Opozorilo: Neuradno prečiščeno
besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede
katerega organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače.
Neuradno prečiščeno besedilo Zakona o društvih obsega:
-
Zakon o društvih – ZDru-1 (Uradni list RS, št. 61/06 z dne 13. 6. 2006),
-
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o društvih – ZDru-1A (Uradni
list RS, št. 58/09 z dne 27. 7. 2009),
-
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o društvih – ZDru-1B (Uradni
list RS, št. 39/11 z dne 25. 5. 2011),
-
Zakon o društvih – uradno prečiščeno besedilo – ZDru-1-UPB2 (Uradni list
RS, št. 64/11 z dne 12. 8. 2011),
-
Zakon o nevladnih organizacijah – ZNOrg (Uradni list RS, št. 21/18 z dne
30. 3. 2018).
ZAKON
O DRUŠTVIH (ZDru-1)
(neuradno prečiščeno besedilo št. 4)
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(pojem in načela delovanja društva)
(1) Društvo je samostojno in nepridobitno združenje, ki ga
ustanoviteljice oziroma ustanovitelji (v nadaljnjem besedilu: ustanovitelji),
skladno s tem zakonom, ustanovijo zaradi uresničevanja skupnih interesov.
(2) Društvo si samo določi namen in cilje, dejavnost oziroma
naloge ter način delovanja, odločitve o upravljanju društva pa neposredno ali
posredno sprejemajo članice oziroma člani društva (v nadaljnjem besedilu: člani
društva).
(3) Namen ustanovitve in delovanja društva ni pridobivanje
dobička. Presežke prihodkov nad odhodki iz vseh dejavnosti in drugih virov
društvo trajno namenja za uresničevanje svojega namena in ciljev in jih ne deli
med člane.
(4) Delovanje društva je javno.
2. člen
(pravica do združevanja v društva)
(1) Združevanje v društva je prostovoljno.
(2) Vsakdo lahko postane član društva in v društvu deluje pod
pogoji, ki jih društvo določi v temeljnem aktu.
(3) Delovanje v društvu temelji na enakopravnosti članstva.
3. člen
(omejitve)
(1) Ni dovoljeno ustanoviti društva, katerega namen, cilji
ali dejavnost merijo na nasilno spremembo ustavne ureditve, na izvrševanje
kaznivih dejanj ali spodbujajo k narodni, rasni, verski ali drugi
neenakopravnosti, razpihovanju narodnega, rasnega, verskega ali drugega
sovraštva in nestrpnosti oziroma spodbujajo k nasilju ali vojni.
(2) Prav tako ni dovoljeno ustanoviti društva, katerega namen
je ustvarjanje dobička ali društva, katerega izključna dejavnost je pridobitna
dejavnost, niti ni dovoljeno delovanje takšnega društva.
4. člen
(temeljni akt)
Društvo mora imeti temeljni akt, ki mora biti v skladu s tem
zakonom in s pravnim redom Republike Slovenije.
5. člen
(pravna osebnost in zastopanje)
(1) Društvo je pravna oseba zasebnega prava. Pravno osebnost
društvo pridobi z vpisom v register društev (v nadaljnjem besedilu:
registracija društva).
(2) Društvo zastopa oseba, določena s temeljnim aktom (v
nadaljnjem besedilu: zastopnik društva). Zastopnik društva je lahko le poslovno
sposobna fizična oseba. Društvo ima lahko dva zastopnika, če tako določa
temeljni akt društva. Društvo v temeljnem aktu določi tudi način zastopanja
(skupno ali samostojno) in meje pooblastil za zastopanje.
6. člen
(odgovornost)
(1) Če temeljni akt ne določa drugače, za zakonito poslovanje
društva odgovarjata društvo in zastopnik društva.
(2) Društvo odgovarja za svoje obveznosti z vsem svojim
premoženjem.
(3) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka, za obveznosti
društva odgovarjajo solidarno in z vsem svojim premoženjem tudi njegove
odgovorne osebe, ki so v svojo korist ali korist koga drugega zmanjšale
premoženje društva ali s preusmeritvijo poslovanja oziroma finančnih tokov na
drugo obstoječo ali novoustanovljeno pravno osebo ali fizično osebo preprečile
povečanje premoženja, čeprav so vedele, da društvo ne bo moglo poravnati
obveznosti tretjim osebam. Odgovorne osebe odgovarjajo do višine oškodovanja
društva, ki so ga povzročile s svojim ravnanjem.
(4) Za obveznosti društva v primerih iz prejšnjega odstavka
solidarno odgovarja tudi fizična ali pravna oseba, ki je z ravnanji odgovornih
oseb pridobila premoženjsko korist, do višine pridobljene premoženjske koristi.
7. člen
(uporaba zakona)
(1) Določbe tega zakona se smiselno uporabljajo tudi za zveze
društev in društva, ki imajo po tujem pravu status pravne osebe in delujejo na
območju Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: tuja društva), če ta zakon
ne določa drugače.
(2) Tuje društvo lahko opravlja v Republiki Sloveniji
pridobitno dejavnost v skladu z določbami tega zakona in pod pogoji, ki jih
določajo predpisi za tuja podjetja.
II. USTANOVITEV IN UPRAVLJANJE DRUŠTVA
8. člen
(ustanovitev društva)
(1) Društvo lahko ustanovijo najmanj tri poslovno sposobne
fizične osebe oziroma pravne osebe.
(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka, gospodarske
družbe ne morejo ustanoviti društva, ki ima v temeljnem aktu določeno dejavnost,
katero gospodarska družba opravlja kot svojo dejavnost.
(3) Ustanovitelji na ustanovnem zboru sprejmejo sklep o
ustanovitvi in temeljni akt društva ter izvolijo zastopnika društva.
9. člen
(temeljni akt)
(1) Temeljni akt društva mora določati:
-
ime in sedež društva (izbrani kraj poslovanja društva);
-
namen in cilje delovanja društva;
-
dejavnost oziroma naloge društva;
-
pogoje in način včlanjevanja ter prenehanja članstva;
-
pravice in obveznosti članov;
-
način upravljanja društva;
-
zastopanje društva;
-
financiranje društva in način izvajanja nadzora nad razpolaganjem s
premoženjem društva ter nad finančnim in materialnim poslovanjem društva;
-
način zagotavljanja javnosti dela društva;
-
način sprejemanja sprememb in dopolnitev temeljnega akta;
-
način prenehanja društva in razpolaganje s premoženjem v takem primeru.
