Zakon o finančnih zavarovanjih (ZFZ)

Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače.

Neuradno prečiščeno besedilo Zakona o finančnih zavarovanjih obsega:

-        Zakon o finančnih zavarovanjih – ZFZ (Uradni list RS, št. 47/04 z dne 30. 4. 2004),

-        Zakon o spremembi in dopolnitvah Zakona o finančnih zavarovanjih – ZFZ-A (Uradni list RS, št. 68/06 z dne 30. 6. 2006),

-        Zakon o finančnih zavarovanjih – uradno prečiščeno besedilo – ZFZ-UPB1 (Uradni list RS, št. 81/06 z dne 31. 7. 2006),

-        Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o finančnih zavarovanjih – ZFZ-B (Uradni list RS, št. 33/11 z dne 3. 5. 2011),

-        Zakon o finančnih zavarovanjih – uradno prečiščeno besedilo – ZFZ-UPB2 (Uradni list RS, št. 67/11 z dne 26. 8. 2011),

-        Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o finančnih zavarovanjih – ZFZ-C (Uradni list RS, št. 82/13 z dne 8. 10. 2013),

-        Odločbo o razveljavitvi 10. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o finančnih zavarovanjih, kolikor določa, da ureditev iz 15.a do 15.t člena Zakona o finančnih zavarovanjih velja tudi za primere tistih notarskih hipotek, ki so jih hipotekarni dolžniki ustanovili pred uveljavitvijo Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o finančnih zavarovanjih (Uradni list RS, št. 90/15 z dne 27. 11. 2015).

ZAKON

O FINANČNIH ZAVAROVANJIH (ZFZ)

(neuradno prečiščeno besedilo št. 6)

(1) Ta zakon v skladu z Direktivo 2002/47/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. junija 2002 o dogovorih o finančnem zavarovanju (UL L št. 168 z dne 27. 6. 2002, str. 43; v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2002/47/ES), zadnjič spremenjeno z Direktivo 2009/44/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. maja 2009 o spremembi Direktive 98/26/ES o dokončnosti poravnave pri plačilih in sistemih poravnave vrednostih papirjev in Direktive 2002/47/ES o dogovorih o finančnem zavarovanju glede povezanih sistemov in bančnih posojil (UL L št. 146 z dne 10. 6. 2009, str. 37), določa posebna pravila, ki veljajo za finančna zavarovanja terjatev, sklenjena med določenimi subjekti na finančnih trgih.

(2) Ta zakon določa tudi posebna pravila in pogoje za uveljavitev notarske hipoteke kot vrste stvarnopravnega zavarovanja terjatev med določenimi subjekti na finančnih trgih.

(3) Glede razmerij, ki jih ta zakon ne ureja, veljajo pravila, določena z drugimi zakoni.

2. člen

(1) Subjekti iz prvega odstavka 1. člena tega zakona so:

1.      Osebe javnega prava držav članic Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: države članice), zadolžene za upravljanje javnega dolga in osebe javnega prava držav članic, ki so upravičene voditi račune za stranke;

2.      Centralne banke držav članic, Evropska centralna banka, Mednarodni denarni sklad, Evropska investicijska banka, Banka za mednarodne poravnave, multilateralne banke za razvoj v smislu 20. točke pododdelka 4.2. dela 1 Priloge VI Direktive 2006/48/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. junija 2006 o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti kreditnih institucij (UL L 177 z dne 30. 6. 2006, str. 1; v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2006/48/ES);

3.      Naslednje nadzorovane finančne organizacije:

-  Kreditne institucije v smislu (1) točke 4. člena Direktive 2006/48/ES, vključno z institucijami, opredeljenimi v 2. členu te direktive;

-  Investicijska podjetja v smislu (1) točke prvega odstavka 4. člena Direktive 2004/39/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. aprila 2004 o trgih finančnih instrumentov in o spremembah direktiv Sveta 85/611/EGS, 93/6/EGS in Direktive 2000/12/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter o razveljavitvi Direktive Sveta 93/22/EGS (UL L 145 z dne 30. 4. 2004, str. 1);

