b člen
Oseba iz prvega odstavka prejšnjega člena
ima pravico do odškodnine po tem zakonu v enkratnem znesku v višini 60.000 eurov.
Zakonec oziroma partner, ki je živel v
zunajzakonski skupnosti z osebo iz prvega odstavka prejšnjega člena, ali, če
gre za mladoletno osebo, njeni starši imajo v primeru njene smrti pravico do
odškodnine po tem zakonu v enkratnem skupnem znesku v višini 10.000 eurov.
Otroci osebe iz prvega odstavka prejšnjega
člena do 18. leta starosti imajo v primeru njene smrti pravico do odškodnine po
tem zakonu v enkratnem skupnem znesku v višini 20.000
eurov.
53.c člen
Zneske odškodnin po tem zakonu enkrat letno
valorizira ministrstvo, pristojno za zdravje, v skladu s podatki Statističnega
urada Republike Slovenije o višini letne inflacije.
53.č člen
Postopek za pridobitev pravice do
odškodnine po tem zakonu se začne z vlogo, ki se vloži pri ministrstvu, pristojnem
za zdravje.
Vloga se lahko vloži najpozneje v šestih
letih od dneva cepljenja osebe, kolikor je bila cepljena na ozemlju Republike
Slovenije.
Vloga mora vsebovati:
-
ime in priimek osebe, ki je cepljena,
-
ime in priimek osebe, ki uveljavlja pravico do odškodnine,
-
naziv in sedež zdravstvenega zavoda oziroma druge pravne ali fizične
osebe, kjer je bilo cepljenje opravljeno,
-
podatke in dokumentacijo o cepljenju in domnevnih posledicah cepljenja
(npr. o datumu cepljenja, nalezljivi bolezni, zoper katero je bilo cepljenje
opravljeno, domnevnih posledicah cepljenja, dokumentacijo o zdravljenju
domnevnih posledic cepljenja ipd.).
Ministrstvo, pristojno za zdravje, zaradi
odločanja o vlogi lahko samo pridobi ali preveri podatke iz zdravstvene dokumentacije
osebe, ki je bila cepljena. Podatki v vlogi so zaupni.
53.d člen
O pravici do odškodnine v skladu s tem
zakonom odloči minister, pristojen za zdravje, na podlagi strokovnega mnenja
Komisije za ugotavljanje vzročne zveze med obveznim cepljenjem in nastalo škodo
(v nadaljnjem besedilu: komisija za ugotavljanje vzročne zveze) in mnenja
invalidske komisije Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (v nadaljnjem
besedilu: invalidska komisija).
Komisijo za ugotavljanje vzročne zveze
imenuje minister, pristojen za zdravje, med strokovnjaki ustrezne medicinske
stroke. Minister, pristojen za zdravje, podrobneje določi način dela komisije
za ugotavljanje vzročne zveze. Sredstva za delo komisije za ugotavljanje
vzročne zveze se zagotavljajo iz državnega proračuna.
Ministrstvo, pristojno za zdravje,
posreduje podatke in dokumentacijo iz prejšnjega člena komisiji za ugotavljanje
vzročne zveze in invalidski komisiji, ki dasta svoje strokovno mnenje
najpozneje v treh mesecih od prejema zaprosila za mnenje. Strokovno mnenje
invalidske komisije se v primeru smrti osebe iz 53.a člena tega zakona ne
zahteva.
Mnenje komisije za ugotavljanje vzročne
zveze mora vsebovati oceno o tem, ali je nastala škoda na zdravju osebe oziroma
smrt osebe iz 53.a člena tega zakona posledica obveznega cepljenja, oziroma
oceno, ali obstaja vzročna zveza med obveznim cepljenjem in škodo, povzročeno
na zdravju oziroma s smrtjo osebe iz 53.a člena tega zakona.
Invalidska komisija da mnenje o tem, ali
gre pri osebi iz 53.a člena tega zakona za resno in trajno zmanjšanje življenjskih
funkcij.