(2) Dejavnost društva iz tretje alinee prejšnjega odstavka,
ki je pridobitna, mora biti opredeljena v skladu s predpisi, ki urejajo
standardno klasifikacijo dejavnosti.
(3) S temeljnim aktom lahko društvo uredi tudi druga
vprašanja, pomembna za upravljanje in delovanje društva.
10. člen
(ime društva)
(1) Ime društva mora biti v slovenščini. Če ima društvo sedež
na območju, kjer živita narodni skupnosti, je ime društva v obeh uradnih
jezikih. Ime se mora razlikovati od imen drugih društev in ne sme biti
zavajajoče ali žaljivo.
(2) Če zakon ne določa drugače, mora ime društva vsebovati
besedo društvo, združenje, družina ali klub. V imenu društva mora biti označba,
ki nakazuje na dejavnost društva.
(3) Ime društva ima lahko tudi dodatno sestavino, ki društvo
podrobneje označuje. Za dodatno sestavino imena ne velja določba prvega
odstavka tega člena, ki se nanaša na uporabo jezika, če:
-
je v slovenščini ali jeziku narodne skupnosti;
-
gre za ime ali del imena mednarodne zveze društev, katere član je
društvo, oziroma tujega društva, ki je ustanovitelj podružnice tujega društva v
Republiki Sloveniji;
-
gre za osebno ime osebe iz petega odstavka tega člena;
-
gre za tuje besede, ki označujejo dejavnost društva, pa slovenski jezik
zanje nima ustreznega izraza;
-
gre za domišljijsko poimenovanje, ali
-
gre za mrtvi jezik.
(4) Ime društva ne sme vsebovati besedne zveze Republika
Slovenija.
(5) Če želi društvo kot sestavni del svojega imena
uporabljati ime ali del imena državnega organa, lokalne skupnosti, gospodarske
družbe ali druge pravne osebe oziroma osebno ime zgodovinske ali znamenite
osebnosti, si mora predhodno pridobiti njihovo dovoljenje. Če je oseba umrla,
je za uporabo njenega osebnega imena potrebna privolitev njenega zakonca in
otrok, če teh ni, pa staršev in potomcev zgodovinske ali znamenite osebnosti do
tretjega kolena.
(6) Društvo mora v pravnem prometu uporabljati le svoje
registrirano ime.
(7) Društvo, ki meni, da se ime drugega društva ne razlikuje
od njegovega registriranega imena, kar povzroča ali bi utegnilo povzročiti
nejasnosti v pravnem prometu, ima pravico s pritožbo izpodbijati odločbo o
registraciji kasneje registriranega društva. Rok za vložitev pritožbe je šest
mesecev od registracije društva.
(8) Društvo lahko uporablja tudi skrajšano ime. Za skrajšano
ime veljajo določbe tega zakona, ki se nanašajo na ime društva.
(9) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka označba, ki
nakazuje na dejavnost društva, ni obvezna sestavina skrajšanega imena društva.
11. člen
(članstvo v društvu)
(1) Članstvo v društvu je osebno. Pravno osebo v društvu
zastopa pooblaščena oseba.
(2) Če se v društvo včlani mladoletna oseba do dopolnjenega
sedmega leta starosti ali oseba, ki nima poslovne sposobnosti, podpiše pristopno
izjavo njen zakoniti zastopnik. Za osebo od sedmega leta do dopolnjenega 15
leta starosti mora zakoniti zastopnik pred njenim vstopom v društvo podati
pisno soglasje.
12. člen
(upravljanje društva)
(1) Člani društva ter pooblaščene osebe pravnih oseb, članic
društva, sodelujejo pri upravljanju društva neposredno ali posredno po
predstavnikih, izvoljenih organih oziroma zastopniku društva na način, določen
s temeljnim aktom.
(2) S temeljnim aktom društvo določi način sodelovanja članov
društva iz drugega odstavka prejšnjega člena pri upravljanju društva ter
njihove posebne pravice in dolžnosti.
13. člen
(organi društva)
(1) Temeljni akt in njegove spremembe, ki se nanašajo na
določbe iz prvega odstavka 9. člena tega zakona ter druge najpomembnejše odločitve
v društvu, sprejema zbor članov, ki ga sestavljajo vsi člani.
(2) Če temeljni akt ne določa drugače, zbor članov skliče
zastopnik društva enkrat letno, lahko pa ga kadarkoli skliče tudi petina vseh
članov društva.
(3) Če si društvo v temeljnem aktu določi tudi druge organe,
mora določiti tudi njihovo sestavo, pristojnosti, odgovornosti, način
sprejemanja odločitev, medsebojna razmerja, mandatno dobo ter način izvolitve
oziroma imenovanja in razrešitve članov.
(4) Če temeljni akt ne določa drugače, se šteje, da je organ
društva sklepčen, če je navzoča več kot polovica vseh članov, odločitve pa so
veljavno sprejete, če je zanje glasovala večina navzočih članov.
(5) Če temeljni akt ne določa drugače, o pritožbah zoper
odločitve organov društva oziroma zastopnika društva odloča zbor članov.
14. člen
(spori)
(1) Vsak član društva ima pravico v roku enega leta od
sprejetja dokončne odločitve pred sodiščem izpodbijati odločitve organov
društva, ki so bile sprejete v nasprotju z zakonom ali temeljnim ali drugim splošnim
aktom društva. Enako pravico ima tudi oseba, ki ji je bila prošnja za sprejem v
članstvo društva zavrnjena.
(2) Izpodbijanje odločitev organov društva pred sodiščem ni
dopustno, če pred tem ni bilo izkoriščeno pravno sredstvo iz petega odstavka prejšnjega
člena. Če društvo o pritožbi ne odloči v roku treh mesecev od prejema pritožbe,
se šteje, da je pritožba zavrnjena.
(3) Razveljavitev odločitve organov društva ne pomeni
prenehanja pravic, ki so jih na podlagi teh odločitev v dobri veri pridobile
tretje osebe.
15. člen
(statusno preoblikovanje društva)
(1) Društvo se lahko spoji z drugimi društvi oziroma pripoji
k drugemu društvu.
(2) Odločitev o spojitvi oziroma pripojitvi morajo sprejeti
zbori članov vseh društev.
(3) Društvo, ki je nastalo s spojitvijo, oziroma društvo, h
kateremu se je drugo društvo pripojilo, je pravni naslednik spojenih oziroma
pripojenih društev.
15.a člen
(podružnice društev)
(1) Društvo ima lahko podružnice, če tako določa temeljni
akt. Ime podružnice mora poleg imena društva vsebovati tudi besedo podružnica.
