Neuradno prečiščeno besedilo, ki vsebuje to spremembo:
Opozorilo: Neuradno prečiščeno
besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede
katerega organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače.
Neuradno prečiščeno besedilo Zakona o notariatu obsega:
-
Zakon o notariatu (Uradni list RS, št. 13/94 z dne 10. 3. 1994),
-
Zakon o spremembi zakona o notariatu (Uradni list RS, št. 48/94 z dne 5.
8. 1994),
-
Zakon o spremembah zakona o notariatu (Uradni list RS, št. 82/94 z dne
30. 12. 1994),
-
Odločbo o razveljavitvi dela petega odstavka 8. člena zakona o notariatu
(Uradni list RS, št. 41/95 z dne 14. 7. 1995),
-
Obligacijski zakonik – OZ (Uradni list RS, št. 83/01 z dne 25. 10. 2001),
-
Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o notariatu – ZN-C (Uradni list
RS, št. 73/04 z dne 5. 7. 2004).
ZAKON O NOTARIATU
(neuradno prečiščeno besedilo št. 5)
I. POGLAVJE
TEMELJNE DOLOČBE
1. člen
Notariat je javna služba, katere delovno področje in
pooblastila določa zakon.
Notariat opravljajo notarji in notarke (v nadaljnjem
besedilu: notarji), imenovani po tem zakonu. kot svoboden poklic.
Notarji opravljajo svojo poklicno dejavnost osebno, razen v
primerih, ki jih določa ta zakon.
Pravice in dolžnosti notarjev ureja ta zakon.
2. člen
Notarji kot osebe javnega zaupanja sestavljajo po določbah
tega zakona javne listine o pravnih poslih. izjavah volje oziroma dejstvih, iz
katerih izvirajo pravice: prevzemajo listine v hrambo, denar in vrednostne
papirje pa za izročitev tretjim osebam ali državnim organom: opravljajo po
nalogu sodišč zadeve, ki se jim lahko odstopijo po zakonu.
3. člen
Notarske listine so: notarski zapisi, notarski zapisniki in
notarska potrdila.
Notarske listine in njihovi odpravki so javne listine. če so
bile upoštevane pri njihovem sestavljanju oziroma odpravljanju vse bistvene
formalnosti, določene v tem zakonu.
4. člen
Notarski zapis je izvršilni naslov, če je v njem določena
obveznost nekaj dati, storiti, opustiti ali trpeti, če je glede takšne
obveznosti dovoljena poravnava in če zavezanec soglaša z neposredno
izvršljivostjo notarskega zapisa.
5. člen
Notar sme na zahtevo strank sestavljati tudi zasebne listine.
V nepravdnih zadevah pred sodišči in v nespornih stvareh pred drugimi državnimi
organi sme zastopati stranke kot pooblaščenec, če so zadeve v neposredni zvezi
s kakšno notarsko listino, sestavljeno pri njem.
Kadar opravlja zadeve iz prejšnjega odstavka, ima notar
pravice in dolžnosti ter odgovarja kot odvetnik.
Notar ne sme zastopati stranke v postopku, v katerem se v
celoti ali deloma izpodbija listina, pravni posel ali drugo dejanje, pri katerem
je sodeloval kot notar v smislu 2. člena tega zakona.
6. člen
Notar mora opravljati zadeve iz 2. člena tega zakona pošteno
in vestno v skladu s predpisi.
Notar odgovarja stranki za škodo, povzročeno s kršitvijo
dolžnosti ali pooblastil, določenih s tem zakonom.
Notar sme odkloniti opravljanje zadev iz 2. člena tega zakona
samo iz razlogov, navedenih v tem zakonu.
7. člen
Ob pogoju vzajemnosti ima notarska listina, izdana v tuji
državi, v Republiki Sloveniji enako pravno veljavo kot notarska listina, izdana
po tem zakonu.
Pod pogojem iz prejšnjega odstavka je tuji notarski zapis v
Republiki Sloveniji izvršljiv neposredno, če se nanaša na pravice, ki niso v
nasprotju s pravnim redom Republike Slovenije, in če vsebuje vse elemente, ki
so za izvršljivost potrebni po tem zakonu.
II. POGLAVJE
IMENOVANJE IN RAZREŠITEV NOTARJEV
8. člen
Za notarja je lahko imenovan: kdor izpolnjuje naslednje
pogoje:
1.
da je državljan Republike Slovenije,
2.
da je poslovno sposoben in ima splošno zdravstveno zmožnost.
3.
da ima v Republiki Sloveniji pridobljen strokovni naslov univerzitetni diplomirani
pravnik ali v Republiki Sloveniji nostrificirano v tujini pridobljeno diplomo
pravne fakultete.
4.
da je opravil pravniški državni izpit,
5.
da ima pet let praktičnih izkušenj kot univerzitetni diplomirani
pravnik, od tega najmanj eno leto pri notarju in najmanj eno leto pri sodišču,
odvetniku ali državnem pravobranilcu,
6.
da je vreden javnega zaupanja za opravljanje notariata.
7.
da aktivno obvlada slovenski jezik,
8.
da ima opremo in prostore, ki so potrebni in primerni za opravljanje
notariata,
9.
da še ni dopolnil 64 let.
Ne glede na 1. točko prejšnjega odstavka je. ob pogoju pravne
in dejanske vzajemnosti, lahko imenovan za notarja tudi tuj državljan, ki
izpolnjuje ostale pogoje iz prejšnjega odstavka.
Šteje se. da pogoj iz 5. točke prvega odstavka tega člena
izpolnjuje tudi oseba, ki je pravniško delo opravljala pri notarju, sodišču,
odvetniku oziroma organu s funkcijami državnega pravobranilstva v tuji državi,
če je takšno delo koristno za usposobljenost, ki jo zahteva opravljanje
notariata v Republiki Sloveniji.
Šteje se, da pogoj iz 5. točke prvega odstavka tega člena
izpolnjuje tudi oseba, ki je opravljala najmanj pet let poklic odvetnika ali
funkcijo sodnika na pravdnem ali nepravdnem področju ali funkcijo državnega
pravobranilca in oseba, ki je redni ali izredni profesor civilnega prava.
Pogoja iz 6. točke prvega odstavka tega člena ne izpolnjuje,
kdor je v kazenskem postopku ali je bil obsojen za kaznivo dejanje, zaradi
katerega je moralno nevreden za opravljanje notariata, dokler se kazenska
sankcija po zakonu ne izbriše, ali kdor se obnaša tako, da je mogoče na podlagi
njegovega ravnanja utemeljeno sklepati, da ne bo pošteno in vestno opravljal
notariata. (delno
razveljavljen)
9. člen
Z notariatom je nezdružljivo opravljanje odvetništva ali
katerekoli plačane službe oziroma funkcije.
Notarju ni dovoljeno opravljanje poslov, ki so nezdružljivi z
ugledom in neoporečnostjo, ki ju zahteva opravljanje notariata, ali zaradi
katerih bi bilo lahko okrnjeno zaupanje v notarjevo nepristranskost oziroma v
verodostojnost po njem izdanih listin.
10. člen
Notarja imenuje na prosto notarsko mesto minister, pristojen
za pravosodje. Pred imenovanjem notarja pridobi mnenje Notarske zbornice
Slovenije o prijavljenih kandidatih.
Razpis prostega notarskega mesta objavi ministrstvo,
pristojno za pravosodje (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo), v Uradnem listu
Republike Slovenije.
Vloge za imenovanje na razpisano prosto notarsko mesto se
vložijo pri ministrstvu.
Z nepopolnimi in prepozno vloženimi prijavami se ravna v
skladu z zakonom, ki ureja splošni upravni postopek.
Prijave, ki ne izpolnjujejo razpisnih pogojev, ministrstvo
zavrne po določbah zakona, ki ureja splošni upravni postopek.
Minister, pristojen za pravosodje, lahko imenuje notarja na
prosto mesto v drugem kraju brez razpisa. Pred imenovanjem notarja pridobi
mnenje Notarske zbornice Slovenije.
Zoper odločbo o imenovanju notarja ni pritožbe, dovoljen pa
je upravni spor.
Postopek imenovanja na prosto notarsko mesto se prekine do
pravnomočnosti sodne odločbe.
10.a člen
Minister, pristojen za pravosodje, opravi izbiro izmed
kandidatov, ki izpolnjujejo zakonske pogoje za imenovanje, upoštevajoč zlasti
naslednja merila:
-
dosedanje strokovno delo ter
-
dodatno strokovno usposobljenost in dodatna znanja.
11. člen
Število in sedeže notarskih mest določi ministrstvo tako, da
pride najmanj eno notarsko mesto na območje okrajnega sodišča. Na območjih z
večjo koncentracijo prebivalstva ter intenzivnejšim gospodarskim poslovanjem se
glede na obseg notarskega poslovanja, določi število notarskih mest tako, da
pride najmanj po en notar na vsakih dvajset tisoč prebivalcev.
Število in sedeži notarskih mest iz prejšnjega odstavka se
določijo na podlagi meril, ki jih določi ministrstvo.
12. člen
Notar sme opravljati svoje poslovanje za vse območje
Republike Slovenije.
Sodišča smejo nalagati opravljanje zadev v smislu 2. člena
tega zakona samo notarjem, ki imajo sedež na njihovem območju; če je teh več,
pa po času naloga sodišča, upoštevaje abecedni red priimkov notarjev.
Notarske zapise pravnih poslov, sklenjenih za zavarovanje
denarnih terjatev z zastavno pravico na nepremičninah, sestavi notar, ki ima
sedež notarske pisarne na območju okrajnega sodišča, ki je pristojno za vpis
zastavne pravice v zemljiško knjigo. Če je predmet obremenitve z zastavno
pravico več nepremičnin, ki so vpisane v zemljiških knjigah večih sodišč, je
pristojen notar s sedežem pisarne na območju tistega okrajnega sodišča, pri
katerem je zemljiška knjiga, v katero je vpisana glavna nepremičnina. Pogoj iz
tega odstavka izpolnjuje tudi notar, ki mu je v skladu z drugim odstavkom 20.
člena tega zakona dovoljeno opravljanje poslovanja zunaj sedeža notarske
pisarne.
Če notar zaradi omejitve poslovanja iz 22. člena tega zakona
v posamezni zadevi ne sme poslovati, je za sestavo notarskega zapisa iz
prejšnjega odstavka tega člena pristojen notar, ki ga določi predsednik
Notarske zbornice Slovenije.
13. člen
Notar sestavlja notarske listine v slovenskem jeziku.
Na območjih, kjer je uradni jezik tudi italijanščina ali
madžarščina, sestavlja notarske listine, če stranka uporablja italijanski ali
madžarski jezik, v obeh uradnih jezikih.
V tujem jeziku, ki ni uradni jezik, lahko sestavi notar
listino na zahtevo stranke le, če izpolnjuje pogoje za sodnega tolmača in če je
listina namenjena uporabi v tujini.
Če stranke oziroma drugi udeleženci pri sestavljanju listine
iz prejšnjega odstavka ne razumejo jezika, v katerem je listina sestavljena,
mora listina vsebovati klavzulo, da jim je bila njena vsebina v celoti
prevedena. Prevaja notar ali, na zahtevo stranke, sodni tolmač.
14. člen
Notar mora skleniti zavarovalno pogodbo za škodo, za katero
je odgovoren strankam po obligacijskih predpisih.
Najnižjo zavarovalno vsoto določi v soglasju z ministrstvom,
Notarska zbornica Slovenije.
Notar je dolžan zavarovalno pogodbo iz prvega odstavka tega
člena v 30 dneh uskladiti z zavarovalno vsoto iz prejšnjega odstavka.
15. člen
Pred prisego si mora notar priskrbeti pečat in žig. Pečat in
žig morata vsebovati grb Republike Slovenije, ime in priimek notarja, naziv
notarskega mesta in ime kraja, v katerem ima notar sedež.
Odtis pečata in žiga iz prejšnjega odstavka ter notarjev
podpis overi predsednik okrožnega sodišča, na območju katerega ima notar.sedež.
Overjena odtisa pečata in žiga ter overjeni notarjev podpis deponira predsednik
sodišča pri Notarski zbornici Slovenije.
16. člen
Potem, ko so. opravljena dejanja iz 14. in 15. člena tega
zakona, izreče notar prisego pred predsednikom višjega sodišča, na katerega
območju je sedež notarskega mesta, na katero je notar imenovan.
Prisega se glasi: "Prisegam, da bom spoštoval pravni red
Republike Slovenije in notariat opravljal vestno pošteno in
nepristransko."
17. člen
Notarska zbornica Slovenije določi in objavi datum nastopa
poslovanja notarja v Uradnem listu Republike Slovenije potem, ko prejme kopijo
zapisnika o prisegi.