Minister, pristojen za zdravje, izda
odločbo iz prvega odstavka tega člena v upravnem postopku v 30 dneh od prejema
mnenj komisij iz tega člena. Če oseba, ki je dala vlogo za uveljavljanje
pravice do odškodnine po tem zakonu, med postopkom umre, se postopek s sklepom
ustavi.
Zoper odločbo iz prejšnjega odstavka ni
pritožbe, mogoč pa je upravni spor.
53.e člen
Odškodnine, ki se izplačujejo po tem
zakonu, se plačujejo iz sredstev državnega proračuna.
Sredstva iz prejšnjega odstavka se
zagotavljajo v finančnem načrtu ministrstva, pristojnega za zdravje.
53.f člen
Z izplačilom odškodnine po tem zakonu je
poravnana vsa škoda, za katero je po tem zakonu objektivno odgovorna država.
VII. KAZENSKE DOLOČBE
53.g člen
Za vodenje prekrškovnega postopka in
izrekanje glob po tem zakonu je pristojna tista inšpekcija, za katero je
določena pristojnost za nadzor nad izvajanjem določb tega zakona v skladu s
46.a členom tega zakona.
54. člen
Z globo od 4.000 do 100.000 eurov se
kaznuje za prekršek pravna oseba:
1.
če ne omogoči opravljanja higienskih pregledov s svetovanjem, predhodnih
zdravstvenih pregledov, kot tudi odvzema potrebnega materiala in izvajanja
drugih ukrepov za varstvo pred nalezljivimi boleznimi, določenimi s tem zakonom
(drugi odstavek 4. člena);
1.a če ravna v nasprotju s programi za preprečevanje,
obvladovanje, odstranitev in izkoreninjenje nalezljivih bolezni iz četrtega odstavka
5. člena tega zakona, ki se nanašajo na cepljenja v času razglašene epidemije
nalezljive bolezni;
2.
če ravna v nasprotju z drugim odstavkom 15. člena tega zakona;
3.
če ne omogoči dezinfekcije iz 26. člena tega zakona;
4.
če ne omogoči dezinsekcije ali razuševanja iz 27. člena tega zakona;
5.
če ne omogoči deratizacije iz 28. člena tega zakona;
6.
če kot delodajalec ne omogoči obveznih zdravstvenih pregledov iz 31.
člena tega zakona;
7.
če zaposluje oziroma omogoča delo osebam v nasprotju s 33. členom tega
zakona;
8.
če ne izvaja materialne dolžnosti iz 2. točke prvega odstavka 37. člena
tega zakona;
9.
če ne izvaja posebnih nalog iz 3. točke prvega odstavka 37. člena tega
zakona;
10.
(črtana)
11.
če opravi pokop, izkop, prekop ali prevoz trupla v nasprotju z 42.
členom tega zakona;
12.
če ne pripravi ali ne izvaja programa preprečevanja in obvladovanja
bolnišničnih okužb (44. člen);
12.a če
se ne ravna v skladu z ukrepi pristojne inšpekcije iz drugega odstavka 46.a
člena tega zakona ali če se jih onemogoča;
13.
če se ne ravna ali onemogoča ukrepe zdravstvene inšpekcije iz 47. člena
tega zakona;
14.
če se ne ravna ali onemogoča ukrepe zdravstvene inšpekcije na državni
meji iz prvega odstavka 48. člena tega zakona.
Z globo od 2.000 do 50.000 eurov se za
prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje samostojni podjetnik posameznik ali
posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost.
Z globo od 400 do 4.000 eurov se za
prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje posameznik, odgovorna oseba
pravne osebe in odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika ali
posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost.
Z globo od 400 do 40.000 evrov se kaznuje
pravna oseba, ki ravna v nasprotju z 51.a in 51.b členom tega zakona.