-  Finančne institucije v smislu (5) točke 4. člena Direktive 2006/48/ES;

-  Zavarovalnice v smislu člena 1(a) Direktive 92/49/EGS z dne 18. junija 1992 o spremembah Direktiv 73/239/EGS in 88/357/EGS in o uskladitvi zakonov in drugih predpisov o neposrednem zavarovanju razen življenjskega zavarovanja (UL L št. 228 z dne 11. 8. 1992, z vsemi spremembami – Tretja direktiva o premoženjskem zavarovanju) in zavarovalnice, ki opravljajo posle življenjskih zavarovanj v smislu člena 1(a) Direktive 2002/83 ES Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 5. novembra 2002 o življenjskem zavarovanju (UL L št. 345, z dne 19. 12. 2002, z vsemi spremembami);

-  Družbe za vzajemna vlaganja v prenosljive vrednostne papirje v smislu člena 1(2) Direktive 85/611/EGS z dne 20. decembra 1985 o usklajevanju zakonov, podzakonskih aktov in administrativnih določb, ki se nanašajo na podjetja za vzajemno investiranje v prenosljive vrednostne papirje (UL L št. 375 z dne 31. 12. 1985, z vsemi spremembami);

-  Družbe za upravljanje v smislu člena 1a(2) Direktive 85/611/EGS z dne 20. decembra 1985 o usklajevanju zakonov, podzakonskih aktov in administrativnih določb, ki se nanašajo na podjetja za vzajemno investiranje v prenosljive vrednostne papirje (UL L št. 375 z dne 31. 12. 1985, z vsemi spremembami);

4.      Klirinške družbe, izvajalci plačilnega prometa, izvajalci poravnav v plačilnem prometu v smislu člena 2(c), (d) in (e) Direktive 98/26/ES Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 19. maja 1998 o dokončnosti poravnave pri plačilih in sistemih poravnave vrednostnih papirjev (UL L št. 166 z dne 11. 6. 1998, z vsemi spremembami).

(2) V pravnem redu Republike Slovenije se za subjekte iz prejšnjega odstavka štejejo:

1.      Država;

2.      Banka Slovenije;

3.      Kreditne institucije;

4.      Zavarovalnice;

5.      Investicijski skladi;

6.      Družbe za upravljanje investicijskih skladov;

7.      Klirinško-depotna družba;

8.      Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, Slovenska odškodninska družba, Kapitalska družba, Slovenska izvozna in razvojna banka, druge gospodarske družbe in skladi, katerih ustanovitelj je Republika Slovenija;

9.      Druge nadzorovane finančne organizacije, nad katerimi opravlja nadzor pristojni nadzorni organ v skladu z zakoni, oziroma drugimi predpisi, ki urejajo opravljanje bančnih storitev ter drugih finančnih storitev.

(3) Za subjekte iz prvega odstavka 1. člena tega zakona se štejejo tudi druge pravne osebe, ki izpolnjujejo merila, določena v zakonu, ki ureja gospodarske družbe, v skladu s katerimi se določena pravna oseba uvršča med velike srednje ali majhne družbe, kadar sklepajo posle finančnega zavarovanja z osebami, navedenimi v prvem in drugem odstavku ter 2. točki četrtega odstavka tega člena.

(4) Subjekti iz drugega odstavka 1. člena tega zakona so:

1.      subjekt iz 1. in 2. točke ter prve alineje 3. točke prvega odstavka tega člena,

2.      družba za upravljanje terjatev bank in namenska družba, ki je ustanovljena za opravljanje dejavnosti na podlagi zakona, ki ureja ukrepe za krepitev stabilnosti bank.