18. člen
Notar, ki je bil imenovan na notarsko mesto v drugem kraju,
nastopi poslovanje na tem mestu potem, ko sta odtisa pečata in žiga ter overjen
notarjev podpis deponirani po 15. členu tega zakona in ko Notarska zbornica
Slovenije objavi začetek njegovega poslovanja na tem notarskem mestu v smislu
prejšnjega člena.
19. člen
Notar se razreši:
1.
če pisno izjavi, da ne želi več opravljati notariata;
2.
če sprejme plačano službo oziroma funkcijo ali se vpiše v imenik
odvetnikov (9. člen);
3.
če je obsojen za naklepno kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni
dolžnosti, na kazen zapora šestih mesecev ali na hujšo kazen;
4.
če mu je izrečen varnostni ukrep prepovedi opravljanja notariata;
5.
če opravlja posle, ki niso združljivi z ugledom in neoporečnostjo, ki ju
zahteva opravljanje notariata;
6.
če brez utemeljenega razloga ne začne poslovati z dnem, ki je določen
kot začetek nastopa poslovanja (17. člen);
7.
če se ugotovi, da ne izpolnjuje več z zakonom predpisanih pogojev za
opravljanje notariata;
8.
če je disciplinsko kaznovan z ukrepom odvzema pravice opravljati
notariat.;
9.
z upokojitvijo, vendar najkasneje, ko dopolni 70 let starosti.
Razrešitveni razlog iz prejšnjega odstavka nastopi v primeru
iz:
-
1. točke prejšnjega odstavka z dnem, ko pisna izjava prispe k Notarski
zbornici Slovenije,
-
2. točke prejšnjega odstavka z dnem nastopa službe oziroma funkcije
oziroma z dnem vpisa v imenik odvetnikov,
-
3. in 4. točke prejšnjega odstavka s pravnomočnostjo sodbe,
-
6. točke prejšnjega odstavka z dnem, ko bi moral začeti poslovati,
-
8. točke prejšnjega odstavka s pravnomočnostjo odločbe disciplinskega
organa,
-
9. točke prejšnjega odstavka z dnem upokojitve oziroma z iztekom leta, v
katerem je notar dopolnil starost 70 let.
O nastopu razrešitvenega razloga iz 1., 2., 5., 6., 7. in 9.
točke prvega odstavka tega člena obvesti Notarska zbornica Slovenije
ministrstvo, takoj, ko zanj zve, o nastopu razrešitvenega razloga iz 3., 4. in
8. točke pa ga obvesti sodišče, oziroma disciplinsko sodišče, ki je sodbo
oziroma odločbo izdalo.
Odločbo o razrešitvi notarja izda minister, pristojen za
pravosodje. Zoper odločbo ni pritožbe, dovoljen pa je upravni spor.
III. POGLAVJE
SPLOŠNE DOLOČBE O NOTARSKEM POSLOVANJU
20. člen
Notar mora imeti svojo pisarno v kraju, kjer je sedež
njegovega notarskega mesta.
Notarska zbornica Slovenije lahko dovoli notarju periodično
opravljanje poslovanja zunaj sedeža notarskega mesta, če tako narekujejo
potrebe prebivalstva.
Uradne ure notarskih pisarn predpiše minister, pristojen za
pravosodje.
Notar lahko na predlog stranke opravi uradno dejanje zunaj
časa. določenega s predpisom iz prejšnjega odstavka. kot tudi ob praznikih ali
dela prostih dnevih.
21. člen
Notar ne sme začeti poslovati pred dnem, ki je objavljen kot
dan začetka njegovega poslovanja.
Notar, ki je nastopil poslovanje na novem notarskem mestu,
mora z istim dnem prenehati poslovati na prejšnjem notarskem mestu.
22. člen
Notar ne sme sestavljati listin, iz katerih neposredno
izhajajo pravice ali obveznosti zanj za njegovega zakonca ali osebo, s katero
živi v izven zakonski življenjski skupnosti, za osebe, s katerimi je v
sorodstvu v ravni črti do kateregakoli kolena, v stranski vrsti ali po svaštvu
pa do drugega kolena, ali za osebe, katerim je posvojitelj, posvojenec, rejnik
ali skrbnik, ali v zadevah, v katerih je zakoniti zastopnik kakšnega udeleženca
ali njegov pooblaščenec.
Notarska listina, sestavljena v nasprotju s prejšnjim členom
ali prvim odstavkom tega člena, nima pravnih učinkov javne listine.
23. člen
Notar ne sme opravljati zadev iz 2. člena tega zakona v
poslih, ki so po zakonu nedopustni ali o katerih sumi, da jih stranke sklepajo
samo navidezno ali zato, da bi se izognile zakonskim obveznostim ali da bi
protipravno oškodovale tretjo osebo.
Prav tako notar ne sme poslovati z osebo, o kateri ve, da
zaradi mladoletnosti ali iz drugega zakonskega razloga ni sposobna skleniti
pravnega posla.
24. člen
Notar odkloni poslovanje v primerih, ki jih določa ta zakon.
O utemeljenosti odklonitve poslovanja na predlog stranke
odloči Notarska zbornica Slovenije. Notar mora Notarski zbornici Slovenije na
njeno zahtevo posredovati pisno pojasnilo o razlogih za odklonitev poslovanja.
Organ Notarske zbornice Slovenije, ki v skladu z njenim
statutom odloča o utemeljenosti notarjeve odklonitve poslovanja, mora o tem
odločiti v osmih dneh od prejema predloga.
Zoper odločbo Notarske zbornice Slovenije ni pritožbe,
dovoljen pa je upravni spor.
24.a člen
Če notar pri sestavi listine o pravnem poslu ali pri overitvi
podpisa na listini o pravnem poslu ugotovi, da zastopnik ni upravičen za
zastopanje stranke pri sklenitvi pravnega posla ali, da so interesi zastopnika
v nasprotju z interesi zastopane stranke, mora udeležence notarskega opravila
na to opozoriti ter jih poučiti o posledicah tako sklenjenega pravnega posla.
Če udeleženci vztrajajo pri zahtevi za sestavo notarske
listine, mora notar zahtevi ugoditi ter na listini navesti, s kakšnimi
pomanjkljivostmi in pravnimi posledicami je udeležence seznanil. Če udeleženci
takšni zaznambi nasprotujejo, mora notar sestavo notarske listine odkloniti.
25. člen
Notar mora varovati kot tajnost podatke o osebah, dejstvih oziroma
pravnih razmerjih, glede katerih sestavi notarski zapis, kolikor iz volje
strank ali vsebine pravnega posla ne izhaja kaj drugega.
Predpisi o sodnih in upravnih postopkih določajo kdaj in v
kakšnem obsegu je notar dolžan dati podatke iz prejšnjega odstavka sodišču ali
drugemu državnemu organu.
Dolžnost iz prvega odstavka tega člena veže tudi osebe,
zaposlene pri notarju.
26. člen
Preiskava ali zaseg listin, ki so v hrambi pri notarju, ter
denarja in vrednostnih papirjev, ki jih je notar prevzel zaradi predaje tretji
osebi, kakor tudi notarjevih poslovnih knjig in drugih dokumentov notarske
pisarne je dovoljena samo glede listin, in predmetov, ki so izrecno navedeni v
odredbi o preiskavi, izdani v kazenskem postopku.
Pri preiskavi notarske pisarne mora biti navzoč predstavnik
Notarske zbornice Slovenije.
27. člen
Notar ne sme biti priprt v kazenskem postopku, ki je uveden
proti njemu zaradi suma kaznivega dejanja, storjenega pri opravljanju
notariata, brez poprejšnjega dovoljenja senata treh sodnikov višjega sodišča,
na območju katerega se vodi postopek.
O odreditvi pripora sodišče obvesti Notarsko zbornico
Slovenije.
28. člen
Pečat in žig iz 15. člena tega zakona sme notar uporabljati
samo za dejanja, ki jih je opravil med poslovanjem.
Pečat in žig mora skrbno varovati pred dostopnostjo tretjim
osebam. Če notarju pečat ali žig izgine ali ga izgubi, mora o tem brez
odlašanja obvestiti Notarsko zbornico Slovenije.
Novi pečat in žig, ki se morata po obliki razlikovati od
prejšnjih, notar lahko uporablja po overitvi odtisov po drugem odstavku 15.
člena tega zakona.
Enako velja, če je treba spremeniti vsebino pečata in žiga
zaradi spremembe notarjevega imena ali sedeža.
Če se prejšnji pečat ali žig najde ali spremeni, ga mora
notar predati Notarski zbornici Slovenije, ki ga komisijsko uniči.
Če notar spremeni podpis, ga sme uporabljati šele potem, ko
je overitev novega podpisa deponirana po drugem odstavku 15. člena tega zakona.
29. člen
V notarski listini mora notar verno in popolno zapisati
izjave, podane pred njim, oziroma dejstva, ki jih je neposredno zaznal.
30. člen
Če je pri sestavljanju notarske listine sodeloval drugi
notar, je enako odgovoren za spoštovanje predpisov.
V primeru iz prejšnjega odstavka vodi poslovanje tisti notar,
na katerega so se obrnile za sestavo listine stranke. Ta notar listino sestavi,
podpiše, pečati in hrani. Po določbah tega zakona o podpisih jo podpiše tudi
drugi notar.
31. člen
Notarske listine so lahko v fizični ali elektronski obliki.
Notarske listine v fizični obliki morajo biti pisane na
papir, ki glede formata in kakovosti ustreza standardom, določenim z aktom
Notarske zbornice Slovenije. Notarske listine v fizični obliki smejo biti ročno
izpisane s trajno obstojnim črnilom ali z napravami za pisanje besedil, ki omogočajo
trajno obstojen zapis. Uporaba drugih postopkov zapisovanja je dovoljena le, če
zagotavljajo enake značilnosti kot natipkana listina.
Notarske listine v elektronski obliki morajo izpolnjevati
pogoje za zapis in hrambo podatkov v elektronski obliki glede
nespremenljivosti, verodostojnosti in zanesljivosti shranjevanja, ki so
določeni z zakonom.
32. člen
Prazna mesta v notarski listini v fizični obliki morajo biti
izpolnjena s črtami.
Če obsega notarska listina v fizični ali elektronski obliki
več strani, se morajo te označiti z zaporednimi številkami. Če je vpisana v
vpisnik, se notarska listina označi tudi s številko in oznako vpisnika, pod
katero je vpisana.
Zneski, datumi in druge številčne oznake v notarski listini v
fizični ali elektronski obliki morajo biti izpisani tudi z besedami, razen
številčnih oznak zemljiškoknjižnih vložkov oziroma parcel ter uradnih listov
oziroma posameznih določb zakona ali drugega predpisa, na katerega se sklicuje
listina.
33. člen
V notarski listini v fizični obliki ne sme biti besed ali
znakov nad začetkom besedila, med vrsticami ali ob robu besedila. Vsaka beseda,
znak ali podpis, ki se nahaja nad, ob ali med vrsticami besedila, se šteje za
neobstoječ.
34. člen
V notarski listini v fizični obliki se ne sme ničesar
izbrisati. Če je treba del besedila prečrtati, mora biti to storjeno tako, da
prečrtani tekst ostane čitljiv.
Če je treba besedilo v listini v fizični obliki spremeniti
ali ga dopolniti, se sme to storiti na koncu listine v fizični obliki, s tem da
mora biti nedvoumno označeno, na kateri del besedila listine v fizični obliki
se sprememba ali dostavek nanaša. Prav tako morata biti na koncu označena mesto
in obseg besedila, ki je bilo črtano v smislu prejšnjega odstavka.
35. člen
Če obsega notarska listina v fizični obliki več pol, morajo
biti vse pole prešite z jamstvenikom, oba konca le-tega pa na zadnji strani
pritrjena s pečatnim voskom ali lepilnim trakom, pritrditev pa zavarovana z
notarskim žigom oziroma pečatom. Enako velja za listine, ki morajo biti po
zakonu ali drugem predpisu priložene javni listini.
Če pooblastil in drugih prilog ni mogoče spojiti z notarsko
listino v fizični obliki na način, določen v prejšnjem odstavku, morajo biti
opremljene z zaznamkom, da so priloge, in poslovno številko listine. Število in
vrsta takih prilog se zapiše na koncu notarske listine v fizični obliki pred
podpisi.
36. člen
Vsako stran notarske listine v fizični obliki parafirajo
udeleženci in notar, ki je listino v fizični obliki sestavil.
Če udeleženec ne zna ali ne more pisati, parafirata namesto
njega strani priči iz tretjega odstavka 37. člena tega zakona.
Parafe ne smejo segati v besedilo listine v fizični obliki .
37. člen
Notarsko listino v fizični obliki na koncu lastnoročno
podpiše notar, ki jo je sestavil, poleg podpisa pa pritisne svoj pečat ali žig.
Poleg notarja podpišejo na koncu listino v fizični obliki
udeleženci. Priče jo podpišejo, če je njihovo sodelovanje pri sestavi listine
po zakonu potrebno.