(2) Podružnice niso pravne osebe.
16. člen
(zveza društev)
(1) Najmanj dve društvi lahko ustanovita zvezo društev.
(2) Odločitev o ustanovitvi zveze društev morajo sprejeti
zbori članov vseh društev.
III. REGISTRACIJA DRUŠTVA
17. člen
(pristojnost za odločanje)
(1) Za registracijo društev in podružnic, pisarn ali drugih
teritorialnih enot (v nadaljnjem besedilu: podružnica) tujih društev je
pristojna upravna enota, na območju katere je sedež društva oziroma sedež podružnice
tujega društva v Republiki Sloveniji (v nadaljevanju: pristojni organ).
(2) O pritožbah zoper odločbe pristojnega organa odloča
ministrstvo, pristojno za notranje zadeve.
18. člen
(zahteva za registracijo)
(1) Zahtevi za registracijo društva mora društvo priložiti:
-
zapisnik ustanovnega zbora;
-
temeljni akt;
-
seznam s podatki ustanoviteljev (osebno ime, EMŠO oziroma datum rojstva
in spol, državljanstvo in naslov stalnega prebivališča oziroma ime pravne
osebe, identifikacijska številka, sedež in naslov sedeža ter osebno ime
zastopnika pravne osebe) in njihovimi lastnoročnimi podpisi;
-
dokazilo o pridobitvi pravne osebnosti za tuje pravne osebe,
ustanoviteljice društva;
-
odločitev pristojnega organa pravne osebe, ustanoviteljice društva, o
ustanovitvi društva;
-
naslov sedeža društva;
-
podatke o zastopniku (osebno ime, EMŠO, državljanstvo in naslov stalnega
prebivališča oziroma naslov začasnega prebivališča, če v Republiki Sloveniji
nima stalnega prebivališča), načinu zastopanja ter mejah pooblastil za
zastopanje;
-
podatke o dejavnostih, ki jih bo opravljalo;
-
predlog za glavno dejavnost društva.
(2) Zahtevi za registracijo zveze društev je treba priložiti
tudi odločitve zborov članov vseh društev o ustanovitvi zveze društev.
(3) Podatek o pridobitvi pravne osebnosti za domače pravne
osebe, ustanoviteljice društva, si pristojni organ pridobi po uradni dolžnosti.
19. člen
(odločanje o zahtevi)
(1) Pristojni organ mora o zahtevi za registracijo društva
odločiti v roku 30 dni od njenega prejema.
(2) Če pristojni organ ugotovi, da vloga ni popolna oziroma
da temeljni akt ni v skladu z določbami tega zakona, društvo na to opozori in
mu določi rok, v katerem mora zahtevo dopolniti oziroma uskladiti temeljni akt.
Ta rok ne sme biti krajši od 15 dni in ne daljši od treh mesecev.
(3) Če društvo v roku iz prejšnjega odstavka vloge ne
dopolni, se šteje, da je zahteva za registracijo umaknjena.
(4) Kadar je odločitev pristojnega organa o registraciji
odvisna od rešitve predhodnega vprašanja, ki je med udeleženci v postopku registracije
sporno, pristojni organ postopek registracije društva prekine in napoti
udeleženca postopka, ki ugovarja registraciji, oziroma tistega, katerega
pravico šteje kot manj verjetno, da v roku 30 dni začne pravdni oziroma drug
ustrezen postopek za odločitev o predhodnem vprašanju.
(5) Pritožba zoper odločbo o registraciji društva ne zadrži
vpisa v register društev.
20. člen
(registracija sprememb)
(1) Če društvo spremeni ime, skrajšano ime, sedež ali druge
določbe temeljnega akta, zastopnika ali naslov sedeža društva, mora vložiti
zahtevo za registracijo spremembe v 30 dneh od nastale spremembe.
(2) Zahtevi iz prejšnjega odstavka mora društvo priložiti
zapisnik seje organa, na kateri so bile sprejete spremembe. Če je bil
spremenjen temeljni akt, mora zahtevi priložiti izvod sprememb temeljnega akta
ali prečiščenega besedila temeljnega akta.
21. člen
(registracija statusnega preoblikovanja društva)
(1) Zahtevo za registracijo društva, ki je nastalo s
spojitvijo, oziroma registracijo pripojitve društva, je društvo oziroma njegov
pravni naslednik dolžan vložiti v roku 30 dni po sprejetih statusnih
spremembah.
(2) Vlogi za registracijo društva, ki je nastalo s spojitvijo
društev, je treba priložiti sklepe zborov članov vseh društev z odločitvijo o
spojitvi in zapisnik ustanovnega zbora društva, ki je nastalo s spojitvijo, iz
katerega je razvidno, da je društvo sprejelo temeljni akt in izvolilo
zastopnika društva. Vlogi za registracijo pripojitve društva je treba priložiti
odločitve zborov članov vseh društev o pripojitvi.
22. člen
(uporaba določb)
Za registracijo sprememb iz 20. in 21. člena tega zakona se
smiselno uporabljajo tudi določbe 18. in 19. člena tega zakona.
23. člen
(registracija podružnice tujega društva)
(1) Tuje društvo lahko deluje na območju Republike Slovenije
preko podružnice, če je podružnica vpisana v register podružnic tujih društev.
Registrirana podružnica tujega društva nastopa v pravnem prometu v Republiki
Sloveniji v imenu in za račun tujega društva.
(2) Zahtevi za vpis v register mora tuje društvo priložiti:
-
dokazilo o registraciji v državi ustanovitve, iz katerega mora biti
razvidno ime, sedež in zastopnik tujega društva, če po pravu države ustanovitve
ni predpisan vpis v register, pa pri notarju overjen sklep o ustanovitvi z
zahtevanimi podatki in z dokazilom, da ima društvo status pravne osebe po tujem
pravu;
-
temeljni ali drug akt, iz katerega so razvidni namen, cilji, dejavnost,
način upravljanja, zastopanje, financiranje tujega društva in način delovanja
ter dejavnost društva v Republiki Sloveniji;
-
odločitev pristojnega organa o ustanovitvi podružnice v Republiki
Sloveniji in o imenovanju osebe, pooblaščene za zastopanje tujega društva v
Republiki Sloveniji (v nadaljnjem besedilu: zastopnik tujega društva v
Republiki Sloveniji);
-
ime, sedež in naslov sedeža podružnice tujega društva v Republiki
Sloveniji;
-
osebno ime, EMŠO oziroma datum rojstva in spol, državljanstvo in naslov
stalnega prebivališča oziroma začasnega prebivališča zastopnika tujega društva
v Republiki Sloveniji, če v Republiki Sloveniji nima stalnega prebivališča.