(5) Za subjekte iz drugega odstavka 1. člena tega zakona se štejejo tudi gospodarske družbe, ki se po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, uvrščajo med majhne, srednje ali velike gospodarske družbe, če imajo položaj zastavitelja glede notarske hipoteke, katere imetnik je oseba iz prejšnjega odstavka tega člena.

3. člen

Posamezni izrazi, uporabljeni v tem zakonu, imajo za potrebe tega zakona naslednji pomen:

1.      Finančno zavarovanje je prenos finančnega instrumenta, gotovine ali bančnega posojila v zavarovanje ali zastavna pravica na finančnem instrumentu, gotovini ali bančnem posojilu;

1.a  Notarska hipoteka je zastavna pravica na nepremičnini (v nadaljnjem besedilu: zastavljena nepremičnina), ustanovljena z neposredno izvršljivim notarskim zapisom, v skladu z zakonom, ki ureja stvarnopravna razmerja, kot hipoteka ali maksimalna hipoteka;

2.      Finančni instrumenti so delnice in drugi vrednostni papirji, obveznice in drugi dolžniški vrednostni papirji, namenjeni trgovanju na kapitalskem trgu; serijski vrednostni papirji, ki jih izda posamezen izdajatelj delnic ali obveznic, in ki dajejo imetniku oblikovalno upravičenje do odkupa, prodaje ali zamenjave teh vrednostnih papirjev za druge vrednostne papirje izdajatelja, in z uresničitvijo katerega je med imetnikom in izdajateljem sklenjena pogodba o odkupu, prodaji ali zamenjavi teh vrednostnih papirjev (razen plačilnih instrumentov), vključno s prenosljivimi kuponi vzajemnih skladov, instrumenti denarnega trga, dolžniškimi vrednostnimi papirji, ki jih izdaja Banka Slovenije in vse ostale pravice in upravičenja v zvezi z zgoraj omenjenimi finančnimi instrumenti;

3.      Gotovina pomeni denar, nakazan na račun v katerikoli valuti, ali podobne zahtevke za izplačilo denarja, kot so depoziti na denarnem trgu;

4.      Bančno posojilo pomeni denarne terjatve, ki izhajajo iz pogodbe, v kateri kreditna institucija iz 2. člena tega zakona odobri denarna sredstva v obliki posojila. Bančna posojila, kjer je dolžnik potrošnik, v smislu (a) točke 3. člena Direktive 2008/48/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2008 o potrošniških kreditnih pogodbah in razveljavitvi Direktive Sveta 87/102/EGS (UL L 133 z dne 22. 5. 2008, str. 66), razen ko je uporabnik zavarovanja ali dajalec zavarovanja takšnih bančnih posojil ena od oseb navedenih 2. točki prvega odstavka 2. člena tega zakona, ne morejo biti predmet finančnega zavarovanja po tem zakonu;

5.      Prenos gotovine, finančnega instrumenta ali bančnega posojila v zavarovanje je finančno zavarovanje, pri katerem pravica na finančnem instrumentu, gotovina ali bančno posojilo v času trajanja zavarovanja preide iz dajalca finančnega zavarovanja na prejemnika finančnega zavarovanja;

6.      Zastavna pravica na finančnem instrumentu, gotovini ali bančnem posojilu je finančno zavarovanje, pri katerem pravica na finančnem instrumentu, gotovina ali bančno posojilo v času trajanja zavarovanja ostane dajalcu finančnega zavarovanja, prejemnik zavarovanja pa pridobi zastavno pravico;

7.      Pogodba o finančnem zavarovanju je dogovor, s katerim se dajalec finančnega zavarovanja zaveže ustanoviti zastavno pravico na finančnem instrumentu, gotovini ali bančnem posojilu ali pa prenesti svojo pravico na finančnem instrumentu, gotovino ali bančno posojilo v zavarovanje v korist prejemnika zavarovanja;