Če udeleženec ne zna ali ne more pisati, mora biti to v
listini zapisano. V tem primeru morata pri sestavi listine sodelovati dve
pismeni priči ali drugi notar, pred katerimi postavi udeleženec na listino svoj
ročni znak, kar potrdita priči oziroma drugi notar s svojim podpisom.
Priči iz prejšnjega odstavka izbere udeleženec.
38. člen
Gena notarski listini v fizični obliki ni podpisa in pečata
ali žiga notarja oziroma na notarski listini v elektronski obliki ni varnega
elektronskega podpisa overjenega s kvalificiranim potrdilom notarja, ki je
listino sestavil, takšna listina nima pravnega učinka javne listine.
Posledice ostalih kršitev določb 31. do 37. člena tega zakona
za verodostojnost notarske listine oceni sodišče, če ta zakon ne določa
drugače.
38.a člen
Uporabo notarske listine v elektronski obliki ter standarde,
ki jih mora ta izpolnjevati v zvezi z zagotavljanjem enakih lastnosti glede
nespremenljivosti, verodostojnosti in zanesljivosti shranjevanja, določi zakon.
Notarsko listino v elektronski obliki elektronsko podpišeta
notar in udeleženec ter priče, kadar je njihova udeležba potrebna, z varnim
elektronskim podpisom, overjenim s kvalificiranim potrdilom. Tako podpisana
listina je enakovredna notarski listini z lastnoročnim podpisom in žigom ali
pečatom notarja in ima zato enako veljavnost.
Notarska zbornica v soglasju z ministrom, pristojnim za
pravosodje, in ministrom, pristojnim za informacijsko družbo, izmed
overiteljev, ki izdajajo kvalificirana potrdila, določi seznam overiteljev, ki
ta potrdila izdajajo notarjem. Overitelji iz seznama vodijo evidenco izdanih
kvalificiranih potrdil notarjem ločeno od drugih kvalificiranih potrdil.
IV. POGLAVJE
POSEBNE DOLOČBE O NOTARSKEM POSLOVANJU
Prvi oddelek
Način sestavljanja notarskih listin
39. člen
Preden začne notar sestavljati notarsko listino, mora
ugotoviti osebno istovetnost strank in drugih udeležencev.
Osebno istovetnost ugotavlja na podlagi uradnih dokumentov
(osebne izkaznice, potnega lista) oziroma če to ni mogoče, na kakršenkoli drug
način, po katerem je istovetnost udeleženca mogoče nedvomno izkazati.
Način ugotovitve istovetnosti oseb, udeleženih pri sestavi
notarske listine, mora biti vselej naveden v listini.
40. člen
Če je stranka gluha ali nema, mora notar zagotoviti, da ji je
vsebina notarske listine v celoti znana in razumljiva.
Če je pri sestavljanju listine udeležena gluha ali nema
stranka, ki ne zna brati, mora pri sestavljanju listine razen zapisnih prič
sodelovati tudi oseba njenega zaupanja, ki je sposobna stranki podati celotno
vsebino listine.
Okoliščine iz prvega oziroma drugega odstavka tega člena mora
notar zabeležiti v listini z navedbo o tem. na kakšen način je bila stranki
vsebina listine predočena.
41. člen
Notarsko listino morajo stranke in drugi udeleženci podpisati
vpričo notarja.
Če je listina podpisana brez prisotnosti notarja, mora oseba,
ki jo je podpisala, podpis potrditi vpričo notarja kot lastnoročen. To potrdilo
mora biti zapisano v listini, preden jo podpiše notar.
42. člen
Notar mora pred sestavo notarske listine strankam na
razumljiv način opisati vsebino, pravne posledice nameravanega pravnega posla
ali izjave volje, ter jih izrecno opozoriti na znana in običajna tveganja v
zvezi s sklenitvijo takšnega pravnega posla ali izjave volje. Notar mora
stranke opozoriti tudi na morebitne druge okoliščine v zvezi z nameravanim
pravnim poslom, če jih pozna, razen podatkov, ki jih je notar v skladu s 25.
členom tega zakona dolžan varovati kot tajnost. Stranke mora tudi odvračati od
nejasnih, nerazumljivih ali dvoumnih izjav ter jih izrecno opozoriti na možne pravne
posledice takšnih izjav. Če stranke pri svojih izjavah vztrajajo, jih mora
vnesti v notarsko listino, ob tem pa navesti tudi opozorila, dana strankam v
zvezi z njimi,
Drugi oddelek
Notarski zapisi o pravnih poslih
1. Vsebina notarskega zapisa
43. člen
Notarski zapis mora vsebovati:
1.
priimek in ime notarja, navedbo, da nastopa kot notar, in njegov sedež;
2.
priimek in ime, rojstne podatke in prebivališče udeležencev pravnega
posla, njihovih pooblaščencev, zapisnih prič in tolmačev; če so udeleženci pravnega
posla pravne osebe, pa njihovo ime in sedež ter ime in priimek predstavnika ali
pooblaščenca;
3.
navedbo o načinu ugotovitve istovetnosti oseb iz prejšnje točke;
4.
vsebino pravnega posla, navedbo pooblastil ali prilog;
5.
navedbo, da je notar udeležencem notarski zapis prebral, in da so
udeleženci notarski zapis odobrili;
6.
datum, uro in kraj sestave notarskega zapisa;
7.
podpise oseb. navedenih v 1. in 2. točki, ter pečat ali žig notarja, ki
je sestavil notarski zapis.
Notar je dolžan pred sestavo notarskega zapisa stranke
pozvati, da predložijo morebitne listine, ki predstavljajo del celovitega
pravnega posla ali več pravnih poslov med istimi strankami, ki zasledujejo enak
poslovni namen kot pravni posel, ki bi bil zapisan v notarskem zapisu ali so z
njim v drugačni pravni povezavi (povezani pravni posli).
Če stranke predložijo listine iz prejšnjega odstavka ali če
notar na drug način ugotovi, da gre za povezane pravne posle, mora stranke
posebej opozoriti na pravne posledice tako povezanih poslov.
Prepisi listin iz drugega odstavka tega člena, ki jih
predložijo udeleženci pravnega posla ali s katerimi razpolaga notar, se
priložijo notarskemu zapisu.
Če notar ugotovi, da listine o povezanih pravnih poslih
obstajajo, udeleženci pa zavrnejo predložitev teh listin, mora notar sestavo
notarskega zapisa odkloniti.
Če je pri sestavljanju notarskega zapisa sodeloval eden ali
več drugih notarjev, mora vsebovati zapis podatke iz 1. točke prvega odstavka
tega člena tudi o tem notarju ter njegov podpis.
Če se notarski zapis pozneje dopolni, popravi ali spremeni z
drugim notarskim zapisom; se mora to zabeležiti v obliki uradnega zaznamka na
izvirniku prejšnjega notarskega zapisa, oziroma če je ta izročen, na njegovem
overjenem prepisu, ki ga hrani notar.
44. člen
Udeleženci sinejo dodati notarskemu zapisu pooblastila in
druge priloge v izvirniku ali prepisu. Le-te mora izdajatelj potrditi v
notarskem zapisu, sicer ne dobijo večje verodostojnosti, kot bi jo imele sicer.
Priloge, ki jih udeleženci še niso podpisali in ki niso javne
listine, morajo podpisati udeleženci, morebitne zapisne priče in notar.
45. člen
Notarski zapis, pri katerem niso upoštevane določbe 5. in 7.
točke prvega odstavka 43. člena tega zakona, nima pravnega učinka javne
listine.
Sodišče oceni glede na okoliščine primera, koliko kršitve
določb od 1. do 4. in 6. točke prvega odstavka 43. člena tega zakona ukinjajo
ali zmanjšujejo verodostojnost notarskega zapisa.
46. člen
Oporoka, sestavljena v obliki notarskega zapisa po ustni
izjavi sporočitelja in pisna oporoka, ki jo oporočitelj izroči notarju z
notarskim zapisom, imata enake pravne učinke kot sodna oporoka.
Oporočitelju mora notar izdati potrdilo o tem, da se pri
notarju hrani njegova oporoka.
47. člen
V obliki notarskega zapisa morajo biti sklenjeni naslednji
pravni posli:
1.
pogodbe o urejanju premoženjskih razmerij med zakoncema,
2.
pogodbe o razpolaganju s premoženjem oseb, ki jim je odvzeta poslovna
sposobnost,
3.
sporazumi o odpovedi neuvedenemu dedovanju,
4.
drugi pravni posli, za katere zakon določa, da morajo biti sklenjeni v
obliki notarskega zapisa.
48. člen
Pravni posli iz prejšnjega člena, ki niso sklenjeni v obliki
notarskega zapisa, niso veljavni.
2. Potrjevanje zasebnih listin
49. člen
Udeleženci pravnega posla lahko potrdijo listino o pravnem
poslu pri notarju. Tako potrjena listina o pravnem poslu ima lastnost
notarskega zapisa in je pod pogoji, določenimi v 4. členi tega zakona,
neposredno izvršljiva.
Listino, ki vsebuje zemljiškoknjižno dovolilo in listino, na
podlagi katere se pridobi lastninska ali kakšna druga stvarna pravica na
nepremičnini, sme notar potrditi samo, če listino sestavi notar ali odvetnik.
Sestavljavec listine iz prejšnjega odstavka mora listino
podpisati in žigosati s svojim žigom.
Notar mora listino iz prejšnjega odstavka potrditi, kolikor
ni zadržkov po 23., 24.a in če je ravnal v skladu z 42. členom tega zakona.
50. člen
Če zasebna listina iz 49. člena tega zakona po zunanji obliki
ustreza predpisom o notarski listini (31. do 35. člen) in po vsebini določbam
2., 4. in 6. točke prvega odstavka 43. člena tega zakona, jo notar potrdi tako,
da sestavi notarski zapis, ki vsebuje navedbe iz 1., 3. in 5. točke prvega
odstavka 43. člena tega zakona, navedbo o pozivu iz drugega odstavka 43. člena
tega zakona, opozorilo iz tretjega odstavka 43. člena tega zakona, opozorila
strankam, če so potrebna v skladu z 42. členom tega zakona, ter njihove izjave
v zvezi z opozorili. Zasebna listina se pripoji notarskemu zapisu kot njegov
sestavni del.
Pri potrjevanju zasebne listine po prejšnjem odstavku se
uporablja četrti in peti odstavek 43. člena tega zakona.
Notarski zapis in pripojeno zasebno listino podpišejo osebe
iz 2. točke prvega odstavka 43. člena tega zakona in notar, ki na notarski
zapis odtisne svoj žig ali pečat.
3. Zapisne priče in tolmač
51. člen
Pri sestavljanju notarskih zapisov morata sodelovati dve
zapisni priči:
1.
če se sklepajo pravni posli iz 3. točke 47. člena tega zakona, darilna
pogodba za primer smrti ali sestavlja oporoka;
2.
če kateri od udeležencev pravnega posla ne obvlada uradnega jezika;
3.
če je kateri od udeležencev pravnega posla slep, gluh, nem ali gluhonem;
4.
če je kateri od udeležencev nepismen oziroma če ne obvlada pisave, v
kateri je sestavljena listina.
V ostalih primerih presodi notar oziroma udeleženci, ali je
pri sestavljanju notarskega zapisa potrebno tudi sodelovanje prič.
Namesto zapisnih prič sme sodelovati pri sestavljanju zapisa
drugi notar.
52. člen
Zapisne priče so lahko osebe, ki so polnoletne, pismene in ki
obvladajo uradni jezik.
Če zapisna priča notarju ni osebno znana, mora ugotoviti
njeno istovetnost na način, določen v drugem in tretjem odstavku 39. člena tega
zakona.
53. člen
Kot zapisne priče ne smejo sodelovati osebe:
1.
ki so po procesnih zakonih odvezane dolžnosti pričevanja;
2.
ki so pri notarju v delovnem razmerju;
3.
ki imajo iz pravnega posla, o katerem se sestavlja notarski zapis,
kakršnekoli pravice oziroma koristi;
4.
ki so z udeležencem pravnega posla ali z osebami, za katere izhaja iz
notarskega zapisa kakšna pravica, ali z notarjem, ki sestavlja listino, v
razmerju, navedenem v prvem odstavku 22. člena tega zakona.
54. člen
Če zakon ne določa drugače, morajo biti zapisne priče oziroma
drugi notar navzoče najkasneje takrat, ko notar bere udeležencem vsebino
notarskega zapisa in ko ga le-ti podpisujejo.
Če udeleženci pravnega posla izrecno zahtevajo in če zapisni
priči nista potrebni iz razlogov po 2. oziroma 3. točki prvega odstavka 51.
člena tega zakona, se smeta zapisni priči odstraniti za čas, ko se notarski
zapis bere; v tem primeru morajo udeleženci podpisati notarski zapis vpričo
zapisnih prič in izrecno izjaviti, da jim je njegova vsebina v celoti znana in
da se ujema z njihovo voljo. Vse to je treba v notarskem zapisu posebej
navesti.