55. člen
Z globo od 400 do 4.000 eurov se kaznuje za
prekršek zdravstveni delavec ali zdravstveni sodelavec:
1.
če se v nasprotju s 1. točko prvega odstavka 37. člena tega zakona
izmika ali ne odzove na opravljanje delovne dolžnosti;
2.
če ne izvaja programa preprečevanja in obvladovanja bolnišničnih okužb
(drugi odstavek 44. člena tega zakona).
56. člen
Z globo od 400 do 4.000 eurov se kaznuje za
prekršek zdravnik:
1.
če odkrije ali posumi na nalezljivo bolezen na podlagi anamnestičnih
podatkov, kliničnega pregleda in epidemioloških razmer in ne izvede nemudoma
ustreznih ukrepov, določenih s tem zakonom (prvi odstavek 12. člena);
2.
če osebe, ki jo je poškodovala stekla žival ali je bila v stiku s steklo
živaljo ali živaljo za katero se sumi, da je stekla, ne napoti takoj v
specializirano (antirabično) ambulanto pristojnega zavoda za zdravstveno
varstvo (13. člen);
3.
če takoj po postavljeni diagnozi oziroma sumu nalezljive bolezni ne
prijavi pristojnemu zavodu za zdravstveno varstvo:
-
vsakega pojava nalezljive bolezni iz 8. člena tega zakona ali smrti
zaradi nje (1. točka 14. člena)
-
vsakega suma na davico, gnojni meningitis, virusno hemoragično mrzlico,
kolero, kugo, ošpice, otroško paralizo in steklino (2. točka 14. člena)
-
vsake epidemije ali suma na epidemijo nalezljive bolezni (3. točka 14.
člena)
-
vsakega izločanja povzročitelja trebušnega tifusa, drugih salmonel,
šigel, kampilobaktra, jersinije in lamblije (4. točka 14. člena)
-
vsakega nosilstva virusov hepatitisov B in C, povzročiteljev aidsa in
povzročiteljev malarije (5. točka 14. člena)
-
vsakega ugriza in stika s steklo živaljo ali na steklino sumljivo živaljo
(6. točka 14. člena);
4.
če ne odredi osamitve zbolelega ali osebe za katero se sumi, da je
zbolela za nalezljivo boleznijo, kadar bi njeno svobodno gibanje lahko
povzročilo direkten ali indirekten prenos bolezni na druge osebe (prvi odstavek
18. člena);
5.
če ravna v nasprotju z 22. in 23. členom tega zakona;
6.
če ravna v nasprotju z 22.a členom tega zakona;
7.
če ravna v nasprotju s prvim odstavkom 24. člena tega zakona;
8.
če v nasprotju s 40. členom ne opravi preiskave krvodajalcev in dajalcev
drugih tkiv in organov;
9.
če v nasprotju z 41. členom ne opravi preiskave krvi nosečnic;
10.
če sprejme na obvezno zdravljenje tujca ali mu odredi osamitev, pa o tem
ne obvesti nemudoma pristojnega organa za notranje zadeve (52. člen).
57. člen
Z globo od 400 do 4.000 eurov se kaznuje za
prekršek posameznik:
1.
če ne ravna v skladu z ukrepom osamitve iz drugega odstavka 18. člena
tega zakona;
2.
če ne ravna v skladu z ukrepom karantene iz prvega odstavka 19. člena
tega zakona;
2.a če ne
ostane na naslovu, kjer izvaja karanteno na domu, ali ne omeji fizičnih stikov
z osebami, ki ne prebivajo na tem naslovu v skladu z osmim odstavkom 19.a
člena, sedmim odstavkom 19.b člena ali prvim odstavkom 19.c člena tega
zakona;
2.b če pri
izpolnjevanju podatkov na podlagi četrtega in petega odstavka 19.b člena tega
zakona navede neresnične podatke, na podlagi katerih pridobi izjavo o karanteni
na domu, čeprav ni bil v visoko tveganem stiku s povzročiteljem nalezljive
bolezni ali ne prihaja iz območja z visokim tveganjem za okužbo;
3.