8.      Zagotovitev finančnega zavarovanja pomeni opravo tistih dejanj, ki so potrebna za ustanovitev zastavne pravice na finančnem instrumentu, gotovini ali bančnem posojilu ali za prenos finančnega instrumenta, gotovine ali bančnega posojila v zavarovanje v korist prejemnika finančnega zavarovanja;

9.      Nadomestni predmet pomeni v primeru zavarovanj, katerih predmet je gotovina, plačilo iste vsote denarja v isti valuti, v primeru zavarovanj, katerih predmet so finančni instrumenti, pa zagotovitev finančnih instrumentov istega izdajatelja ali dolžnika, iste emisije ali razreda, enake nominalne vrednosti, v katerih so inkorporirane enake pravice. Če so s pogodbo o finančnem zavarovanju določene druge premoženjske pravice, ki se morajo ob nastopu določenih okoliščin zagotoviti namesto v zavarovanje danih finančnih instrumentov, se tudi zagotovitev teh premoženjskih pravic šteje za nadomestni predmet;

10.   Pogoji za izvršitev finančnega zavarovanja nastanejo z neizpolnitvijo pogodbe ali drugim podobnim dogodkom, dogovorjenim med strankama ali določenim z zakonom, z nastopom katerega pridobi prejemnik finančnega zavarovanja pravico do poplačila s prodajo ali prilastitvijo finančnega instrumenta ali bančnega posojila ali zaradi katerega nastopijo posledice pogodbeno dogovorjenega pobota zaradi predčasnega prenehanja (close-outnetting);

11.   Zavarovanje izpolnitve obveznosti je zavarovanje, dano na podlagi pogodbe o finančnem zavarovanju in se lahko v skladu s tem zakonom nanaša na sedanje, bodoče, pogojne, nepogojne, zapadle ali odložene obveznosti, ne glede na to, ali izvirajo iz enega ali več pogodbenih razmerij, obveznosti tretjih oseb, obveznosti, ki so določene ali določljive po vrsti in pa občasne obveznosti, ki zapadejo v določenih časovnih presledkih;

12.   Dogovor o pobotu zaradi predčasnega prenehanja pomeni, da se z nastankom pogojev za izvršitev zavarovanja štejejo vse nedospele zavarovane terjatve za dospele, da se nedenarne terjatve spremenijo v denarne terjatve in da se lahko med seboj pobotajo po njihovi trenutni vrednosti (close-out netting);

13.   Neprostovoljna likvidacija je likvidacija, za katero ni podlage v vnaprejšnjem dogovoru ali kasnejšem sklepu strank.

4. člen

Finančno zavarovanje se lahko uporablja za zavarovanje terjatev, ki se glasijo na plačilo denarja ali na prenos finančnega instrumenta.

5. člen

(1) Če je v tem zakonu določeno, da lahko prejemnik zavarovanja proda finančni instrument ali bančno posojilo, ga mora prodati na primeren način kot dober strokovnjak glede na razmere na finančnem trgu.

(2) Če je v tem zakonu določeno, da lahko prejemnik zavarovanja pridobi pravico na finančnem instrumentu ali bančno posojilo ali da pobotno izjavo, se šteje, da imajo finančni instrumenti ali bančno posojilo najmanj vrednost, kot bi bila dosežena s prodajo iz prejšnjega odstavka.

6. člen

(1) Za veljavnost pogodbe o finančnem zavarovanju se ne zahteva nobena oblika, razen pisnega dokaza o zagotovitvi finančnega zavarovanja in sklenitvi pogodbe o finančnem zavarovanju.

(2) Za pisni dokaz iz prejšnjega odstavka se šteje vsak zapis, nosilec podatkov ali drug predmet, primeren za dokaz zagotovitve finančnega zavarovanja oziroma sklenitve pogodbe o finančnem zavarovanju.