(3) Listine, sestavljene v tujem jeziku, je treba predložiti
v overjenem prevodu v uradni jezik.
(4) Za vpis v register podružnic tujih društev se smiselno
uporabljajo določbe 19. in 20. člena tega zakona.
IV. PREMOŽENJE DRUŠTVA IN FINANČNO POSLOVANJE
24. člen
(premoženje društva)
(1) Premoženje društva sestavljajo denarna in druga sredstva,
ki jih društvo pridobi s članarino, darili in volili, prispevki donatorjev, iz
javnih sredstev, z opravljanjem dejavnosti društva in iz drugih virov, njegove
nepremične in premične stvari ter materialne pravice.
(2) Društvo ne sme deliti svojega premoženja članom. Vsaka
delitev premoženja društva med njegove člane je nična.
(3) Če društvo pri opravljanju svoje dejavnosti ustvari
presežek prihodkov nad odhodki, ga mora porabiti za uresničevanje svojega
namena ter ciljev oziroma za opravljanje nepridobitne dejavnosti, določene v
temeljnem aktu.
25. člen
(pridobitna dejavnost)
(1) Društvo lahko opravlja pridobitno dejavnost pod pogoji,
ki jih za opravljanje te dejavnosti določa zakon. Pridobitna dejavnost mora
biti določena v temeljnem aktu in mora biti povezana z namenom in cilji, kot
dopolnilna dejavnost nepridobitni dejavnosti društva ter se lahko opravlja le v
obsegu, potrebnem za uresničevanje namena in ciljev, oziroma za opravljanje
nepridobitne dejavnosti.
(2) Šteje se, da je pridobitna dejavnost povezana z namenom
in cilji društva, če lahko neposredno pripomore k uresničevanju namena oziroma
ciljev društva, pri čemer doprinos ni izključno v zagotavljanju prihodkov
društva. Kot dopolnilna dejavnost nepridobitni dejavnosti društva se šteje
tista pridobitna dejavnost, ki skupaj z nepridobitno dejavnostjo sestavlja
določeno storitev ali dosežek oziroma zagotavlja boljšo izkoriščenost osnovnih
sredstev društva.
(3) Za doseganje namena in ciljev lahko društvo ustanovi
gospodarsko družbo ali poveri opravljanje pridobitne dejavnosti drugim osebam
na temelju zakupne ali sorodne pogodbe.
26. člen
(računovodstvo)
(1) Društvo mora zagotavljati podatke o svojem finančnem in
materialnem poslovanju na način in v obliki, ki ju določi s temeljnim ali
posebnim aktom, v skladu s tem zakonom in računovodskim standardom za društva.
Društvo, ki opravlja pridobitno dejavnost, mora podatke o finančnem in
materialnem poslovanju iz te dejavnosti voditi in izkazovati ločeno.
(2) Društvo vodi poslovne knjige po sistemu dvostavnega
knjigovodstva, prirejenega za njegove potrebe.
(3) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka, lahko društvo s
temeljnim aktom ali posebnim aktom določi, da bo vodilo knjige po sistemu
enostavnega knjigovodstva, če izpolnjuje vsaj dve izmed naslednjih meril:
-
da povprečno število redno zaposlenih preteklega poslovnega leta ne
presega dva;
-
da letni prihodki preteklega poslovnega leta ne presegajo 30.000 eurov;
-
da povprečna vrednost sredstev (aktive) na začetku poslovnega leta ne
presega 50.000 eurov.
(4) Društvo, ki ne opravlja pridobitne dejavnosti ali jo
opravlja le občasno in čigar prihodki preteklega poslovnega leta so manjši od 10.000
eurov, lahko vodi le knjigo prejemkov in izdatkov (blagajniški dnevnik),
preostale podatke za letno poročilo pa zagotovi z letnim popisom in ocenitvijo.
(5) Društvo mora za poslovno leto, ki je enako koledarskemu
letu, izdelati letno poročilo, ki vsebuje bilanco stanja in izkaz poslovnega
izida s pojasnili k izkazom ter poročilo o poslovanju društva. Poročilo mora
obsegati resnični prikaz premoženja in poslovanja društva. Ob statusnih
spremembah oziroma prenehanju društva mora izdelati letno poročilo tudi med
letom, po stanju na dan statusne spremembe ali prenehanja.
(6) Vodenje poslovnih knjig in sestava letnega poročila
morata biti v skladu z računovodskim standardom za društva. Poslovne knjige in
letno poročilo morajo omogočiti ocenjevanje, ali so presežki prihodkov nad
odhodki porabljeni za namene, določene v tretjem odstavku 24. člena tega
zakona.
(7) Letno poročilo sprejme zbor članov društva. Poročilo je
veljavno sprejeto, če je bil pred sprejetjem opravljen notranji nadzor nad
finančnim in materialnim poslovanjem društva, ki mora zajemati zlasti
ugotavljanje, ali so izpolnjene zahteve iz petega in šestega odstavka tega
člena.
27. člen
(revidiranje izkazov)
(1) Računovodske izkaze društva, čigar prihodki oziroma
odhodki so v preteklem poslovnem letu presegli 1 milijon eurov, mora pred
sprejetjem letnega poročila revidirati revizijska družba ali samostojni revizor
(v nadaljnjem besedilu: revizor), na način in pod pogoji, določenimi z zakonom,
ki ureja revidiranje.
(2) Revizor ugotavlja tudi, ali je poročilo o poslovanju
društva skladno z revidiranimi računovodskimi izkazi in zahtevami tega zakona.
Revizorjevo poročilo mora vsebovati tudi pojasnjevalni odstavek, iz katerega je
razvidna ocena iz šestega odstavka prejšnjega člena.
(3) Revizija mora biti opravljena v roku šestih mesecev po
koncu poslovnega leta.
28. člen
(računovodski standard za društva)
(1) Računovodski standard za društva izdela Slovenski
inštitut za revizijo.
(2) K računovodskemu standardu da soglasje minister,
pristojen za finance.
(3) Slovenski inštitut za revizijo po sprejemu soglasja iz
prejšnjega odstavka objavi računovodski standard v Uradnem listu Republike
Slovenije.
29. člen
(predložitev letnega poročila)
(1) Letno poročilo za preteklo poslovno leto mora društvo za
namen državne statistike in javne objave do 31. marca tekočega leta, v primeru
statusne spremembe ali prenehanja društva pa v roku dveh mesecev po spremembi
oziroma prenehanju, predložiti Agenciji Republike Slovenije za javnopravne
evidence in storitve (v nadaljnjem besedilu: AJPES).