če se ne zdravi oziroma ne ravna v skladu z 20. členom tega zakona;
4.
če se izmika ali onemogoča obvezno cepljenje iz prvega odstavka 22.
člena tega zakona;
5.
če zavrača ali se izmika zaščiti s specifičnimi imunoglobulini v
nasprotju s 23. členom tega zakona,
6.
če zavrača ali se izmika zaščiti z zdravili v nasprotju s 24. členom
tega zakona;
7.
če zavrača ali onemogoča dezinfekcijo, dezinsekcijo in deratizacijo iz
26., 27. in 28. člena tega zakona;
8.
če zavrača ali se izmika obveznim higienskim pregledom s svetovanjem iz
31. člena tega zakona;
9.
če opravlja delo ali dejavnost brez obveznega predhodnega zdravstvenega
pregleda iz 31. člena tega zakona;
10.
če zavrača ali se izmika obveznim zdravstvenim pregledom iz 32. člena
tega zakona;
11.
če ne opravi zdravstvenega pregleda, ki mu je bil odrejen pri
zdravstveno higienskem pregledu;
12.
če opravlja delo v nasprotju s 33. členom tega zakona;
13.
če ravna v nasprotju s 35. členom tega zakona;
14.
(črtana)
Za dejanje iz 1. do 6. točke prejšnjega
odstavka se kaznuje za prekršek z globo od 400 do 4.000 eurov starš ali skrbnik
otroka, ki je storil prekršek, če je to neposredna posledica opustitve
starševske skrbi ali obveznosti skrbnika.
57.a člen
Za prekrške iz tega zakona se lahko v
hitrem postopku izreče globa tudi v znesku, ki je višji od najnižje predpisane
globe, določene s tem zakonom.
Zakon o nalezljivih boleznih – ZNB (Uradni
list RS, št. 69/95)
vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:
»VIII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
58. člen
Minister, pristojen za zdravstvo, izda
izvršilne predpise iz tega zakona v osmih mesecih po njegovi uveljavitvi.
Do izdaje izvršilnih predpisov iz
prejšnjega odstavka se uporabljajo, kolikor niso v nasprotju s tem zakonom,
naslednji izvršilni predpisi:
1.
pravilnik o pogojih in načinu opravljanja obvezne imunizacije,
seroprofilakse in kemoprofilakse proti nalezljivim boleznim in osebah, za
katere velja ta obveznost (Uradni list SFRJ, št. 68/91);
2.
pravilnik o ukrepih za varstvo pred vnosom in zatiranje kolere, kuge, virusnih
hemoragičnih mrzlic, rumene mrzlice in malarije (Uradni list SFRJ, št. 42/85);
3.
pravilnik o pogojih in načinu vodenja podatkov o laboratorijskih
preiskavah ter o dajanju obvestil o povzročiteljih posameznih nalezljivih
bolezni (Uradni list SFRJ, št. 42/85);
4.
pravilnik o pogojih za opravljanje dezinfekcije, dezinsekcije in
deratizacije zaradi preprečevanja in zatiranja nalezljivih bolezni (Uradni list
SFRJ, št. 42/85);
5.
pravilnik o zdravstvenih pregledih oseb, ki so prebolele trebušni tifus,
bacilarno grižo ali salmoneloze (Uradni list SFRJ, št. 42/85);
6.
pravilnik o zdravstvenih pregledih oseb pod zdravstvenim nadzorstvom
zaradi preprečevanja nalezljivih bolezni (Uradni list SFRJ, št. 42/85);
7.
pravilnik o izvrševanju varnostnega ukrepa obveznega zdravljenja spolne
bolezni (Uradni list SRS, št. 23/75);
8.
odredba o obveznem zdravljenju tuberkuloznih bolnikov (Uradni list LRS,
št. 16/56);
9.