7. člen

(1) Dajalec finančnega zavarovanja izpolni svojo obveznost zagotoviti finančno zavarovanje tako, da gotovino ali finančni instrument prenese ali izroči v posest prejemnika finančnega zavarovanja ali njegovega zastopnika ali tako, da v registru, v katerem se vodijo finančni instrumenti, zagotovi vpis pravice prejemnika zavarovanja na finančnem instrumentu.

(2) Dajalec finančnega zavarovanja izpolni svojo obveznost zagotovitve finančnega zavarovanja s sklenitvijo sporazuma o prenosu bančnega posojila v zavarovanje ali s sklenitvijo sporazuma o ustanovitvi zastavne pravice na bančnem posojilu.

(3) Za zagotovitev finančnega zavarovanja z zastavno pravico na bančnem posojilu iz 6. točke 3. člena tega zakona obvestitev dolžnika bančnega posojila ni potrebna, vendar nasproti njemu to začne učinkovati šele z obvestilom dajalca finančnega zavarovanja.

(4) Vključitev bančnega posojila na seznam terjatev ali v register zadostuje za identifikacijo bančnega posojila in v razmerju do tretjih oseb velja, da je terjatev, ki se daje kot finančno zavarovanje, zagotovljena.

(5) Dolžnik iz bančnega posojila, ki je uporabljeno za zavarovanje terjatev Banke Slovenije, druge centralne banke države članice ali Evropske centralne banke v zvezi z izvajanjem njihovih nalog na podlagi predpisov, v zvezi z obveznostjo iz tega bančnega posojila, ne more uveljavljati pobota s svojimi terjatvami, ki jih ima do upnika tega bančnega posojila, potem ko je dolžnik obveščen o ustanovitvi finančnega zavarovanja.

(6) Določbe prejšnjega odstavka se smiselno uporabljajo tudi za poroka, ki jamči za bančno posojilo, dano v zavarovanje Banki Slovenije, drugi centralni banki države članice ali Evropski centralni banki v zvezi z opravljanjem njihovih nalog na podlagi predpisov.

7.a člen

(1) Finančno zavarovanje iz 6. točke 3. člena tega zakona se lahko zagotovi tudi kot zastavna pravica za zavarovanje ene ali več terjatev, ki izvirajo iz določenega pravnega razmerja in katerih višina oziroma dospelost v trenutku ustanovitve zastavne pravice ni določena, tako da se določi najvišji znesek, do katerega za zavarovane terjatve jamči zastavljena gotovina, bančno posojilo ali finančni instrument (v nadaljnjem besedilu: maksimalna zastavna pravica). Če pri maksimalni zastavni pravici na gotovini, bančnem posojilu ali finančnem instrumentu ni določen najvišji znesek do katerega jamčijo, se šteje, da premoženje v celoti jamči za zavarovane terjatve.

(2) Finančno zavarovanje z maksimalno zastavno pravico se lahko ustanovi le na gotovini, bančnih posojilih ali finančnih instrumentih, ki se vodijo v registru.

(3) Za maksimalno zastavno pravico se smiselno uporabljajo določbe Stvarnopravnega zakonika (Uradni list RS, št. 87/02) o maksimalni hipoteki, če ni s tem zakonom drugače določeno.

8. člen

(1) V primeru zagotovitve finančnega zavarovanja iz 6. točke 3. člena tega zakona, lahko prejemnik finančnega zavarovanja, če ni s pogodbo o finančnem zavarovanju dogovorjeno drugače, takoj, ko se izpolnijo pogoji za izvršitev zavarovanja, na primeren način izvensodno proda zastavljene finančne instrumente ali bančno posojilo, ne da bi mu bilo potrebno o prodaji prej obvestiti dajalca zavarovanja, počakati s prodajo določen čas, opraviti javno dražbo ali pridobiti dovoljenje za prodajo.