(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka, mora društvo,
čigar računovodske izkaze mora revidirati revizor, posredovati letno poročilo
AJPES do 31. avgusta tekočega leta. Letnemu poročilu mora priložiti tudi oceno
revizorja.
(3) AJPES ravna s podatki skladno s predpisi o računovodstvu.
V. DRUŠTVO V JAVNEM INTERESU
(črtano)
30. člen
(črtan)
31. člen
(črtan)
32. člen
(črtan)
33. člen
(črtan)
34. člen
(črtan)
35. člen
(črtan)
36. člen
(črtan)
VI. PRENEHANJE DRUŠTVA
37. člen
(prenehanje)
Društvo preneha po volji članov, s spojitvijo z drugimi
društvi, s pripojitvijo k drugemu društvu, s stečajem, na podlagi sodne odločbe
o prepovedi delovanja ali po samem zakonu.
38. člen
(prenehanje po volji članov)
(1) Društvo preneha, če zbor članov sprejme sklep o
prenehanju društva.
(2) V sklepu mora določiti društvo, zavod, ustanovo ali drugo
nepridobitno pravno osebo s podobnimi cilji, na katero se po poravnavi vseh
obveznosti prenese premoženje društva. Če društvo v sklepu ne določi naslednika
premoženja in ga tudi na podlagi določb temeljnega akta ni mogoče določiti,
premoženje društva pripade lokalni skupnosti, na območju katere je imelo
društvo svoj sedež. Neporabljena sredstva, pridobljena iz proračuna, se vrnejo
proračunu, preostanek premoženja pa prenese na prevzemnika premoženja z dnem
izbrisa društva iz registra društev.
(3) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka, premoženja
društva ni mogoče prenesti na politično stranko.
(4) O sklepu iz prvega odstavka tega člena mora zastopnik
društva v 30 dneh obvestiti pristojni organ in zahtevati izbris društva iz
registra društev. Zahtevi in sklepu mora priložiti poročilo o razpolaganju s
premoženjem društva, iz katerega je razviden obseg sredstev in drugega
premoženja društva, način poravnave vseh obveznosti društva, višina
neporabljenih javnih sredstev, način njihove vrnitve proračunu ter način
prenosa preostanka premoženja društva na prevzemnika premoženja.
39. člen
(objava prenehanja)
(1) Pristojni organ objavi sklep o prenehanju društva na
oglasni deski organa in v informacijskem sistemu za sprejem vlog, vročanje in
obveščanje državnih organov, lahko pa tudi na drug običajen način. V objavi
mora biti navedeno, da lahko upniki obvestijo pristojni organ o svojih
terjatvah, ki jih imajo do društva, v roku 30 dni od dneva objave, sicer bo
izdana odločba o izbrisu društva iz registra društev.
(2) V primeru, da upnik pristojni organ obvesti o svojih
terjatvah, ta prekine postopek, upniku pa s sklepom naloži, da pred pristojnim
sodiščem v roku 30 dni predlaga uvedbo postopka likvidacije društva in mu o tem
predloži dokazilo. Če upnik v določenem roku tega ne stori, pristojni organ
izda odločbo o izbrisu društva iz registra društev.
40. člen
(prisilna poravnava in stečaj)
(1) Če je društvo trajnejše nelikvidno ali postane dolgoročno
plačilno nesposobno, se nad njim lahko opravi stečajni postopek po predpisih,
ki urejajo insolventnost in prisilno prenehanje.
(2) Pred začetkom stečajnega postopka lahko društvo upnikom
predlaga sklenitev prisilne poravnave.
41. člen
(prepoved delovanja društva)
(1) Društvu, ki izvaja dejavnost iz 3. člena tega zakona, se
delovanje s sodno odločbo prepove.
(2) Upravni organi in nosilci javnih pooblastil, ki za
razloge iz prejšnjega odstavka izvedo pri izvrševanju svojih pooblastil, morajo
državnemu tožilcu podati prijavo o takem delovanju društva.
(3) Če državni tožilec na podlagi prijave organov oziroma
nosilcev javnih pooblastil iz prejšnjega odstavka, fizičnih ali pravnih oseb
oziroma po uradni dolžnosti oceni, da so razlogi dejansko podani, vloži pri
Upravnem sodišču Republike Slovenije tožbo za prepoved delovanja društva.
(4) Postopek za prepoved delovanja društva je nujen.
(5) Določbe prejšnjih odstavkov tega člena ne veljajo za
primere, ko je podana odgovornost društva za kaznivo dejanje po določbah
predpisov, ki urejajo odgovornost pravnih oseb za kazniva dejanja.
42. člen
(prenehanje po zakonu)
(1) Društvo preneha po samem zakonu, če dejansko preneha
delovati oziroma če je bilo v razdobju petih let dvakrat pravnomočno kaznovano
za prekršek iz 3. točke prvega odstavka 52. člena tega zakona.
(2) Prenehanje društva po prejšnjem odstavku ugotovi
pristojni organ z odločbo.
(3) Za pravnomočno odločbo iz prejšnjega odstavka smiselno
velja določba prvega odstavka 39. člena tega zakona.
(4) Če upnik obvesti pristojni organ o svojih terjatvah, ta
pa nima podatkov o tem, da bi društvo imelo premoženje, mora upnik v nadaljnjih
30 dneh pristojnemu organu predložiti dokazilo, da je predlagal uvedbo postopka
iz 43. člena tega zakona, v nasprotnem primeru pristojni organ izda odločbo o
izbrisu društva iz registra društev.
43. člen
(prisilna likvidacija)
(1) V primeru iz drugega odstavka 39. člena tega zakona ter v
primeru prenehanja društva po 41. in 42. členu tega zakona, pristojno sodišče
izvede postopek prisilne likvidacije, skladno s predpisi, ki urejajo
insolventnost in prisilno prenehanje. Odločitev nadomesti sklep iz drugega
odstavka 38. člena tega zakona.
(2) Kadar pristojni organ razpolaga s podatki o premoženju
društva, pa prisilne likvidacije ne predlaga upnik, jo sodišču predlaga
pristojni organ.
44. člen
(izbris iz registra)
(1) Društvo, ki je prenehalo zaradi spojitve ali pripojitve,
se iz registra društev izbriše na podlagi odločbe o registraciji novega društva
oziroma odločbe o registraciji pripojitve društva.