pravilnik o načinu prijavljanja nalezljivih bolezni (Uradni list SFRJ,
št. 42/85);
10.
pravilnik o pogojih in načinu izkopavanja in prevoza trupel (Uradni list
SFRJ, št. 42/85);
11.
odlok o ukrepih za varstvo prebivalstva pred sindromom pridobljene
zmanjšane odpornosti (AIDS) (Uradni list SFRJ, št. 36/86);
12.
odlok o ukrepih za varstvo prebivalstva pred sindromom pridobljene
zmanjšane odpornosti (Uradni list SFRJ, št. 36/87 in 53/87);
13.
pravilnik o ukrepih za varstvo pred širjenjem okužbe znotraj
zdravstvenih organizacij (Uradni list SFRJ, št. 49/86);
14.
pravilnik o ukrepih za zatiranje in izkoreninjanje stekline pri živalih
(Uradni list SFRJ, št. 39/88);
15.
pravilnik o načinu odvzemanja vzorcev in metodah za laboratorijsko
analizo pitne vode (Uradni list SFRJ, št. 33/87);
16.
pravilnik o higienski neoporečnosti pitne vode (Uradni list SFRJ, št.
33/87);
17.
pravilnik o opravljanju zdravstvenih pregledov oseb, ki so pod
zdravstvenim nadzorom zaradi preprečevanja nalezljivih bolezni (Uradni list
SRS, št. 1/88);
18.
pravilnik o minimalnih sanitarno-higienskih pogojih za opravljanje
dejavnosti frizerskih, kozmetičnih in podobnih storitev (Uradni list SRS, št.
1/88 in 33/93);
19.
pravilnik o posebnih ukrepih pri zastrupitvah in infekcijah oseb s hrano
in o njihovem preprečevanju (Uradni list SRS, št. 24/81 in 35/82).
Minister, pristojen za zdravstvo, izda
pooblastila za izvajanje nalog iz tega zakona najpozneje v 30 dneh po
uveljavitvi zakona.
59. člen
Organizacije, ki opravljajo zdravstveno
dejavnost in zasebni zdravstveni delavci morajo v šestih mesecih po uveljavitvi
predpisa iz 45. člena tega zakona sprejeti in začeti izvajati programe
preprečevanja in obvladovanja bolnišničnih okužb.
60. člen
Pravne osebe, ki so v skladu s predpisi
opravljale dejavnost dezinfekcije, dezinsekcije in deratizacije do uveljavitve
tega zakona, lahko to dejavnost opravljajo do sprejema predpisa iz 30. člena
tega zakona pod pogojem, da sklenejo pogodbo o strokovnem sodelovanju s
pristojnim zavodom za zdravstveno varstvo.
61. člen
Z uveljavitvijo tega zakona se preneha
uporabljati zakon o varstvu prebivalstva pred nalezljivimi boleznimi, ki
ogrožajo vso državo (Uradni list SFRJ, št. 51/84 in 63/90) in preneha veljati
zakon o varstvu prebivalstva pred nalezljivimi boleznimi (Uradni list SRS, št.
18/87).
62. člen
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Zakon o spremembah in dopolnitvah določenih
zakonov na področju zdravja – ZdZPZ (Uradni list RS, št. 47/04)
vsebuje naslednjo končno določbo:
»36. člen
Ta zakon začne veljati naslednji dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o
nalezljivih boleznih – ZNB-A (Uradni list RS, št. 119/05)
spreminja 58. člen zakona tako, da se glasi:
»58. člen
Minister, pristojen za zdravje, izda izvršilne predpise iz tega zakona v osmih mesecih po njegovi
uveljavitvi.
Do izdaje izvršilnih predpisov iz
prejšnjega odstavka se uporabljajo, kolikor niso v nasprotju s tem zakonom,
naslednji izvršilni predpisi:
1.
pravilnik o pogojih in načinu opravljanja obvezne imunizacije,
seroprofilakse in kemoprofilakse proti nalezljivim boleznim in osebah, za
katere velja ta obveznost (Uradni list SFRJ, št. 68/91);
2.
pravilnik o ukrepih za varstvo pred vnosom in zatiranje kolere, kuge,
virusnih hemoragičnih mrzlic, rumene mrzlice in malarije (Uradni list SFRJ, št.