(2) Če je tako določeno s pogodbo o finančnem zavarovanju in če pogodba vsebuje elemente za določitev vrednosti finančnega instrumenta ali bančnega posojila, lahko prejemnik zavarovanja pridobi pravico na zastavljenem finančnem instrumentu ali bančnem posojilu, ko se izpolnijo pogoji za izvršitev zavarovanja. V tem primeru se šteje, da je prejemnik pridobil pravico po vrednosti, ki je dogovorjena s pogodbo.

9. člen

(1) V primeru zagotovitve finančnega zavarovanja iz 6. točke 3. člena tega zakona, ima prejemnik finančnega zavarovanja pravico, da v času trajanja finančnega zavarovanja razpolaga z zastavljenimi finančnimi instrumenti oziroma gotovino, če ga je dajalec finančnega zavarovanja v pogodbi o finančnem zavarovanju ali kadarkoli po njeni sklenitvi za to izrecno pooblastil.

(2) Če prejemnik finančnega zavarovanja razpolaga z zastavljenimi finančnimi instrumenti oziroma gotovino, je dolžan najkasneje na pogodbeno določen dan dospelosti zavarovane terjatve zagotoviti nadomestni predmet, ki stopi na mesto zastavljenega finančnega instrumenta oziroma gotovine. Nadomestni predmet ima enak pravni položaj kot finančni instrument, ki je bil zastavljen in se enako obravnava.

(3) Če je tako določeno s pogodbo o finančnem zavarovanju, lahko prejemnik finančnega zavarovanja namesto zagotovitve nadomestnega predmeta pobota svojo obveznost do vrnitve nadomestnega predmeta dajalcu zavarovanja z dospelo zavarovano terjatvijo.

(4) Če pogoj za izvršitev zavarovanja nastane pred dnem, ko je prejemnik finančnega zavarovanja dolžan zagotoviti nadomestni predmet, lahko prejemnik zavarovanja opravi pobotanje zaradi predčasnega prenehanja.

10. člen

(1) V primeru finančnega zavarovanja iz 5. točke 3. člena tega zakona, lahko prejemnik finančnega zavarovanja, če ni s pogodbo o finančnem zavarovanju dogovorjeno drugače, v času trajanja finančnega zavarovanja razpolaga s finančnim instrumentom ali gotovino.

(2) Če ni s pogodbo o finančnem zavarovanju dogovorjeno drugače, lahko prejemnik finančnega zavarovanja takoj, ko se izpolnijo pogoji za izvršitev zavarovanja, obdrži v zavarovanje preneseno gotovino, finančni instrument ali terjatve in upravičenja, ki izvirajo iz bančnega posojila, proda finančni instrument ali bančno posojilo, ali opravi pobotanje z zavarovano terjatvijo. Presežek vrednosti mora prenesti na dajalca finančnega zavarovanja.

(3) Če ni s pogodbo o finančnem zavarovanju dogovorjeno drugače, mora prejemnik finančnega zavarovanja, ki v času trajanja zavarovanja razpolaga z finančnimi instrumenti ali gotovino, najkasneje na dan dospelosti zavarovane terjatve zagotoviti nadomestni predmet.

(4) Če pogoj za izvršitev zavarovanja nastane pred dnevom, ko je prejemnik finančnega zavarovanja dolžan zagotoviti nadomestno zavarovanje, lahko prejemnik zavarovanja opravi pobotanje zaradi predčasnega prenehanja.

11. člen

(1) Pogodba o finančnem zavarovanju in na njeni podlagi pridobljene pravice, vključno s pravicami do izvršitve zavarovanja, ostanejo v veljavi tudi potem, ko se začne in traja proti prejemniku ali dajalcu finančnega zavarovanja postopek prisilne poravnave, stečaja ali neprostovoljne likvidacije.

(2) Pravice, pridobljene na podlagi pogodbe o finančnem zavarovanju, ostanejo v veljavi tudi glede obresti, ki do dneva začetka postopka prisilne poravnave, stečaja ali neprostovoljne likvidacije še niso dospele.