(2) V primerih iz 38., 40., 41. in 42. člena tega zakona
pristojni organ izbriše društvo iz registra društev na podlagi pravnomočne
odločbe.
(3) Podružnica tujega društva se iz registra podružnic tujih
društev izbriše tudi, če tuje društvo po tujem pravu izgubi status pravne
osebe.
45. člen
(pravica upnikov)
Upniki, katerih terjatve do društva pred izbrisom društva iz
registra društev niso bile poplačane, lahko v roku enega leta od izbrisa
društva iz registra društev zahtevajo poplačilo od pravne osebe, na katero je
bilo premoženje preneseno, do višine tega premoženja.
VII. EVIDENCE
46. člen
(register društev)
(1) Društva se vpisuje v register društev. Register
sestavljata registrska knjiga in zbirka listin. Registrska knjiga se vodi tudi
kot centralna informatizirana zbirka podatkov za območje Republike Slovenije (v
nadaljnjem besedilu: centralni register društev).
(2) Za vodenje registra je pristojen organ, določen v prvem
odstavku 17. člena tega zakona, za vodenje centralnega registra društev pa tudi
ministrstvo, pristojno za notranje zadeve.
(3) V registru se obdelujejo naslednji osebni podatki:
-
osebno ime, EMŠO oziroma datum rojstva in spol, državljanstvo ter naslov
stalnega oziroma začasnega prebivališča zastopnika društva (registrska knjiga);
-
osebno ime, EMŠO oziroma datum rojstva in spol, državljanstvo in naslov
stalnega prebivališča ustanoviteljev društva oziroma osebno ime zastopnika
pravne osebe, kadar je ustanovitelj pravna oseba (zbirka listin).
(4) Za potrebe registra se osebni in drugi podatki zbirajo
neposredno od društva in iz že obstoječih zbirk podatkov ministrstva,
pristojnega za notranje zadeve.
47. člen
(register podružnic tujih društev)
(1) Podružnice tujih društev se vpisuje v register podružnic
tujih društev. Register sestavljata registrska knjiga in zbirka listin.
Registrska knjiga se vodi tudi kot informatizirana zbirka podatkov za območje
Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: centralni register podružnic tujih
društev).
(2) Za vodenje registra podružnic tujih društev je pristojen
organ, določen v prvem odstavku 17. člena tega zakona, za vodenje centralnega
registra podružnic tujih društev pa tudi ministrstvo, pristojno za notranje
zadeve.
(3) V registru podružnic tujih društev se obdelujejo
naslednji osebni podatki:
-
osebno ime, EMŠO oziroma datum rojstva in spol, državljanstvo in naslov
stalnega oziroma začasnega prebivališča zastopnika tujega društva v Republiki
Sloveniji (registrska knjiga);
-
osebno ime zastopnika tujega društva (zbirka listin).
(4) Za potrebe registra se osebni in drugi podatki zbirajo
neposredno od podružnice tujega društva in iz že obstoječih zbirk podatkov
ministrstva, pristojnega za notranje zadeve.
48. člen
(črtan)
49. člen
(izključnost vodenja informatiziranih zbirk podatkov)
(1) Minister, pristojen za notranje zadeve, lahko določi, da
se registrski knjigi iz 46. in 47. člena tega zakona vodita izključno kot
informatizirani zbirki podatkov.
(2) Za evidenčno knjigo iz prejšnjega člena lahko takšno
odločitev sprejme pristojni minister.
50. člen
(namen zbiranja in javnost podatkov)
(1) Register društev in register podružnic tujih društev sta
namenjena vpisu in javni objavi podatkov o pravno pomembnih dejstvih o
društvih.
(2) Vsi podatki, vpisani v register društev in podružnic
tujih društev, so javni in jih sme vsakdo pregledovati, prepisovati ali
zahtevati njihov izpis.
(3) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka veljajo določbe
predpisov, ki urejajo varstvo osebnih podatkov, za:
-
podatek o EMŠO zastopnika društva oziroma podružnice tujega društva,
vpisan v centralni register društev oziroma centralni register podružnic tujih
društev;
-
podatke zbirk listin.
(4) Kdor v pravnem prometu vestno ravna in se pri tem zanese
na podatke, vpisane v registra iz prvega odstavka tega člena, ga ne prizadenejo
škodljive pravne posledice. Nihče se ne more sklicevati na to, da ni poznal
vpisanih podatkov, razen če zakon določa drugače.
VIII. NADZORSTVO
51. člen
(nadzor)
(1) Nadzor nad izvajanjem posameznih določb tega zakona
izvajajo:
-
nad določbami tretje alinee prvega odstavka 9. člena, šestega odstavka
10. člena, prvega odstavka 20. člena, prvega odstavka 21. člena, prvega
odstavka 23. člena, drugega in tretjega odstavka 24. člena tega zakona,
Inšpektorat Republike Slovenije za notranje zadeve;
-
nad določbami od prvega do šestega odstavka 26. člena tega zakona,
Davčna uprava Republike Slovenije;
-
nad določbami prvega in drugega odstavka 29. člena tega zakona, AJPES.
(2) Nadzor nad izvajanjem določbe tretje alinee prvega
odstavka 9. člena tega zakona izvaja tudi Tržni inšpektorat Republike
Slovenije, če je po posebnem predpisu pristojen za inšpekcijsko nadzorstvo nad
opravljanjem dejavnosti v društvu.
(3) Inšpektorat Republike Slovenije za notranje zadeve in
AJPES izvršujeta pristojnosti iz prvega in drugega odstavka tega člena le kot
prekrškovna organa.
(4) Inšpekcijski in drugi državni organi in nosilci javnih
pooblastil, ki pri izvrševanju svojih nalog ugotovijo kršitve določb zakona iz
prve alinee prvega odstavka tega člena, morajo prekrškovnemu organu podati
predlog za uvedbo postopka o prekršku.
IX. KAZENSKE DOLOČBE
52. člen
(1) Z globo od 420 do 16.500 eurov se za prekršek kaznuje
društvo, ki::
1.
opravlja dejavnost, ki ni določena s temeljnim aktom (prvi odstavek 9.
člena);
2.
kot tuje društvo deluje v Republiki Sloveniji preko podružnice, ki ni
vpisana v register podružnic tujih društev (prvi odstavek 23. člena);
3.
premoženje društva deli med člane oziroma presežka prihodkov nad odhodki
ne porabi za uresničevanje namena ter ciljev oziroma opravljanje nepridobitne
dejavnosti, določene v temeljnem aktu (drugi in tretji odstavek 24. člena);
4.
poslovnih knjig ne vodi skladno z določbami drugega, tretjega, četrtega
ali šestega odstavka 26. člena ali neresnično prikazuje podatke o finančnem in
materialnem poslovanju (peti odstavek 26. člena).