42/85);
3.
pravilnik o pogojih in načinu vodenja podatkov o laboratorijskih
preiskavah ter o dajanju obvestil o povzročiteljih posameznih nalezljivih
bolezni (Uradni list SFRJ, št. 42/85);
4.
pravilnik o pogojih za opravljanje dezinfekcije, dezinsekcije in
deratizacije zaradi preprečevanja in zatiranja nalezljivih bolezni (Uradni list
SFRJ, št. 42/85);
5.
pravilnik o zdravstvenih pregledih oseb, ki so prebolele trebušni tifus,
bacilarno grižo ali salmoneloze (Uradni list SFRJ, št. 42/85);
6.
pravilnik o zdravstvenih pregledih oseb pod zdravstvenim nadzorstvom
zaradi preprečevanja nalezljivih bolezni (Uradni list SFRJ, št. 42/85);
7.
pravilnik o izvrševanju varnostnega ukrepa obveznega zdravljenja spolne
bolezni (Uradni list SRS, št. 23/75);
8.
odredba o obveznem zdravljenju tuberkuloznih bolnikov (Uradni list LRS,
št. 16/56);
9.
pravilnik o načinu prijavljanja nalezljivih bolezni (Uradni list SFRJ,
št. 42/85);
10.
pravilnik o pogojih in načinu izkopavanja in prevoza trupel (Uradni list
SFRJ, št. 42/85);
11.
odlok o ukrepih za varstvo prebivalstva pred sindromom pridobljene
zmanjšane odpornosti (AIDS) (Uradni list SFRJ, št. 36/86);
12.
odlok o ukrepih za varstvo prebivalstva pred sindromom pridobljene
zmanjšane odpornosti (Uradni list SFRJ, št. 36/87 in 53/87);
13.
pravilnik o ukrepih za varstvo pred širjenjem okužbe znotraj
zdravstvenih organizacij (Uradni list SFRJ, št. 49/86);
14.
pravilnik o ukrepih za zatiranje in izkoreninjanje stekline pri živalih
(Uradni list SFRJ, št. 39/88);
15.
pravilnik o načinu odvzemanja vzorcev in metodah za laboratorijsko
analizo pitne vode (Uradni list SFRJ, št. 33/87);
16.
pravilnik o higienski neoporečnosti pitne vode (Uradni list SFRJ, št.
33/87);
17.
pravilnik o opravljanju zdravstvenih pregledov oseb, ki so pod zdravstvenim
nadzorom zaradi preprečevanja nalezljivih bolezni (Uradni list SRS, št. 1/88);
18.
pravilnik o minimalnih sanitarno-higienskih pogojih za opravljanje
dejavnosti frizerskih, kozmetičnih in podobnih storitev (Uradni list SRS, št.
1/88 in 33/93);
19.
pravilnik o posebnih ukrepih pri zastrupitvah in infekcijah oseb s hrano
in o njihovem preprečevanju (Uradni list SRS, št. 24/81 in 35/82).
Minister, pristojen za zdravje, izda pooblastila za izvajanje nalog iz tega zakona najpozneje v
30 dneh po uveljavitvi zakona.«;
ter vsebuje naslednje prehodne in končne
določbe:
»9. člen
Za postopke glede uveljavljanja odškodnine
za škodo po tem zakonu, ki so se začeli pred sodiščem pred uveljavitvijo tega
zakona, pa še niso zaključeni, se glede višine odškodnine uporabljajo določbe
53.b in 53.c člena zakona.
10. člen
Minister, pristojen za zdravje, izda
predpisa iz tretjega odstavka 22.b člena in drugega odstavka 53.d člena zakona
v treh mesecih po uveljavitvi tega zakona.