12. člen

Dogovor o pobotu zaradi predčasnega prenehanja ostane v veljavi tudi v primeru sodnega in drugega rubeža ali kadar je proti dajalcu ali prejemniku finančnega zavarovanja začet ali je v teku postopek prisilne poravnave, stečaja ali neprostovoljne likvidacije, ali kadar prejemnik finančnega zavarovanja odstopi, obremeni ali drugače razpolaga z zavarovano terjatvijo.

13. člen

(1) Pogodba o finančnem zavarovanju oziroma zagotovitev finančnega zavarovanja ni brez pravnega učinka, nična ali izpodbojna le zaradi tega, ker je bila sklenjena v določenem obdobju pred trenutkom vložitve predloga za začetek postopka prisilne poravnave oziroma pred trenutkom izdaje sklepa o začetku stečajnega postopka ali postopka neprostovoljne likvidacije.

(2) Pogodba o finančnem zavarovanju oziroma zagotovitev finančnega zavarovanja, ki je bila sklenjena oziroma opravljena na dan vložitve predloga za začetek postopka prisilne poravnave oziroma na dan začetka stečajnega postopka ali postopka neprostovoljne likvidacije, vendar po trenutku vložitve predloga za začetek postopka prisilne poravnave oziroma po izdaji sklepa o začetku stečajnega postopka ali postopka neprostovoljne likvidacije, ni brez pravnega učinka, nična ali izpodbojna, če prejemnik zavarovanja dokaže, da ob sklenitvi pogodbe o finančnem zavarovanju oziroma ob zagotovitvi finančnega zavarovanja ni vedel in ni mogel vedeti za uvedbo oziroma začetek tega postopka.

(3) Stečajno sodišče mora na predlogu za začetek postopka prisilne poravnave oziroma v sklepu, s katerim je začelo stečajni postopek ali postopek neprostovoljne likvidacije, navesti tudi dan, uro in minuto vložitve predloga oziroma izdaje sklepa ter to objaviti v oklicu o začetku tega postopka.

14. člen

(1) Kadar pogodba o finančnem zavarovanju določa zavezo, da se ustanovi finančno zavarovanje oziroma zagotovi dodatno finančno zavarovanje v primerih, ko se zmanjša vrednost finančnega zavarovanja oziroma povečajo zavarovane terjatve, ali vsebuje pogodbeno določilo o pravici do zamenjave finančnega zavarovanja, taka pogodbena ureditev kot tudi sama zagotovitev finančnega zavarovanja oziroma dodatnega finančnega zavarovanja ali zamenjava finančnega zavarovanja ni brez pravnega učinka, izpodbojna ali nična le zaradi tega, ker:

1.      je bila opravljena pred trenutkom vložitve predloga za začetek postopka prisilne poravnave oziroma pred trenutkom začetkom stečajnega postopka ali postopka neprostovoljne likvidacije, ali

2.      je terjatev, na katero se nanaša finančno zavarovanje, nastala pred trenutkom zagotovitve finančnega zavarovanja ali dodatnega finančnega zavarovanja oziroma pred trenutkom zamenjave finančnega zavarovanja.

(2) Če ni v 11., 12., 13. in 14. členu tega zakona izrecno določeno drugače, se glede pravnih učinkov, ničnosti in izpodbojnosti pogodb o finančnih zavarovanjih ter zagotovitvi finančnega zavarovanja uporabljajo določbe zakona, ki ureja stečajni postopek.

15. člen

Če je finančno zavarovanje zagotovljeno z vpisom prenosa v zavarovanje ali zastavne pravice v register, v katerem se vodijo finančni instrumenti, se za vprašanja pravne narave takega finančnega zavarovanja, vprašanja učinkovanja takega finančnega zavarovanja, vprašanja morebitnih zahtev po obličnosti v zvezi s sklepanjem dogovorov o takšnih finančnih zavarovanjih in realizacijo takih finančnih zavarovanj uporablja pravo države registra, v katerem so vpisani finančni instrumenti, ki so bili preneseni v zavarovanje oziroma na katerih je bila ustanovljena zastavna pravica.