(2) Z globo od 42 do 1.000 eurov se za prekršek iz prejšnjega
odstavka kaznuje tudi odgovorna oseba društva.
53. člen
(1) Z globo 420 eurov se za prekršek kaznuje društvo, ki:
1.
v pravnem prometu ne uporablja registriranega imena (prvi in šesti
odstavek 10. člena);
2.
spremeni ime, sedež ali druge določbe temeljnega akta, zastopnika ali
naslov sedeža društva in v roku 30 dni od nastale spremembe ne vloži zahteve za
registracijo spremembe (prvi odstavek 20. člena);
3.
v roku 30 dni po sprejetih statusnih spremembah pri registrskem organu
ne vloži zahteve za registracijo društva, ki je nastalo s spojitvijo, oziroma
registracijo pripojitve društva (prvi odstavek 21. člena);
4.
je v temeljnem aktu določilo, da bo način zagotavljanja podatkov o svojem
finančno-materialnem poslovanju uredilo v posebnem aktu, pa tega ne uredi (prvi
odstavek 26. člena);
5.
letnega poročila ne predloži v roku AJPES oziroma letnemu poročilu ne
priloži oceno revizorja, kadar je to potrebno (prvi in drugi odstavek 29.
člena).
(2) Z globo 125 eurov se za prekršek iz prejšnjega odstavka
kaznuje tudi odgovorna oseba društva.
Zakon o društvih – ZDru-1 (Uradni list RS, št.
61/06) vsebuje naslednje prehodne in
končne določbe:
»X. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
54. člen
(podzakonski akt)
Minister, pristojen za notranje zadeve, v šestih mesecih od
uveljavitve tega zakona izda predpis, s katerim določi vsebino, obliko in način
vodenja registra društev, registra podružnic tujih društev in evidence društev
v javnem interesu.
55. člen
(soglasje k računovodskemu
standardu)
(1) Slovenski inštitut za revizijo v šestih mesecih od
uveljavitve tega zakona predloži računovodski standard iz 28. člena tega zakona
v soglasje ministru, pristojnemu za finance.
(2) Minister, pristojen za finance, o soglasju odloči v enem
mesecu.
(3) Do objave računovodskega standarda v Uradnem listu
Republike Slovenije se za društva uporabljajo določbe slovenskega
računovodskega standarda 33, če niso v nasprotju z določbami tega zakona.
56. člen
(registrirana in
evidentirana društva po uveljavitvi zakona)
(1) Društva, registrirana po predpisih, ki so veljali do
uveljavitve tega zakona, nadaljujejo delo po določbah tega zakona.
(2) Mednarodna društva in zveze mednarodnih društev, vpisane
v evidenci iz 13. in 14. člena Zakona o društvih (Uradni list RS, št. 60/95,
49/98 – odločba US in 89/99), se vpišejo v register podružnic tujih društev po
uradni dolžnosti.
57. člen
(vpis podatkov o
zastopniku)
(1) Manjkajoče podatke iz sedme alinee prvega odstavka 18.
člena in pete alinee drugega odstavka 23. člena tega zakona o zastopnikih
društev morajo društva posredovati pristojnemu organu v roku šestih mesecev od
uveljavitve tega zakona.
(2) Pristojni organ podatke iz prejšnjega odstavka vpiše v
register društev. O vpisu se ne izda odločba.
58. člen
(razveljavitev določb
drugih zakonov)
Z dnem, ko začne veljati ta zakon, prenehajo veljati:
-
peti odstavek 1. člena Zakona o vojnih invalidih (Uradni list RS, št.
63/95, 62/96 – sklep US, 2/97 – odločba US, 19/97, 21/97 – popravek, 75/97 in
19/00 – sklep US);
-
3. in 4. točka drugega odstavka 34. člena, tretji odstavek 35. člena in
prvi odstavek 36. člena Zakona o zaščiti živali (Uradni list RS, št. 98/99 in
126/03);
-
zadnji stavek enajstega odstavka 2. člena Zakona o žrtvah vojnega
nasilja (Uradni list RS, št. 63/95, 8/96, 44/96, 68/96, 70/97, 39/98 – odločba
US, 43/99, 51/99 – odločba US, 19/00 – odločba US, 28/00, 64/01, 32/02 –
odločba US, 110/02, 3/03 in 62/04);
-
v drugem odstavku 1. člena Zakona o vojnih veteranih (Uradni list RS,
št. 63/95, 108/99, 47/02 – odločba US in 76/03) besedilo »za obdobje petih let«
in tretji odstavek 1. člena;
-
drugi odstavek 137. člena, razen določbe 5. točke, tretji odstavek 138.
člena in 139. člen Zakona o ohranjanju narave (Uradni list RS, št. 56/99, 31/00
– popravek, 119/02 in 41/04);
-
prvi, tretji in četrti odstavek 44. člena Zakona o varstvu podzemnih jam
(Uradni list RS, št. 2/04)
-
2., 4. in 5. alinea drugega odstavka 69. člena, prvi in tretji odstavek
70. člena in 71. člen Zakona o zdravstvenem varstvu rastlin (Uradni list RS,
št. 23/05 – uradno prečiščeno besedilo);
-
drugi in tretji odstavek 22. člena, prvi in drugi odstavek 23. člena in
24. člen Zakona o raziskovalni in razvojni dejavnosti (Uradni list RS, št.
96/02);
-
v drugem odstavku 30. člena Zakona o invalidskih organizacijah (Uradni
list RS, št. 108/02) besedilo »posreduje letno poročilo o poslovanju
organizaciji, pooblaščeni za obdelovanje in objavljanje podatkov, do zadnjega
dne v mesecu februarju tekočega leta,«, beseda »pa« ter besedi »invalidska
organizacija«;
-
v 37. členu Zakona o humanitarnih organizacijah (Uradni list RS, št.
98/03), besedilo »je dolžna vsako leto do konca februarja za preteklo leto
sprejeti letno poročilo o poslovanju in ga predložiti organizaciji, pooblaščeni
za obdelovanje in objavljanje podatkov;« in beseda »tudi«.
59. člen
(razveljavitev zakona)
(1) Z dnem, ko začne veljati ta zakon, preneha veljati Zakon
o društvih (Uradni list RS, št. 60/95, 49/98 – odločba US in 89/99). Do izdaje
predpisa iz 54. člena tega zakona se uporabljajo določbe pravilnika o registru
društev (Uradni list RS, št. 22/96 in 4/00).