11. člen
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi
v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Zakon o interventnih ukrepih za zajezitev
epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo – ZIUZEOP
(Uradni list RS, št. 49/20)
vsebuje naslednjo končno določbo:
»109. člen
(začetek
veljavnosti)
(1) Ta zakon začne veljati naslednji
dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
(2) Vlada lahko predlaga Državnemu
zboru Republike Slovenije prenehanje veljavnosti tega zakona v celoti ali v
njegovih posamičnih delih tudi pred potekom rokov, ki jih določa ta zakon, če
oceni, da to utemeljujejo spremenjene razmere.«.
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o
nalezljivih boleznih – ZNB-B (Uradni list RS, št. 142/20)
vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:
»PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
5. člen
Minister, pristojen za zdravje, v roku treh
mesecev od uveljavitve tega zakona izda podzakonski akt iz osmega odstavka 22.a
člena zakona.
6. člen
Predloge za opustitev cepljenja, ki so bili
vloženi pred uveljavitvijo tega zakona in do uveljavitve tega zakona o njih še
ni bilo pravnomočno odločeno, je treba dopolniti skladno z 22.a členom zakona
najkasneje v roku dvanajst mesecev od uveljavitve tega zakona, sicer jih
ministrstvo, pristojno za zdravje, zavrže.
7. člen
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Zakon o interventnih ukrepih za omilitev
posledic drugega vala epidemije COVID-19 – ZIUOPDVE (Uradni list RS, št. 175/20)
vsebuje naslednjo končno določbo:
»142. člen
(začetek
veljavnosti)
Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi
v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Zakon o dodatnih ukrepih za omilitev posledic
COVID-19 – ZDUOP (Uradni list RS, št. 15/21)
vsebuje naslednjo končno določbo:
»65. člen
(začetek
veljavnosti)
Ta zakon začne veljati naslednji dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o
nalezljivih boleznih – ZNB-C (Uradni list RS, št. 82/21)
vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:
»PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
4. člen
Informacijsko rešitev iz prvega odstavka
19.b člena zakona Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije v
sodelovanju z ministrstvom, pristojnim za javno upravo, kot pogodbenim
obdelovalcem na portalu eUprava, vzpostavi v petnajstih dneh od uveljavitve
tega zakona.
Do vzpostavitve informacijske rešitve iz
prvega odstavka 19.b člena zakona oseba, ki je obveščena o tem, da je bila v
visoko tveganem stiku, neposredno od okužene osebe ali prek mobilne aplikacije
#OstaniZdrav iz 46. člena Zakona o začasnih ukrepih za omilitev in odpravo
posledic COVID-19 (Uradni list RS, št. 152/20 in 175/20 – ZIUOPDVE), lahko
pridobi dokazilo za uveljavljanje pravice do nadomestila plače ali drugih
pravic iz naslova zdravstvenega in socialnega varstva v skladu s četrtim in
šestim odstavkom 30. člena Zakona o interventnih ukrepih za pomoč pri omilitvi
posledic drugega vala epidemije COVID-19 (Uradni list RS, št. 203/20 in 15/21 –
ZDUOP).
5. člen
Osebi, ki je bila v karanteni na domu na
podlagi 30. člena Zakona o interventnih ukrepih za pomoč pri omilitvi posledic
drugega vala epidemije COVID-19 (Uradni list RS, št. 203/20 in 15/21 –
ZDUOP) in potrebuje dokazilo o karanteni na domu zaradi uveljavljana pravice do
nadomestila plače ali drugih pravic iz naslova zdravstvenega in socialnega
varstva, Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije izda potrdilo o
karanteni na domu iz četrtega odstavka 30. člena Zakona o interventnih
ukrepih za pomoč pri omilitvi posledic drugega vala epidemije COVID-19 (Uradni
list RS, št. 203/20 in 15/21 – ZDUOP) do 31. decembra 2021.