55. člen
Če kateri od udeležencev ne obvlada uradnega jezika (2. točka
prvega odstavka 51. člena) ali če tako zahteva stranka (četrti odstavek 13.
člena), mora pri sestavi notarskega zapisa sodelovati tudi sodni tolmač.
Tolmač je lahko tudi oseba, zaposlena pri notarju, če ima
sicer vse lastnosti zapisne priče.
Tolmač ni potreben, če notar in zapisni priči oziroma drugi
notar obvladajo jezik udeleženca iz 2. točke prvega odstavka 51. člena tega
zakona.
Sodelovanje tolmača mora biti v notarskem zapisu izrecno
navedeno.
56. člen
Določbe prvega, drugega in četrtega odstavka prejšnjega člena
se smiselno uporabljajo tudi, kadar v primeru obveznega sodelovanja zapisnih
prič (prvi odstavek 51. člena) udeleženci izrecno želijo, da sodeluje zapisna
priča, ki ne obvlada uradnega jezika oziroma jezika udeleženca (2. točka prvega
odstavka 51. člena).
4. Hramba notarskih zapisov
57. člen
Če zakon ne določa drugače, hrani notarske zapise notar ki
jih je sestavil, udeležencem pa se izdajajo odpravki.
Izvirnik notarskega zapisa se sme izročiti samo s soglasjem
vseh udeležencev. Soglasje mora biti izkazano z notarsko listino. To listino in
overjen prepis izročenega notarskega zapisa hrani notar na mestu izročenega
izvirnika notarskega zapisa; v vpisniku pa mora biti navedeno. kdaj in komu je
bil izročen izvirnik notarskega zapisa. (črtan)
58. člen
Razen v primerih, določenih v tem zakonu, sme notar izročiti
izvirnik notarskega zapisa samo sodišču ali Notarski zbornici Slovenije in
sicer le na podlagi pisne odredbe oziroma naloga ter proti pisnemu potrdilu o
prejemu.
Izročitev po določbi prejšnjega odstavka je lahko samo
začasna. Na mesto izročene listine vloži notar uradni zaznamek o predmetu,
udeležencih, datumu sestave in poslovni številki notarskega zapisa ter o
datumu, ko je bil zapis poslan oziroma izročen. Uradnemu zaznamku pripoji
odredbo oziroma nalog, na podlagi katerega je bil zapis izročen, ter potrdilo o
prejemu.
Če nastane potreba izročiti odpravek notarskega zapisa. mora
organ, pri katerem se zapis začasno nahaja, brez odlašanja omogočiti notarju, da
odpravek izdela.
59. člen
Določbe 57. in 58. člena tega zakona se uporabljajo tudi za
druge notarske listine, ki jih je dolžan hraniti notar na podlagi predpisov ali
na izrecno zahtevo stranke navedeno v notarski listini.
Tretji oddelek
Potrjevanje dejstev in izjav
60. člen
Notarje pooblaščen za izdajanje potrdil o dejstvih in
zapisnike o izjavah, navedenih v tem oddelku.
Ta potrdila in zapisniki imajo pravne učinke javne listine,
če so sestavljena po določbah 61. do 70. člena tega zakona.
Notar je pristojen za overjanje prepisov in podpisov. kolikor
ni z zakonom določena pristojnost državnega organa ali druge uradne osebe.
Overjanje prepisov
61. člen
Notar sme potrditi, da se prepis listine ujema z izvirnikom,
če obvlada jezik, v katerem je listina spisana, razen če notar s preslikavo
naredi fizično ali elektronsko kopijo listine.
Prepis se mora ujemati z listino v vseh njenih pisnih
podrobnostih, tudi v pravopisu, ločilih. okrajšavah besed in pisnih napakah. Če
so posamezna mesta v listini spremenjena, dopolnjena, izbrisana ali prečrtana,
je treba to v potrdilu o overitvi navesti. Prav tako je treba navesti. da je
listina raztrgana, poškodovana ali sicer po zunanjem videzu sumljiva.
Notar potrdi prepis listine potem, ko ga primerja z
izvirnikom in ko ugotovi, da se prepis natančno ujema z njim. Poleg te
ugotovitve v potrdilu navede, da gre za prepis listine, ki ga je stranka
označila za izvirnik, ali da gre za prepis overjenega oziroma navadnega prepisa
listine; na kakšen način in s kakšnim sredstvom je listina spisana; s kakšnimi
pečati ter koleki je opremljena; kje se po njegovi vednosti ali po strankinem
zatrdilu nahaja izvirnik.
Če je na listini kakšna pripomba ali klavzula, se mora tudi
ta vnesti v prepis.
Če se overja prepis dela listine ali izpisek iz listine. mora
biti iz prepisa razvidno, kateri deli izvirnika so ostali neprepisani.
Overitve prepisov se ne vpisujejo v notarski vpisnik.
62. člen
Ob overjanju izpiskov iz družbenih ali poslovnih knjig mora
notar primerjati izpisek z zadevnimi postavkami izvirne knjige ter v overitveni
klavzuli navesti, da se izpisek natančno ujema z njimi.
Overitve izpiskov iz prejšnjega odstavka se ne vpisujejo v
notarski vpisnik.
Overjanje prevodov
63. člen
Notar sme overiti skladnost prevoda z izvirnikom samo, če ima
status sodnega tolmača po predpisih, ki urejajo imenovanje sodnih tolmačev, za
jezik, v katerega je listina prevedena iz uradnega jezika ali obratno. Prevod
overi, če ga je opravil sam ali če ga je preizkusil in ga spoznal za
pravilnega.
Izvirnik in prevod morata biti združena na isti listini; če
to ni mogoče, se prevod pripoji izvirniku, kot določa drugi odstavek 35. člena
tega zakona.
Overitve prevodov se ne vpisujejo v notarski vpisnik.
Overjanje podpisov
64. člen
Notar sme potrditi, da je stranka vpričo njega lastnoročno
ali varno elektronsko podpisala listino ali dala nanjo svoj ročni znak, ali da
je podpis ali ročni znak, ki je že na listini, vpričo njega priznala kot
svojega.
Pri overitvi varnega elektronskega podpisa notar preveri
veljavnost kvalificiranega potrdila, kot to določata zakon in notranja pravila
overitelja.
Overitev se vpiše na izvirno listino v fizični obliki z
navedbo, kako je bila ugotovljena istovetnost ter ugotovitvijo, da je podpis
ali ročni znak pristen. Overitvena klavzula vsebuje opravilno številko vpisnika
ter datum, notarjev podpis in pečat.
Overitev se doda k listini v elektronski obliki z navedbo,
kako je bila ugotovljena istovetnost ter veljavnost elektronskega podpisa,
opravilno številko vpisnika in datumom, in jo notar skupaj z listino varno
elektronsko podpiše.
Pred overitvijo podpisa lastnika na zasebni listini, s katero
se nepremičnina odtuji ali obremeni, je notar dolžan pogodbene stranke, ki so
prisotne pri overitvi, opozoriti, da je za vsebino listine notar odgovoren le,
če jo sestavi v obliki notarskega zapisa.
Ko notar overi podpis na zasebni listini, s katero se
nepremičnina odtuji ali obremeni, v njej navede opozorilo iz prejšnjega
odstavka.
Pri overjanju podpisa se mora notar seznaniti z vsebino listine
samo toliko, kolikor je to potrebno, da izpolni rubrike vpisnika o overitvah in
potrdilih. Notar ni odgovoren za vsebino listine in ni dolžan ugotavljati, ali
stranke smejo skleniti posel, na katerega se listina nanaša. Določbe 23. člena
tega zakona se glede overitev podpisov po notarju ne uporabljajo.
Ne glede na določbo prejšnjega odstavka pa mora notar
upoštevati vsebino listine, kolikor predpis veže overitev podpisa na izpolnitev
določenih pogojev.
64.a člen
Preden notar overi podpis na pooblastilu za sklenitev
pravnega posla, katerega predmet je nepremičnina, mora pooblastitelja natančno
opozoriti na pravne posledice, ki lahko izhajajo iz takšnega pooblastila.
Pooblastilo iz prejšnjega odstavka mora obsegati navedbo
pravnih poslov z bistvenimi elementi, navedbo obsega premoženja pooblastitelja,
na katero se nanašajo pravni posli, ki jih lahko sklepa pooblaščenec ter
navedbo obveznosti pooblaščenca, da bo pooblastitelja predhodno seznanjal s
posli, ki jih bo sklepal v okviru pooblastila. Na pooblastilo notar navede
opozorilo o pravnih posledicah sklenitve pravnega posla.
Če pooblastilo iz prvega odstavka tega člena ni sestavljeno v
skladu s prejšnjim odstavkom, notar odkloni overitev podpisa.
Notar odkloni overitev podpisa tudi, če ugotovi, da v zvezi s
pravnimi posli, navedenimi v pooblastilu, obstaja nasprotje interesov med pooblastiteljem
in pooblaščencem.
65. člen
Če overja podpis zastopnikov državnih organov, oseb, ki
izvajajo javna pooblastila, gospodarskih družb in drugih pravnih subjektov, ki
se vpisujejo v sodni register, sme notar to potrditi v overitveni klavzuli
samo, kadar mu je znano, da je oseba, ki podpisuje, zastopnik te osebe ali če
je to poprej ugotovil.
Notar lahko overi podpise zakonitih zastopnikov državnih
organov, oseb, ki izvajajo javna pooblastila, gospodarskih družb in drugih
pravnih subjektov, ki se vpisujejo v sodni register, na podlagi podpisov in
odtisov pečatov, ki jih zakoniti zastopniki pri tem uporabljajo. Ti podpisi in
odtisi pečatov morajo biti deponirani pri Notarski zbornici Slovenije. Podpisi
in odtisi pečatov se deponirajo neposredno pri Notarski zbornici Slovenije ali
preko izbranega notarja.
Notarska zbornica Slovenije posreduje podpise in odtise
pečatov, deponirane v skladu s prejšnjim odstavkom, vsem notarjem na območju
Republike Slovenije.
Notar lahko overi podpise oseb, pooblaščenih za zastopanje
gospodarskih družb, tudi na podlagi pri njem deponiranih podpisov in odtisov
pečatov.
Potrditev časa, ko je bila listina predložena na vpogled
66. člen
Čas, ko je bila listina predložena na vpogled notarju ali
vpričo njega tretji osebi, se potrdi na listini z navedbo dneva, meseca in leta
ter, na zahtevo stranke, tudi ure.
Če stranka zahteva, se mora ugotoviti istovetnost Osebe, ki
je listino predložila na vpogled, in osebe, kateri je listina predložena. V tem
primeru se potrditveni klavzuli dodajo navedbe o načinu ugotovitve osebne
istovetnosti iz 39. člena tega zakona.
Potrditev, da oseba živi, in potrditev drugih dejstev
67. člen
Notar sme potrditi, da določena oseba živi, če jo pozna
osebno ali če je njena istovetnost ugotovljena po določbi 39. člena tega
zakona.
V izvirniku notarskega potrdila, ki se izroči stranki, mora
notar potrditi, da je bila oseba pri njem, ter navesti dan, mesec in leto, na
zahtevo stranke pa tudi uro, ko se je to zgodilo, in način ugotovitve
istovetnosti osebe, na katero se nanaša potrdilo.
68. člen
Na zahtevo stranke sme notar potrditi tudi druga dejstva, kot
so: seznanitev druge stranke z opominom, z odpovedjo, s ponudbo ali z drugo izjavo,
ki jo daje stranka z namenom doseči kakšen pravni učinek, seznanitev s ponudbo
plačila, prevzemom ali izročitvijo listine ali drugih stvari, dejstva v zvezi z
dražbo, žrebanjem ter stanji, za katera je izvedel notar sam ali s pomočjo
strokovnjakov.
V izvirniku notarskega potrdila iz prejšnjega odstavka notar
navede kraj in čas, v katerem se je zgodilo ali ugotovilo obravnavano dejstvo,
osebna imena in naslove strank ter drugih udeležencev in natančen popis tega,
kar se je zgodilo vpričo njega, ali dejstva, ki jih je neposredno ugotovil.
Vsebino izjav strank, ki jih podajajo z namenom doseči kakšen
pravni učinek ter druge izjave strank notar zapiše v obliki notarskega
zapisnika, v katerem navede kraj in čas sprejema izjave, osebno ime in naslov
stranke ter namen podaje izjave. Zapisnik podpiše stranka, ki je izjavo podala,
in notar.
Potrjevanje sklepov organov upravljanja
69. člen
Če je notar poklican, da bi potrdil sklepe organov
upravljanja podjetij, zadrug ali drugih pravnih oseb, mora navesti v zapisniku
dan in čas seje, opisati potek seje, kolikor je to pomembno za presojo
pravilnosti postopkov, ter zapisati sklepe, ki so bili na seji sprejeti. Prav
tako mora izpričati druga dejstva, kadar tako zahteva zakon.