(2) Za zahteve za registracijo društva, vložene na podlagi
določb Zakona o društvih (Uradni list RS, št. 60/95, 49/98 – odločba US in
89/99) do uveljavitve tega zakona, se uporabljajo določbe Zakona društvih
(Uradni list RS, št. 60/95, 49/98 – odločba US in 89/99).
60. člen
(razveljavitev določb
podzakonskih aktov)
(1) Z dnem, ko začne veljati ta zakon, prenehajo veljati:
-
pravilnik o kriterijih za podelitev statusa društva, ki deluje v javnem
interesu na področju zdravstvenega varstva (Uradni list RS, št. 30/96), razen
2. in 3. člena;
-
pravilnik o kriterijih za podelitev statusa društva, ki deluje v javnem
interesu na področju žrtev vojnega nasilja (Uradni list RS, št. 89/98), razen
3. člena;
-
pravilnik o kriterijih za podelitev statusa društva, ki deluje v javnem
interesu na področju gospodarstva (Uradni list RS, št. 71/97);
-
pravilnik o podelitvi statusa društva, ki deluje v javnem interesu na
področju športa (Uradni list RS, št. 80/01), razen 5. in 6. točke 6. člena;
-
pravilnik o kriterijih za podelitev statusa društva, ki deluje v javnem
interesu (Uradni list RS, št. 33/97);
-
pravilnik o kriterijih za podelitev statusa društva, ki deluje v javnem
interesu na področju izvajanja družinske politike (Uradni list RS, št. 27/01),
razen prvega odstavka 2. člena in 1., 3., 4., 5., 6. in 7. točke 3. člena, v
napovednem stavku 3. člena pa se za besedo »izpolnjuje« doda beseda »še«;
-
navodilo o pridobitvi statusa društva, ki deluje v javnem interesu na
področju obrambe ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami (Uradni list
RS, št. 11/97), razen druge alinee 2. člena, s tem, da se besedilo »in zakonom
o gasilstvu (Uradni list RS, št. 71/93)«, črta;
-
pravilnik o kriterijih za podelitev statusa društva, ki deluje v javnem
interesu na področju socialnega varstva (Uradni list RS, št. 37/97);
-
pravilnik o kriterijih za podelitev statusa društva, ki deluje v javnem
interesu na področju vojnih veteranov in urejanja vojnih grobišč (Uradni list
RS, št. 68/96), razen 3. člena;
-
pravilnik o kriterijih za podelitev statusa društva, ki deluje v javnem
interesu na področju vzgoje in izobraževanja (Uradni list RS, št. 95/99), razen
sedme do vključno sedemnajste alinee 6. člena;
-
pravilnik o podelitvi statusa društva, ki deluje v javnem interesu na
področju raziskovalne dejavnosti (Uradni list RS, št. 24/05 in 42/05), razen
drugega odstavka 5. člena;
-
pravilnik o kriterijih za podelitev statusa društva, ki deluje v javnem
interesu na področju zunanjih zadev (Uradni list RS, št. 11/03), razen šeste,
sedme in devete alinee 4. člena;
-
pravilnik o kriterijih za podelitev statusa društva, ki deluje v javnem
interesu na področju kmetijstva, gozdarstva, lovstva, ribištva, veterinarstva
ali prehrane (Uradni list RS, št. 52/98, 60/98, 98/99 – ZZZiv in 45/01-ZZVR1);
-
pravilnik o kriterijih za podelitev statusa društva, ki deluje v javnem
interesu na področju vojnih invalidov (Uradni list RS, št. 89/98), razen določbe
3. člena.
(2) Določbe podzakonskih aktov, ki po določbah prejšnjega
odstavka niso razveljavljene, ostanejo v veljavi še največ dve leti po
uveljavitvi tega zakona. Do izdaje predpisa iz 54. člena tega zakona se
uporabljajo tudi evidence, vzpostavljene na podlagi teh predpisov.
61. člen
(uveljavitev zakona)
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem
listu Republike Slovenije.«.
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o
društvih – ZDru-1A (Uradni list RS, št. 58/09) vsebuje naslednje prehodne in
končno določbo:
»PREHODNE IN KONČNA DOLOČBA
14. člen
(1) Društva, ki imajo sedež na območju, kjer živita narodni
skupnosti, morajo temeljni akt uskladiti z določbami prvega odstavka 1. člena
tega zakona v roku pet let od uveljavitve tega zakona.
(2) Slovenski inštitut za revizijo uskladi računovodski
standard za društva z določbami 2. člena tega zakona v treh mesecih od
uveljavitve tega zakona.
(3) Do objave sprememb računovodskega standarda v Uradnem
listu Republike Slovenije se za društva uporabljajo določbe slovenskega
računovodskega standarda 33, če niso v nasprotju s tem zakonom.
15. člen
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem
listu Republike Slovenije.«.
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o
društvih – ZDru-1B (Uradni list RS, št. 39/11) vsebuje naslednje prehodne in
končno določbo:
»PREHODNE IN KONČNA DOLOČBA
13. člen
Minister, pristojen za notranje zadeve, uskladi predpis iz
54. člena zakona z določbami tega zakona v šestih mesecih od njegove
uveljavitve.
14. člen
(1) Društvo, ki je do uveljavitve tega zakona že
registrirano, mora uskladiti dejavnost, ki je pridobitna, v skladu s predpisi,
ki urejajo standardno klasifikacijo dejavnosti, ob prvi spremembi temeljnega
akta po uveljavitvi tega zakona.
(2) Če društvo iz prejšnjega odstavka ob prvi spremembi
temeljnega akta po uveljavitvi tega zakona ne uskladi dejavnosti, ki je pridobitna,
v skladu s predpisi, ki urejajo standardno klasifikacijo dejavnosti, pristojni
organ odloči o zahtevi za registracijo spremembe temeljnega akta, ko je
uskladitev opravljena. To uskladitev lahko opravi katerikoli organ društva.
15. člen
Pristojni ministri izdajo podzakonski akt iz prvega odstavka
10. člena tega zakona v enem letu od uveljavitve tega zakona.
16. člen
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem
listu Republike Slovenije.«.
Zakon o nevladnih organizacijah – ZNOrg (Uradni
list RS, št. 21/18) vsebuje naslednjo končno določbo:
»39. člen
(uveljavitev zakona)
(1) Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem
listu Republike Slovenije.
(2) Določbe 28. člena tega zakona se začnejo uporabljati 1.
januarja 2019.«.