6. člen
Z dnem uveljavitve tega zakona prenehajo
veljati:
-
10., 11. in 12. člen Zakona o začasnih ukrepih za omilitev in odpravo
posledic COVID-19 (Uradni list RS, št. 152/20 in 175/20 – ZIUOPDVE),
-
29. in 30. člen Zakona o interventnih ukrepih za pomoč pri omilitvi
posledic drugega vala epidemije COVID-19 (Uradni list RS, št. 203/20 in 15/21 –
ZDUOP),
-
Odlok o določitvi pogojev vstopa v Republiko Slovenijo zaradi zajezitve
in obvladovanja nalezljive bolezni COVID-19 (Uradni list RS, št. 79/21).
Ne glede na prejšnji odstavek se:
-
določbe iz prve alineje prejšnjega odstavka in 29. člen Zakona o
interventnih ukrepih za pomoč pri omilitvi posledic drugega vala epidemije
COVID-19 (Uradni list RS, št. 203/20 in 15/21 – ZDUOP) uporabljajo do začetka
uporabe tega zakona;
-
četrti in šesti odstavek 30. člena Zakona o interventnih ukrepih za
pomoč pri omilitvi posledic drugega vala epidemije COVID-19 (Uradni list RS,
št. 203/20 in 15/21 – ZDUOP) uporabljata do vzpostavitve informacijske rešitve
iz prvega odstavka 19.b člena zakona;
-
predpis iz tretje alineje prejšnjega odstavka uporablja do uveljavitve
predpisa iz drugega odstavka spremenjenega 19. člena zakona, s katerim se
določijo območja z visokim tveganjem za okužbo s povzročiteljem nalezljive
bolezni COVID-19 in morebitne izjeme od karantene za osebe, ki prihajajo iz
območij z visokim tveganjem za okužbo s SARS-CoV-2.
7. člen
Ta zakon začne veljati naslednji dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne peti dan po
uveljavitvi.«.
Odločba o ugotovitvi, da je 4. točka prvega
odstavka 39. člena Zakona o nalezljivih boleznih v neskladju z Ustavo in o ugotovitvi,
da je bil Odlok o začasni prepovedi ponujanja in prodajanja blaga in storitev
potrošnikom v Republiki Sloveniji v neskladju z Ustavo (Uradni list RS, št. 178/21)
določa:
»1. Točka 4 prvega odstavka 39. člena
Zakona o nalezljivih boleznih (Uradni list RS, št. 33/06 – uradno prečiščeno
besedilo, 49/20 – ZIUZEOP, 142/20, 175/20 – ZIUPDVE, 15/21 – ZDUOP in 82/21) je
v neskladju z Ustavo.
2. Državni zbor mora ugotovljeno
neskladje iz prejšnje točke izreka odpraviti v roku dveh mesecev po objavi te
odločbe v Uradnem listu Republike Slovenije.
3. Do odprave ugotovljenega neskladja
iz 1. točke izreka se uporablja 4. točka prvega odstavka 39. člena Zakona o
nalezljivih boleznih, pri čemer se uporablja tudi za storitve.
4. Odlok o začasni prepovedi ponujanja
in prodajanja blaga in storitev potrošnikom v Republiki Sloveniji (Uradni list
RS, št. 25/20, 29/20, 32/20, 37/20, 42/20, 44/20, 47/20, 53/20, 58/20 in 59/20)
je bil v neskladju z Ustavo.
5. Ugotovitev iz prejšnje točke izreka
ima učinek razveljavitve.«.
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o
nalezljivih boleznih – ZNB-D (Uradni list RS, št. 125/22)
vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:
»PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
5. člen
Pravilnik iz 39.a člena zakona, ki ureja
nagrade in povračila stroškov članom strokovne skupine za opravljeno delo v tej
skupini, sprejme minister najpozneje v 30 dneh po uveljavitvi tega zakona.
6. člen
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.