Zapisnik podpiše tudi oseba, ki je predsedovala seji organa.
Na zahtevo kateregakoli udeleženca seje mora notar ugotoviti
tudi osebno istovetnost predsedujočega in drugih udeležencev seje ter to
navesti v zapisniku.
Protesti
70. člen
Proteste menic in čekov izdaja notar po določbah zakona o
menici oziroma zakona o čeku.
Popis in cenitev premoženja ter zavarovanje zapuščine
71. člen
Notar lahko opravi popis in cenitev zapustnikovega
premoženja, če tako odloči zapuščinsko sodišče. Popis in cenitev opravlja notar
po določbah zakona o dedovanju.
Kadar je potrebno zavarovati zapuščino po določbah zakona o
dedovanju, se zapustnikovo premoženje ali njegov del izroči v hrambo notarju,
če tako odloči zapuščinsko sodišče.
Četrti oddelek
Izdajanje odpravkov, potrdil, prepisov in izpiskov
72. člen
Odpravke, potrdila, prepise in izpiske izdaja notar oziroma
njegov namestnik, pri katerem so listine v hrambi.
Če je bil izročen izvirnik notarskega zapisa, se o njem ne
sme več izdati odpravek, ampak samo prepis.
Odpravki in prepisi notarskih zapisov o pravnih poslih med
živimi
73. člen
Če ni določeno v notarskem zapisu kaj drugega, se sme izdati
odpravek notarskega zapisa samo:
1.
osebam, ki so sklenile v svojem imenu pravni posel, obsežen v listini;
2.
osebam, v katerih imenu je bil ta pravni posel sklenjen;
3.
osebam, v katerih korist je bil ta pravni posel sklenjen;
4.
pravnim naslednikom oseb iz 1., 2. in 3. točke.
74. člen
Od izvršljivega notarskega zapisa se sme izdati, razen v
primerih, navedenih v naslednjem odstavku, vsaki izmed oseb iz prejšnjega člena
samo en odpravek.
Ponovni odpravek takega zapisa se lahko izda samo:
1.
če pristanejo na to vse osebe iz 1. in 2. točke prejšnjega člena ali
njihovi pravni nasledniki; pristanek se zaznamuje v notarskem zapisu,
podpisanem od stranke ali s posebno overjeno listino, ki se priloži notarskemu
zapisu;
2.
če je bil prej izdani odpravek zaradi pomanjkljivosti notarju vrnjen ali
če je amortiziran;
3.
če sodišče, na katerega območju ima notar sedež, na strankin predlog
izda sklep, s katerim dovoli izdajo ponovnega odpravka. Tak sklep izda sodišče,
če stranka izkaže za verjetno, da ji je ponovni odpravek potreben. Zoper sklep,
s katerim se dovoli izdaja ponovnega odpravka, ni pritožbe.
75. člen
Od neizvršljivega notarskega zapisa sme notar izdati ponovni
odpravek stranki, ki izkaže za verjetno, da ji je ponovni odpravek potreben. Če
notar ne ugodi strankini zahtevi, lahko stranka vloži predlog za izdajo
ponovnega odpravka pri pristojnem sodišču (3. točka drugega odstavka 74.
člena).
76. člen
Če se izda ponovni odpravek, je treba v overitveni klavzuli
označiti, kateri odpravek po vrsti je ta, in razlog, iz katerega je bil ponovni
odpravek izdan.
77. člen
Overjeni in navadni prepisi notarskega zapisa se izdajajo
osebam iz 73. člena tega zakona in njihovim zakonitim zastopnikom kadarkoli to
zahtevajo, prav tako se jim ob vsakem času dovoli vpogled teh listin, drugim
osebam pa samo, če izkažejo pravni interes ali če jim to dovolijo osebe iz 73.
člena tega zakona.
Odpravki in prepisi notarskih zapisov o oporokah
78. člen
Odpravki ali prepisi oporok se smejo izdati, če ni v
notarskem zapisu določeno drugače, dokler zapustnik živi samo njemu samemu ali
osebi, ki jo zapustnik pooblasti z overjenim pooblastilom. Po zapustnikovi
smrti se smejo taki odpravki ali prepisi izdati po razglasitvi oporoke. Dan
razglasitve se zaznamuje na odpravku ali prepisu.
Potrdila in izpiski
79. člen
O zapisnikih in vpisih v vpisnik se izdajajo potrdila; kot
popolna ali kot izpiski.
Za ponovno izdajanje potrdil velja določba 74. člena tega
zakona.
80. člen
Če obsega notarski zapis več samostojnih pravnih poslov, se
sme na zahtevo upravičene osebe izdati namesto popolnega odpravka izpisek, ki
se nanaša na posamezni pravni posel.
Od izvršljivih notarskih zapisov se sme izdati samo popoln
odpravek; izpisek ni izvršljiv.
V izpisku je treba navesti, kateri deli notarske listine so
izpuščeni.
80.a člen
Notarji izdajajo overjene izpiske iz javnih knjig glede na
vzpostavljeno informacijsko povezavo.
Vsebina in oblika odpravkov in prepisov
81. člen
Odpravek in prepis se morata z izvirnikom dobesedno ujemati.
Spremembe in dopolnitve, izvršene v izvirniku notarske listine po določbi 34.
člena tega zakona, je v odpravku in prepisu dopustno vstaviti v besedilo na
mesto kamor spadajo.
Overitvena klavzula
82. člen
Vsak odpravek se mora overiti. Odpravkom izvršljivih
notarskih zapisov se morajo priložiti prepisi prilog tega zapisa. Overitvena
klavzula mora obsegati tudi priloge.
83. člen
Overitvena klavzula se vpiše na koncu odpravka ter mora
vsebovati: potrdilo, da se ta odpravek ujema z izvirnikom, označbo iz 76. člena
tega zakona, navedbo prilog iz prejšnjega člena, navedbo, za koga je ta
odpravek sestavljen, ter navedbo kraja in časa izdaje odpravka s podpisom in
pečatom notarja.
84. člen
Odpravek notarskega zapisa nima pravnega učinka javne
listine, če ni potrjena soglasnost odpravka z izvirnikom ali če ni na njem
podpisa in pečata notarja.
Posledice ostalih kršitev določb 81. do 83. člena tega zakona
za verodostojnost odpravka oceni sodišče.
Zaznamek o izdajanju odpravkov
85. člen
Ko se izda odpravek, notar zaznamuje na izvirniku ali poli
prišiti k izvirniku, kdaj in komu je bil odpravek izdan. Če se izda ponovni
odpravek, navede tudi razlog, iz katerega je bil odpravek ponovno izdan.
Odpravek, ki ga je stranka vrnila (2. točka drugega odstavka
74. člena), se priloži izvirniku. Na odpravku še zaznamuje, da je bil vrnjen in
da nima pravnega učinka javne listine.
Zaznamek podpiše notar.
Potrdilo o obstoju notarskega zapisa
86. člen
Osebam, upravičenim zahtevati prepis (77. in 78. člen), se na
njihovo zahtevo izda potrdilo, da je pri notarju notarski zapis ali izjava
poslednje volje.
Potrdilo o izvršljivosti notarskega zapisa
86.a člen
Na zahtevo stranke je notar, ki je sestavil notarski zapis,
dolžan na podlagi Uredbe Sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22. decembra 2000 o
pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in
gospodarskih zadevah (UL L št. 12 z dne 16. 1. 2001, v nadaljnjem besedilu:
uredba) izdati potrdilo o izvršljivosti tega notarskega zapisa.
Potrdilo iz prejšnjega odstavka se izda na standardnem
obrazcu iz Priloge VI k uredbi.
Notar potrdi izvršljivost pod pogoji iz 4. člena tega zakona
in pod pogoji določenimi v drugem do četrtem odstavku 20. člena Zakona o
izvršbi in zavarovanju (Uradni list RS, št. 51/98, 89/99 – ZPPLPS, 11/01 –
ZRacS-1, 75/02, 87/02 – SPZ in 16/04).
Peti oddelek
Prevzemanje listin, denarja in vrednostnih papirjev v hrambo in izročitev
Hramba listin
87. člen
Notarje dolžan prevzeti v hrambo listine vsake vrste.
Ob prevzemu listine sestavi notar zapisnik, ki mora vsebovati
kraj in čas prevzema, priimek in ime, poklic in prebivališče tistega, ki je
listino predal (deponenta), označbo listine, v kakšen namen je bila položena in
komu naj se izroči, podpis deponenta ter podpis in uradni pečat notarja.
Listina se lahko pošlje notarju s pismom, ki nadomešča
zapisnik.
Notar izda stranki o prevzemu listine potrdilo.
Notar ugotovi istovetnost osebe, kateri izroči prevzeto
listino, v skladu z 39. členom tega zakona. Prejemnik potrdi prejem listine ha
zapisniku o prevzemu.
Hramba denarja in vrednostnih papirjev
88. člen
Gotovino, menice, čeke in druge vrednostne papirje je notar
dolžan prevzeti samo, če so mu ob sestavljanju notarskega zapisa predani z
namenom, da jih izroči določeni osebi ali državnemu organu.
Če ni prevzem zaznamovan v notarskem zapisu, se ob prevzemu
sestavi zapisnik, ki mora vsebovati številko v knjigi pologov, kraj in čas
prevzema, natančen opis in vrednost prevzetih stvari, ime, priimek ter naslov
deponenta in njegovo izjavo, kako ravnati s prevzetimi stvarmi.
Gotovina in vrednostni papirji se lahko notarju pošljejo s
pismom, ki nadomešča zapisnik.
Notar izda stranki o prevzemu potrdilo.
89. člen
Prevzeti denar in vrednostne papirje hrani notar v posebnem
ovoju, na katerem zapiše predmet in strankino ime.
Prevzeti denar in vrednostne papirje mora notar nemudoma
izročiti osebi, ki so ji namenjeni, ob poprejšnji ugotovitvi istovetnosti
prejemnika (39. člen).
Prejemnik potrdi prejem na zapisniku o prevzemu ali v knjigi
pologov.
90. člen
Če notar ne more izvršiti predaje v določenem roku. če rok ni
določen pa v štirinajstih dneh od dneva prevzema. mora stranki nemudoma vrniti
prevzete stvari, ali jih, če to ni mogoče, predati v hrambo sodišču in o tem
obvestiti deponenta.
91. člen
Položitev pri notarju nima pravnih učinkov sodnega depozita.
92. člen
Določbe tega oddelka se smiselno uporabljajo tudi za primere,
kadar prevzame notar po nalogu sodišča zapuščinske listine, denar, vrednostne
papirje ali dragocenosti.
V. POGLAVJE
HRAMBA LISTIN IN VODENJE KNJIG
93. člen
Notar mora listine, ki jih je sestavil sam ali ki jih je
prevzel od strank ali ki mu jih je zaupala Notarska zbornica Slovenije,
hraniti, urejene) po zaporedju vpisov v poslovne knjige, na varnem mestu v svoji
pisarni ali v bančnem šefu, ločeno od drugih spisov.
Če sta listino sestavila dva ali več notarjev, jo mora
hraniti notar, ki jo je pečatil (drugi odstavek 30. člena).
94. člen
Ko notar izve, da je oseba, katere oporoka je med njegovimi
spisi, umrla ali je proglašena za mrtvo, mora poslati pristojnemu zapuščinskemu
sodišču izvirnik oporoke ali notarskega zapisa o položitvi pisne oporoke in o
tem napraviti zaznamek v spisu, kjer je bil hranjen izvirnik.
95. člen
Minister, pristojen za pravosodje, s predpisom natančneje
določi vrste vpisnikov in knjig, ki jih mora voditi notar, njihovo vsebino ter
način vodenja in overjanja vpisnikov in knjig.
Minister, pristojen za pravosodje, predpiše roke hrambe in
pogoje ter način uničevanja notarskih zapisov. drugih notarskih spisov ter
vpisnikov, knjig in evidenc, ki se vodijo po določbah tega zakona in predpisih
iz prejšnjega odstavka.
VI. POGLAVJE
NOTARSKI ARHIV
96. člen
Ko prejme odločbo iz četrtega odstavka 19. člena tega zakona,
mora notar brez odlašanja izročiti Notarski zbornici Slovenije vse listine,
spise, vpisnike in knjige ter druge evidence skupaj z notarskim pečatom in
žigom ter denarjem, vrednostnimi papirji in dragocenostmi po stanju, v kakršnem
se nahajajo na dan prejema odločbe.
Dokumentacijo in predmete iz prejšnjega odstavka (notarski
arhiv) zapisniško prevzame tričlanska komisija. ki jo sestavljajo člani organov
Notarske zbornice Slovenije.
Poleg notarja lahko sodeluje pri prevzemu delavec Notarske
zbornice Slovenije, ki ga določi njen predsednik.
97. člen
Po določbah prejšnjega člena je treba ravnati tudi. ko notar
umre. V tem primeru je zavezanec za izročitev notarjev zakonec oziroma osebe,
ki sonotarjevi zakoniti dediči.
Če med osebami iz prejšnjega odstavka ni soglasja o tem.
katera bo izročila notarski arhiv, ali če se zavezana oseba izročitvi upira,
odredi pristojno zapuščinsko sodišče. kar je treba, da se notarski arhiv
zavaruje in da ga Notarska zbornica Slovenije lahko prevzame.
98. člen
Notarska zbornica Slovenije določi, katere listine, spisi,
knjige in predmeti iz notarskega arhiva se zaupajo v hrambo in poslovanje
notarju, ki je imenovan na mesto notarja iz prvega odstavka 96. člena oziroma
prvega odstavka 97. člena tega zakona, ter katere listine, spisi in druga
dokumentacija iz notarskega arhiva se vložijo v arhiv zbornice.
Notarska zbornica Slovenije lahko določi, da se notarski
arhiv v celoti ali deloma začasno, do zasedbe notarskega mesta iz prejšnjega
odstavka, zaupa v hrambo in poslovanje drugemu notarju.
Za predajo notarskega arhiva v smislu prvega oziroma drugega
odstavka tega člena se smiselno uporabljajo določbe drugega in tretjega
odstavka 96. člena tega zakona.
99. člen
Glede izdajanja izvirnikov ali odpravkov listin, ki so
vložene v arhiv Notarske zbornice Slovenije, se smiselno uporabljajo določbe
IV. poglavja tega zakona, s tem da vlogo poslujočega notarja opravlja
predsednik zbornice ali od njega pooblaščeni notar, ki je član organa
upravljanja zbornice.
VII. POGLAVJE
NOTARSKI KANDIDATI, NOTARSKI PRIPRAVNIKI IN NADOMEŠČANJE NOTARJEV
100. člen
Univerzitetni diplomirani pravnik; ki izpolnjuje pogoje iz
1., 2., 3., 4. in 7. točke prvega odstavka 8. člena tega zakona, se lahko
zaradi pridobitve pogojev za samostojno opravljanje notariata usposablja pri
notarju kot notarski kandidat.
Notar je dolžan omogočiti notarskemu kandidatu usposabljanje
na vseh področjih notarskega poslovanja.
Pri notarju je lahko zaposlen in se usposablja en notarski
kandidat.
101. člen
Prosto mesto notarskega kandidata na predlog notarja razpiše
Notarska zbornica Slovenije. Rok za prijavo ne sme biti krajši od 15 dni. Poleg
dokazil o izpolnjevanju pogojev iz 100. člena tega zakona je kandidat dolžan
prijavi na razpis priložiti svoj življenjepis.
Izbiro med prijavljenimi kandidati opravi Notarska zbornica
Slovenije v soglasju z notarjem, pri katerem je prosto mesto notarskega
kandidata. Notarska zbornica Slovenije imenuje izbranega kandidata za
notarskega kandidata in ga vpiše v imenik notarskih kandidatov.
Zoper odločbo o imenovanju notarskega kandidata ni pritožbe,
dovoljen pa je upravni spor.
Notarski kandidat lahko začne opravljati prakso v notariatu,
ko je vpisan v imenik notarskih kandidatov, ki ga vodi Notarska zbornica
Slovenije.
Pred vpisom v imenik notarski kandidat poda prisego iz
drugega odstavka 16. člena tega zakona pred predsednikom Notarske zbornice
Slovenije in overi svoj podpis po določbi drugega odstavka 15. člena tega
zakona.
101.a člen
Kdor je zaposlen pri notarju v skladu z določbami tega zakona
in zakona o pravniškem državnem izpitu in se usposablja za pridobitev pravice
opravljati pravniški državni izpit, ima položaj notarskega pripravnika.
Notarski pripravnik lahko začne opravljati prakso pri
notarju, ko je vpisan v imenik notarskih pripravnikov.
O vpisu v imenik iz prejšnjega odstavka odloča Notarska
zbornica Slovenije. Zoper odločitev ni pritožbe.
Ob vpisu v imenik notarskih pripravnikov izda zbornica
notarskemu pripravniku izkaznico.
101.b člen
Notarsko pripravniško prakso zagotavlja Notarska zbornica
Slovenije.
Čas, ko notarski pripravnik opravlja prakso pri notarju, se
všteva v obvezno enoletno prakso, ki je določena kot eden od pogojev za
imenovanje za notarja (5. točka prvega odstavka 8. člena).
101.c člen
Notarski pripravnik se izbriše iz imenika notarskih
pripravnikov:
1.
če izjavi, da ne želi več opravljati prakse pri notarju;
2.
če se ugotovi, da ne izpolnjuje več z zakonom predpisanih pogojev za
opravljanje prakse pri notarju;
3.
če brez opravičenega razloga več kot en mesec ne opravlja prakse pri
notarju;
4.
ko poteče čas, ki je določen za usposabljanje pri notarju;
5.
če mu je izrečen disciplinski ukrep odvzema pravice opravljati prakso
pri notarju.
Izbris iz razloga po 5. točki prejšnjega odstavka se opravi
na podlagi pravnomočne odločbe disciplinskega organa.
102. člen
Notarski kandidat sme namesto notarja, pri katerem je
zaposlen, opravljati vse posle notarja, ne sme pa sestavljati notarskih zapisov
in notarskih zapisnikov iz 69. člena tega zakona.
Zapisnike o poslih ter druge listine podpisuje z imenom in
dostavkom "notarski kandidat". Notar na vsaki listini, z izjemo
overitev po 61., 62. in 64. členu tega zakona in protestov menice potrdi s
podpisom, daje listino pregledal.
Posli notarskega kandidata, opravljeni po določbah prvega in
drugega odstavka tega člena, se štejejo za Uradno poslovanje notarja, pri
katerem je kandidat zaposlen. Notar odgovarja zanje odškodninsko.
103. člen
Če je notar na dopustu, zdravstveno ali drugače dlje časa
zadržan ali če je suspendiran, ga mora nadomeščati v njegovem uradnem
poslovanju drugi notar (začasni namestnik).
Začasnega namestnika določi notar. Če tega ne stori pred
začetkom odsotnosti ali če tega ne more storiti, ga določi predsednik Notarske
zbornice Slovenije.
Začasni namestnik nadomešča notarja v primeru njegove
zadržanosti, daljše od enega delovnega dneva.
V primerih iz prvega odstavka tega člena lahko v času,
določenem v prejšnjem odstavku, notarja nadomešča notarski kandidat, če
izpolnjuje pogoj iz 5. točke prvega odstavka 8. člena tega zakona (notarski
namestnik). Notarskega namestnika določi notar.
O vsakem nadomeščanju mora notar obvestiti Notarsko zbornico
Slovenije. Če notar iz zdravstvenih ali drugih razlogov ne more obvestiti
Notarske zbornice Slovenije o nadomeščanju, notarski namestnik ne sme začeti z
nadomeščanjem, dokler nadomeščanja ne odobri predsednik Notarske zbornice
Slovenije.
104. člen
Začasni namestnik vodi notarsko pisarno v imenu in za račun
odsotnega notarja, ter uporablja pečat in žig nadomeščenega notarja.
Če začasni namestnik in notar medsebojnega razmerja v zvezi z
nadomeščanjem ne uredita sporazumno, posreduje pred vložitvijo tožbe predsednik
Notarske zbornice Slovenije.
105. člen
Notarski namestnik, ne glede na prvi odstavek 102. člena tega
zakona, opravlja vse posle nadomeščanega notarja s polnim pravnim učinkom kot
njegov namestnik, uporablja pa pečat in žig nadomeščanega notarja.
105.a člen
Notarska zbornica Slovenije vodi evidenco odsotnosti notarjev
po prvem odstavku 103. člena tega zakona.
Evidenca iz prejšnjega odstavka vsebuje:
-
zaporedno številko vpisa,
-
priimek in ime notarja in sedež notarskega mesta,
-
čas odsotnosti,
-
razlog odsotnosti,
-
priimek in ime namestnika.
Podatki iz evidence se hranijo trajno.
Če Notarska zbornica Slovenije ugotovi, da je začasni
namestnik ali notarski namestnik nadomeščal notarja v nasprotju s 103. členom
tega zakona, opravi pregled poslovanja notarja zaradi ugotovitve obsega kršitve
in obvesti disciplinskega tožilca o svojih ugotovitvah.
VIII. POGLAVJE
NOTARSKA ZBORNICA SLOVENIJE
106. člen
Notarji, imenovani po tem zakonu, se obvezno združujejo v
Notarsko zbornico Slovenije (v nadaljnjem besedilu: zbornica).
Zbornica je pravna oseba s pooblastili, določenimi z zakonom,
in ima pravico uporabljati v pečatu in listinah grb Republike Slovenije.
Sedež zbornice je v Ljubljani.
107. člen
Zbornica skrbi za ugled, verodostojnost in razvoj notariata ter
zastopa interese notarjev, notarskih kandidatov in notarskih pripravnikov.
Zbornica določa tarifo o nagrajevanju notarjev v soglasju z
ministrom, pristojnim za pravosodje.
Minister, pristojen za pravosodje lahko zaradi sprememb
zahtevnosti posameznih opravil iz delovnega področja notarjev, sprememb
predpisov oziroma iz drugih utemeljenih razlogov zbornici predlaga spremembo
notarske tarife.
Zbornica se mora o predlogu ministra, pristojnega za
pravosodje, opredeliti in nanj odgovoriti v 30 dneh. Če zbornica v 30 dneh ne
odgovori na predlog, ali se s predlogom ne strinja, v nadaljnjih 30 dneh pa ni
doseženo soglasje med zbornico in ministrom, pristojnim za pravosodje, lahko
minister, pristojen za pravosodje, predlaga Vladi Republike Slovenije naj
določi notarsko tarifo v delu, v katerem je bila predlagana njena sprememba.
Zbornica enkrat letno poroča ministrstvu, pristojnemu za
pravosodje, o svojem delovanju in delovanju notarjev.
Poročilo iz prejšnjega odstavka mora Notarska zbornica
Slovenije predložiti najkasneje do 31. januarja tekočega leta za preteklo leto.
Obseg ter vsebino poročila iz petega odstavka tega člena z
navodilom določi minister, pristojen za pravosodje.
108. člen
Zadeve zbornice opravljajo skupščina zbornice, njen izvršni
in nadzorni odbor ter predsednik zbornice.
Skupščina zbornice sprejema statut zbornice in druge splošne
akte s katerimi ureja organizacijo in poslovanje zbornice in njenih organov ter
zadeve iz njene pristojnosti. Skupščina voli izvršni in nadzorni odbor ter
predsednika zbornice.
K statutu zbornice ter k njegovim spremembam in dopolnitvam
daje soglasje Vlada Republike Slovenije.
Pri delu skupščine zbornice sodelujejo notarski kandidati, ki
imajo pravico voliti svoje predstavnike v izvršni odbor sorazmerno številu
notarskih kandidatov.
VIII.a POGLAVJE
CENTRALNI REGISTER OPOROK
108.a člen
Zbornica vodi centralni register oporok.
Centralni register oporok se vodi kot informatizirana baza
podatkov.
Akt, ki ureja način dostopa in upravičence za dostop do
centralnega registra oporok izda zbornica v soglasju z ministrom, pristojnim za
pravosodje.
108.b člen
Centralni register oporok vsebuje podatke o oporokah,
sestavljenih v obliki notarskega zapisa, o oporokah, ki so shranjene pri
notarju, o oporokah, ki jih sestavi odvetnik ali so mu izročene v hrambo, o
sodnih oporokah in oporokah, izročenih v hrambo sodišču na podlagi določil
zakona, ki ureja dedovanje.
Notar, ki sestavi oporoko v obliki notarskega zapisa ali
notar, ki sprejme oporoko v hrambo, posreduje zbornici zahtevo za vpis v
centralni register oporok najkasneje v 15 dneh potem, ko je sestavil oporoko
ali prejel oporoko v hrambo.
Sodišče, ki sestavi sodno oporoko ali prejme v hrambo oporoko
v skladu z določili zakona, ki ureja dedovanje, posreduje zbornici zahtevo za
vpis v centralni register oporok najkasneje v 15 dneh potem, ko je bila
sestavljena sodna oporoka ali je bila prejeta oporoka v hrambo pri sodišču.
Odvetnik, ki sestavi oporoko ali prejme v hrambo oporoko,
sestavljeno v skladu z določili zakona, ki ureja dedovanje, posreduje zbornici
zahtevo za vpis v centralni register oporok najkasneje v 15 dneh potem, ko je
bila oporoka sestavljena ali je bila prejeta v hrambo pri odvetniku.
Osebe iz drugega, tretjega in četrtega odstavka tega člena v
zahtevi za vpis v centralni register oporok navedejo podatke iz 108.c člena
tega zakona, s katerimi razpolagajo.
108.c člen
Centralni register oporok vsebuje naslednje podatke:
-
zaporedna številka in datum vpisa,
-
ime in priimek oporočitelja (za poročeno žensko tudi dekliški priimek),
-
EMŠO in kraj rojstva oporočitelja oziroma datum, kraj in država rojstva
za opročitelja, ki je tuj državljan,
-
naslov oporočitelja,
-
datum, naveden na oporoki,
-
priimek in ime ter naslov notarja, ki hrani oporoko, oziroma ime in
naslov druge osebe ali naziv in naslov organa, ki hrani oporoko,
-
vrsto oporoke,
-
vsaka sprememba, preklic ali razveljavitev oporoke, če je narejena v
obliki, za katero je vpis v register oporok obvezen po zakonu,
-
datum vrnitve oporoke oporočitelju,
-
podatek o smrti oporočitelja ter
-
podatek o tem, kdo je vpogledal v register.
108.č člen
Dokler je oporočitelj živ, je vpis v register oporok tajen.
Podatke iz centralnega registra oporok lahko po smrti
oporočitelja dobi sodišče in oseba, ki izkaže za to upravičen interes.
Podatki v centralnem registru oporok se hranijo trajno.
IX. POGLAVJE
NADZOR NAD OPRAVLJANJEM NOTARIATA IN DISCIPLINSKA ODGOVORNOST NOTARJEV
109. člen
Nadzor nad zakonitostjo opravljanja notariata opravlja
ministrstvo.
V okviru pooblastila iz prejšnjega odstavka ministrstvo
lahko:
-
odredi pregled poslovanja notarja, notarskega namestnika ali začasnega
namestnika;
-
samo opravi pregled poslovanja notarja, notarskega namestnika ali
začasnega namestnika;
-
predlaga uvedbo disciplinskega postopka zoper notarja, notarskega
kandidata ali notarskega pripravnika;
-
opravlja pregled poslovanja zbornice, njenega izvršnega odbora in
predsednika ter arhiva;
-
odreja druge ukrepe, za katere ima pooblastilo v zakonu.
Pregled iz druge alinee prejšnjega odstavka opravijo uradniki
ministrstva, ki so univerzitetni diplomirani pravniki z opravljenim pravniškim
državnim izpitom, pri čemer ti lahko:
-
pregledajo poslovne listine, evidence, spise in stvari v hrambi;
-
zahtevajo od notarja vse potrebne podatke o njegovem poslovanju in
zaposlenih osebah (osebna imena, izobrazba, delovna doba).
O opravljenem pregledu iz prejšnjega odstavka sestavijo
uradniki poročilo, katerega izvod se posreduje notarju. Ugotovitve iz poročila
se lahko uporabijo za izvrševanje zakonitih pristojnosti ali obveznosti
ministrstva.
110. člen
Nadzor nad zakonitostjo opravljanja notariata v zvezi z
zadevami, ki jih notarju zaupa sodišče ali drug državni organ, ima predsednik,
višjega sodišča, na katerega območju je sedež notarskega mesta.
Predsednik višjega sodišča lahko:
-
odredi pregled poslovanja notarja, notarskega namestnika ali začasnega
namestnika v zadevah iz prejšnjega odstavka;
-
predlaga ministrstvu, odreditev pregleda celotnega poslovanja notarja,
notarskega namestnika oziroma začasnega namestnika:.
-
predlaga uvedbo disciplinskega postopka zoper notarja, notarskega
kandidata ali notarskega pripravnika.
111. člen
Neposredni nadzor nad poslovanjem notarja oziroma začasnega
namestnika opravlja zbornica.
V okviru pooblastila iz prejšnjega odstavka sme zbornica po
vnaprejšnjem obvestilu ali brez njega pregledovati notarske spise, vpisnike in
druge evidence, poslovanje z listinami, prevzetimi v hrambo, ter poslovanje s prevzetim
tujim denarjem, vrednostnimi papirji in dragocenostmi. ter notarju naložiti,
kar je treba, da poslovanje uskladi s predpisi oziroma dokumentacijo spravi v
red.
112. člen
Notar, notarski kandidat in notarski pripravnik so
disciplinsko odgovorni, če pri poslovanju kršijo določbe tega zakona oziroma
drugih predpisov ali če s katerimkoli svojim ravnanjem krnijo ugled ali
verodostojnost notariata.
Statut zbornice določi dejanja, ki pomenijo krnitev ugleda in
verodostojnosti notariata. (črtan)
113. člen
V disciplinskem postopku proti notarju, notarskemu kandidatu
ali notarskemu pripravniku se lahko izrečejo naslednji disciplinski ukrepi:
1.
disciplinski ukrepi za lažje kršitve opravljanja notariata ali prakse:
-
opomin;
-
denarna kazen, ki ni manjša od 250 točk in ne večja od 5.000 točk po
notarski tarifi;
2.
disciplinski ukrepi za hujše kršitve opravljanja notariata ali prakse:
-
denarna kazen, ki ni manjša od 500 točk in ne večja od 10.000 točk po
notarski tarifi;
-
odvzem pravice opravljati notariat za dobo do pet let oziroma odvzem
pravice opravljati prakso za dobo do treh let;
-
trajen odvzem pravice opravljati notariat.
113.a člen
Vrste disciplinskih kršitev pri opravljanju notariata ali
prakse so:
1.
Lažje disciplinske kršitve:
-
neizpolnjevanje dolžnosti strokovnega izobraževanja;
-
neprimerno ali žaljivo obnašanje pri opravljanju notarskega poklica ali
prakse;
-
opustitev vodenja poslovanja v skladu z določbami pravilnika o
poslovanju notarja;
-
odmera pristojbine za notarsko storitev v nasprotju z veljavno notarsko
tarifo;
-
nevestno opravljanje dolžnosti začasnega namestnika ali notarskega
namestnika;
-
neplačevanje redne članarine in drugih prispevkov Notarski zbornici
Slovenije brez opravičenih razlogov;
-
kršitve zakona o notariatu, ki nimajo škodljivih posledic za stranke ali
druge udeležence pravnega posla;
-
neupravičena odklonitev notarske storitve; šteje se, da je odklonitev
neupravičena, če notar storitve ne opravi kljub dokončni odločbi iz 24. člena
tega zakona, s katero je odločeno, da odklonitev poslovanja ni utemeljena.
2.
Hujše disciplinske kršitve:
-
pravnomočna obsodba za kaznivo dejanje v zvezi z opravljanjem notariata
ali prakse;
-
pravnomočna obsodba za naklepno kaznivo dejanje na kazen najmanj šestih
mesecev zapora;
-
poslovanje v nasprotju z zakonom o notariatu, če zaradi tega nastanejo
škodljive posledice za stranke ali druge udeležence pravnega posla;
-
poslovanje v zadevah v katerih nima zakonskih pooblastil;
-
opustitev dolžnosti, določene v 42. členu tega zakona, če zaradi tega
nastanejo škodljive posledice za stranko ali druge udeležence pravnega posla;
-
prekršitev dolžnosti varovanja poslovne tajnosti;
-
opravljanje druge plačane službe ali funkcije poleg notarskega poklica
ali opravljanje poslov, ki so nezdružljivi z opravljanjem notariata;
-
sestava nične listine;
-
zastopanje stranke v postopku, v katerem po določbah zakona o notariatu
notar ne sme prevzeti zastopanja;
-
sestavljanje notarskih listin v tujem jeziku, ki ni uradni jezik na
območju, kjer ima notar sedež, če nima statusa sodnega tolmača;
-
overitev prevoda listine brez statusa sodnega tolmača, če zaradi tega
nastanejo škodljive posledice za stranke ali druge udeležence pravnega posla;
-
poslovanje v nasprotju z določbami pravilnika, ki ureja poslovanje
notarja, če zaradi tega nastanejo škodljive posledice za stranko ali druge
udeležence pravnega posla;
-
neizvršitev odredb sodišča po 12. členu tega zakona, če nastanejo zaradi
tega škodljive posledice za stranko ali druge udeležence pravnega posla;
-
neupravičeno zadrževanje denarja in vrednostnih papirjev, ki so bili
notarju predani zaradi izročitve določeni osebi ali državnemu organu;
-
ponavljanje disciplinskih kršitev, za katere mu je že bil pravnomočno
izrečen ukrep opomina ali denarne kazni in je na podlagi njegovega obnašanja
ali ravnanja utemeljeno sklepati, da ne bo vestno in pošteno opravljal
notarskega poklica ali prakse pri notarju;
-
opustitev obvestila Notarski zbornici Slovenije pred začetkom odsotnosti
o vsakem primeru nadomeščanja po notarskem namestniku v skladu s 103. členom
tega zakona.
113.b člen
Če se kot disciplinski ukrep izreče denarna kazen, se določi
tudi rok plačila, ki ne sme biti krajši od 15 dni in ne daljši od 6 mesecev.
113.c člen
Za hujšo disciplinsko kršitev iz prve alinee 113.a člena,
storjeno naklepno, in za hujšo disciplinsko kršitev iz druge alinee 113.a člena
tega zakona, se mora izreči disciplinski ukrep trajnega odvzema pravice
opravljati notariat.
113.č člen
Izvršitev disciplinskega ukrepa odvzema pravice opravljati
notariat se lahko odloži za dobo enega leta s pogojem, da obdolženec v tej dobi
ne stori dejanja, ki pomeni kršitev dolžnosti pri opravljanju notarskega
poklica.
Če je izrečen disciplinski ukrep odvzema pravice opravljati
notariat, se za hujše disciplinske kršitve iz prve in druge alinee 113.a člena
tega zakona izvršitev disciplinskega ukrepa ne more odložiti.
113.d člen
Pri izrekanju disciplinskih ukrepov se upoštevajo vse
okoliščine, ki vplivajo na vrsto ukrepa in višino denarne kazni, zlasti pa težo
kršitve in njene posledice, stopnjo odgovornosti, prejšnje delo in vedenje
obdolženca in morebitni prej izrečeni disciplinski ukrep.
Pri izrekanju disciplinskega ukrepa denarne kazni se upošteva
tudi premoženjsko stanje obdolženca.
113.e člen
Pregon disciplinskih kršitev zastara v treh letih od dneva
kršitve.
Če je disciplinska kršitev hkrati kaznivo dejanje, zastara
pregon v enakem roku, kot ga določa zakon za zastaranje pregona za kaznivo
dejanje.
Izvršitev disciplinskega ukrepa zastara v dveh letih od dneva
pravnomočnosti odločbe, s katero je bil ukrep izrečen.
113.f člen
Zastaranje pregona disciplinske kršitve pretrga prijava
disciplinske kršitve disciplinskemu tožilcu in vsako opravilo v postopku pred
disciplinsko komisijo ali disciplinskim sodiščem.
Zastaranje izvršitve disciplinskega ukrepa se pretrga z
dejanji, s katerimi se pretrga zastaranje po določbah Kazenskega zakonika
(Uradni list RS, št. 63/94, 70/94 – popr., 23/99, 110/02 – ZDT in 40/04).
Pregon disciplinske kršitve in izvršitev disciplinskega
ukrepa zastarata v vsakem primeru, ko preteče dvakrat toliko časa, kolikor je
določeno za zastaranje pregona disciplinske kršitve oziroma za zastaranje
izvršitve disciplinskega ukrepa.
114. člen
(črtan)
115. člen
Če je uveden disciplinski postopek zaradi kršitev. zaradi
katerih se sme izreči ukrep odvzema pravice opravljati notariat oziroma prakso,
lahko disciplinski organ notarju, notarskemu kandidatu ali notarskemu
pripravniku izreče začasno prepoved opravljati notariat oziroma prakso pri
notarju.
V primeru iz prejšnjega odstavka lahko notarju, notarskemu
kandidatu ali notarskemu pripravniku izreče začasno prepoved opravljati
notariat oziroma prakso pri notarju tudi minister, pristojen za pravosodje.
Začasna prepoved lahko traja do konca disciplinskega
postopka, vendar največ eno leto.
116. člen
V disciplinskih zadevah zoper notarja, notarskega kandidata in
notarskega pripravnika odloča disciplinska komisija: razen v zadevah. v katerih
je po določbah tega zakona pristojno odločati disciplinsko sodišče.
Pred disciplinsko komisijo in disciplinskim sodiščem zastopa
obtožbo disciplinski tožilec, ki ga izvoli skupščina zbornice.
Predsednika in člane disciplinskih komisij prve in druge
stopnje ter disciplinskega tožilca izvoli skupščina zbornice iz vrst notarjev
za čas, ki ga določa statut zbornice.
Natančnejše določbe o disciplinskih organih iz prejšnjega
odstavka in njihovi sestavi določa statut zbornice.
117. člen
V disciplinskih zadevah zaradi kršitev, zaradi katerih je
mogoče odvzeti pravico opravljati notariat oziroma prakso pri notarju, odloča
disciplinsko sodišče v senatu, ki ga sestavljata dva notarja, dva sodnika
Vrhovnega sodišča Republike Slovenije in univerzitetni diplomirani pravnik s
pravniškim državnim izpitom, ki ga imenuje minister, pristojen za pravosodje.
Predsednik senata je sodnik.
Zoper odločitev disciplinskega sodišča iz prejšnjega odstavka
je dovoljena pritožba, o kateri odloča Vrhovno sodišče Republike Slovenije v
senatu petih sodnikov.
V postopku pred disciplinskim sodiščem se uporabljajo določbe
zakona o kazenskem postopku, kolikor ta zakon ne določa drugače.
118. člen
Sodnika, člana senata disciplinskega sodišča, se določita,
vnaprej z letnim razporedom dela Vrhovnega sodišča Republike Slovenije.
Notarje, člane senata, izvoli skupščina zbornice za čas dveh let.
Člani senata disciplinskega sodišča imajo namestnike, ki
opravljajo funkcijo članov, kadar je ti zaradi izločitvenih ali drugih
opravičenih razlogov ne morejo opravljati. Namestniki se določijo oziroma
volijo na enak način kot člani senata.
Člani senata iz vrst notarjev in njihovi namestniki ne morejo
opravljati nobenih drugih funkcij v organih zbornice.
119. člen
Disciplinski tožilec zahteva uvedbo disciplinskega postopka.
če je obveščen o dejstvih in dokazih, na podlagi katerih je mogoče utemeljeno
sumiti, da je notar, notarski kandidat oziroma notarski pripravnik kršil
določbe tega zakona ali okrnil ugled notariata.
Disciplinski tožilec mora v zahtevi za uvedbo postopka
opredeliti kršitev ter navesti dejstva in predlagati dokaze, ki naj se izvedejo
za njihovo ugotovitev.
Na predlog predsednika višjega sodišča ali ministra,
pristojnega za pravosodje, je disciplinski tožilec dolžan zahtevati uvedbo
disciplinskega postopka pred disciplinskim sodiščem.
120. člen
Ko disciplinska komisija prve stopnje prejme zahtevo disciplinskega
tožilca za uvedbo disciplinskega postopka, jo pošlje notarju, notarskemu
kandidatu oziroma notarskemu pripravniku, zoper katerega je zahteva vložena, da
v petnajstih dneh odgovori na navedbe v zahtevi.
Po prejemu odgovora na zahtevo oziroma po preteku roka iz
prejšnjega odstavka predsednik disciplinske komisije po potrebi odredi, da se
opravi predhodna preiskava.
121. člen
Disciplinska komisija prve stopnje odloči po opravljeni ustni
obravnavi.
Ustna obravnava ni javna, razen kadar to notar, notarski
kandidat ali notarski pripravnik, zoper katerega teče disciplinski postopek.
izrecno zahteva.
122. člen
Zoper, odločbo disciplinske komisije prve stopnje je
dovoljena pritožba v roku petnajstih dni.
Pritožbo lahko vložita notar, notarski kandidat oziroma
notarski pripravnik, kije v disciplinskem postopku, in disciplinski tožilec.
O pritožbi odloča disciplinska komisija druge stopnje brez
ustne obravnave.
123. člen
Podrobnejše določbe o postopku pred disciplinsko komisijo
ureja statut zbornice.
Odločbe disciplinskih organov so izvršljive.
Sredstva od vplačanih denarnih kazni se uporabljajo za
namene, določene s statutom zbornice.
X. POGLAVJE
MIROVANJE POSLOVANJA
124. člen
Notarju, ki je izvoljen ali imenovan v državno funkcijo, ki
zahteva poklicno opravljanje, v času opravljanja te funkcije opravljanje
notariata miruje.
Opravljanje notariata miruje tudi notarju, ki mu je bila
izrečena kazen zapora v trajanju do šest mesecev, ter notarju, ki mu je bila
izrečena začasna prepoved opravljati notariat (prvi odstavek 115. člena), za
čas, dokler ti ukrepi trajajo.
V primerih iz prvega in drugega odstavka tega člena določi
začasnega namestnika v smislu 103. člena tega zakona predsednik zbornice.
Začasni namestnik iz prejšnjega odstavka vodi poslovanje in
podpisuje listine v svojem imenu in za svoj račun.
Zakon o notariatu (Uradni list RS, št. 13/94) vsebuje naslednje prehodne in
končne določbe:
»XI. POGLAVJE
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
125. člen
Minister, pristojen za pravosodje, določi število in sedeže
notarskih mest ter razpiše najmanj trideset prostih notarskih mest najkasneje
tri mesece po uveljavitvi tega zakona.
Prvih trideset-notarjev imenuje Državni zbor Republike Slovenije
na predlog ministra, pristojnega za pravosodje. Preden minister, pristojen za
pravosodje, poda takšen predlog, pridobi mnenje tričlanske komisije, v katero
imenujejo ministrstvo, pristojno za pravosodje, Vrhovno sodišče Republike
Slovenije in Odvetniška zbornica Slovenije vsak po enega člana.
126. člen
Dokler ne bodo podane možnosti za izpolnjevanje pogoja o
dveletnem pravniškem delu pri notarju (5. točka prvega odstavka 8. člena), se
lahko imenuje za notarja tudi oseba, ki tega pogoja ne izpolnjuje.
Določba prejšnjega odstavka se uporablja do 31. decembra
1997.
Do uveljavitve zakona, ki bo urejal enotno usposabljanje
diplomiranih pravnikov in pravniški državni izpit, se šteje, da izpolnjuje
pogoj iz 4. točke prvega odstavka 8. člena tega zakona, kdor ima opravljen
pravosodni izpit ali drug izpit, ki je po zakonu izenačen s pravosodnim
izpitom.
127. člen
Notarska zbornica Slovenije se konstituira in začne veljavno
delovati potem, ko nastopi uradno poslovanje po tem zakonu najmanj trideset
notarjev.
Prvo sejo skupščine zbornice skliče najstarejši izmed
notarjev iz prejšnjega odstavka.
Odločitve oziroma dejanja iz pristojnosti zbornice po drugem
odstavku 14. člena, drugem odstavku 15. člena in prvem odstavku 17. člena ter
drugem odstavku 107. člena tega zakona opravlja do konstituiranja organov
zbornice minister, pristojen za pravosodje.
Začasno tarifo o nagrajevanju notarjev predpiše minister,
pristojen za pravosodje; najkasneje v treh mesecih po uveljavitvi tega zakona.
128. člen
Do uveljavitve zakona, ki bo urejal organizacijo sodišč, se
šteje, da ima položaj, ki ga ima po tem zakonu okrožno sodišče, temeljno
sodišče, položaj, ki ga ima po tem zakonu okrajno sodišče, pa enota temeljnega
sodišča.
129. člen
Določbe 47. člena in 60. do 71. člena tega zakona se ne
uporabljajo do 31. decembra 1994. 1. januarja 1995 prenehajo veljati:
-
drugi in tretji odstavek 107. člena, četrti in peti odstavek 117. člena,
tretji in četrti odstavek 137. člena zakona o dedovanju (Uradni list SRS, št.
15/76, 23/78);
-
drugi stavek drugega odstavka 58. člena in drugi odstavek 62. člena
zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Uradni list SRS, št. 15/76 in
1/89);
-
prvi in drugi odstavek 2. člena in 17. člen zakona o overitvi podpisov,
pisave in prepisov (Uradni list SRS, št. 29/72).
1. januarja 1995 se preneha uporabljati 69. člen zakona o
menici (Uradni list FLRJ. št. 104/46. Uradni list SFRJ 16/65, 54/70 in 57/89).
130. člen
Za dokončanje zadev, ki so bile do 31. decembra 1994
predložene pristojnim sodiščem oziroma upravnim organom. so pristojni ti
organi.
131. člen
Ta zakon začne veljati trideseti dan po objavi v Uradnem
listu Republike Slovenije.«.
Zakon o spremembi zakona o notariatu (Uradni
list RS, št. 48/94) vsebuje naslednjo končno določbo:
»2. člen
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem
listu Republike Slovenije.«.
Zakon o spremembah zakona o notariatu (Uradni
list RS, št. 82/94) spreminja 127. člen zakona tako,
da se glasi:
»127. člen
Notarska zbornica Slovenije se konstituira in začne veljavno
delovati potem, ko je po tem zakonu imenovanih prvih trideset notarjev.
Prvo sejo skupščine zbornice skliče najstarejši izmed
notarjev iz prejšnjega odstavka.
Odločitve oziroma dejanja iz pristojnosti zbornice po drugem
odstavku 14. člena, drugem odstavku 15. člena in prvem odstavku 17. člena ter
drugem odstavku 107. člena tega zakona opravlja do konstituiranja organov
zbornice minister, pristojen za pravosodje.
Začasno tarifo o nagrajevanju notarjev predpiše minister,
pristojen za pravosodje; najkasneje v treh mesecih po uveljavitvi tega zakona.«;
spreminja 129. člen zakona tako, da se glasi:
»Določbe 47. člena in 60. do 71. člena tega zakona se
uporabljajo od 1. junija 1995.
1. junija 1995 prenehajo veljati:
-
drugi in tretji odstavek 107. člena, četrti in peti odstavek 117. člena,
tretji in četrti odstavek 137. člena zakona o dedovanju (Uradni list SRS, št. 15/76
in 23/78);
-
drugi stavek drugega odstavka 58. člena in drugi odstavek 62. člena
zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Uradni list SRS, št. 15/76 in
1/89);
-
prvi in drugi odstavek 2. člena in 17. člen zakona o overitvi podpisov,
pisave in prepisov (Uradni list SRS, št. 29/72).
1. junija 1995 se preneha uporabljati 69. člen zakona o
menici (Uradni list FLRJ, št. 104/46 in Uradni list SFRJ, št. 16/65, 54/70 in
57/89).«;
spreminja 130. člen zakona tako, da se glasi:
»Za dokončanje zadev, ki so do 31. maja 1995 predložene
pristojnim sodiščem oziroma upravnim organom, so pristojni ti organi.«;
ter vsebuje naslednjo končno določbo:
»4. člen
Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem
listu Republike Slovenije.«.
Obligacijski zakonik – OZ (Uradni list RS, št.
83/01) vsebuje naslednjo končno določbo:
»Uveljavitev tega zakonika
1062. člen
Ta zakonik začne veljati 1. januarja 2002.«.
Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o
notariatu – ZN-C (Uradni list RS, št. 73/04) vsebuje naslednje prehodne in
končne določbe:
»PREHODNE IN KONČNA DOLOČBE
63. člen
Notarska zbornica Slovenije vzpostavi centralni register
oporok kot informatizirano bazo podatkov v roku šestih mesecev po uveljavitvi
tega zakona.
Notarska zbornica Slovenije objavi sklep o vzpostavitvi
centralnega registra oporok v Uradnem listu Republike Slovenije.
Sodišča, notarji in odvetniki posredujejo Notarski zbornici
Slovenije podatke o oporokah, ki se v skladu s tem zakonom vpisujejo v
centralni register oporok, s katerimi razpolagajo v enem mesecu od uveljavitve
sklepa iz prejšnjega odstavka.
Z dnem, ko začne veljati sklep o vzpostavitvi registra iz
drugega odstavka tega člena neha veljati 161. člen Zakona o dedovanju (Uradni
list SRS, št. 15/76 in 23/78, ter Uradni list RS, št. 13/94 – ZN, 40/94 –
odločba US, 82/94 – ZN-A, 117/2000 – odločba US, 67/01 in 83/01 – OZ).
64. člen
Notarska zbornica Slovenije vzpostavi evidenco iz 105.a člena
zakona v tridesetih dneh od uveljavitve tega zakona.
65. člen
Minister, pristojen za pravosodje, izda podzakonski predpis
iz sedmega odstavka 107. člena zakona v treh mesecih po uveljavitvi tega zakona.
66. člen
9. točka prvega in šesta alinea drugega odstavka 19. člena
zakona se pričneta uporabljati eno leto po uveljavitvi tega zakona.
Tretji odstavek 100. člena zakona, ki se nanaša na omejitev
števila notarskih kandidatov se prične uporabljati dve leti po uveljavitvi tega
zakona.
67. člen
Z dnem, ko začne veljati ta zakon, se prenehajo uporabljati
določbe 36., 38., 39., 40., 41., 42. in 43. člena Statuta Notarske zbornice
Slovenije.
Z dnem, ko začne veljati ta zakon, preneha veljati 52. člen
Zakona o elektronskem poslovanju in elektronskem podpisu (Uradni list RS, št.
57/2000, 30/01 – ZODPM-C in 25/04) v delu, ki se nanaša na notarske overitve.
68. člen
Ta zakon začne veljati trideseti dan po objavi v Uradnem
listu Republike Slovenije.«.