15.a člen

(1) Če terjatev, zavarovana z notarsko hipoteko (v nadaljnjem besedilu: zavarovana terjatev), ob dospelosti ni plačana, lahko imetnik te hipoteke (v nadaljnjem besedilu: hipotekarni upnik) uveljavi pravico do prednostnega poplačila zavarovane terjatve iz vrednosti zastavljene nepremičnine (v nadaljnjem besedilu: prednostna poplačilna pravica) tako, da opravi postopek za prodajo zastavljene nepremičnine v skladu s tem zakonom in doseže poplačilo zavarovane terjatve:

1.      iz prejete kupnine, če je postopek prodaje uspešen, ali

2.      tako, da prevzame lastninsko pravico na zastavljeni nepremičnini, če postopek prodaje ni uspešen.

(2) Pravna dejanja v postopku prodaje zastavljene nepremičnine zaradi uveljavitve prednostne poplačilne pravice hipotekarnega upnika (v nadaljnjem besedilu: notarska prodaja) mora v imenu hipotekarnega upnika opraviti notar s sedežem v Republiki Sloveniji, če ni za posamezno dejanje določeno, da ga mora opraviti hipotekarni upnik sam.

(3) Hipotekarni upnik lahko zahteva, da v njegovem imenu izvede notarsko prodajo vsak notar (v nadaljnjem besedilu: zahteva za notarsko prodajo), ne glede na to, kateri notar je sestavil notarski zapis pravnega posla o ustanovitvi notarske hipoteke ali sporazum o neposredni izvršljivosti zavarovane terjatve.

(4) Notarska prodaja je dovoljena, če so glede notarske hipoteke oziroma zavarovane terjatve v času, od katerega učinkuje zaznamba notarske prodaje iz 15.e člena tega zakona, izpolnjeni naslednji pogoji:

1.      notarska hipoteka je vknjižena v zemljiški knjigi in pri njej zaznamovana neposredna izvršljivost notarskega zapisa v skladu z zakonom, ki ureja zemljiško knjigo,

2.      zavarovana terjatev, glede katere je zaznamovana neposredna izvršljivost iz prejšnje točke, obstaja, je dospela in ni bila plačana,

3.      hipotekarni upnik je oseba iz četrtega odstavka 2. člena tega zakona,

4.      dolžnik zavarovane terjatve in vknjiženi lastnik zastavljene nepremičnine (v nadaljnjem besedilu: zastavitelj) sta osebi iz četrtega ali petega odstavka 2. člena tega zakona,

5.      notarska hipoteka je najzgodnejša po času začetka njenega učinkovanja glede na morebitne druge hipoteke ali zemljiške dolgove, vknjižene ali predznamovane glede zastavljene nepremičnine.

(5) Ne glede na prejšnji odstavek notarska prodaja ni dovoljena:

1.      če je lastninska pravica na zastavljeni nepremičnini, ki naj bi bila predmet te prodaje, omejena z naslednjimi vpisi v zemljiški knjigi, ki učinkujejo pred trenutkom, od katerega učinkuje vknjižba notarske hipoteke:

-  predznambo lastninske pravice,

-  zaznambo spora o pridobitvi lastninske pravice,

-  zaznambo vrstnega reda za prenos lastninske pravice,

-  zaznambo izrednega pravnega sredstva glede vknjižbe prenosa lastninske pravice ali

2.      če je glede zastavljene nepremičnine pred časom, od katerega učinkuje zaznamba notarske prodaje iz 15.e člena tega zakona, vložen predlog za vknjižbo prenosa lastninske pravice, o katerem še ni pravnomočno odločeno.

(6) V postopku notarske prodaje se šteje, da je pogoj iz 2. točke četrtega odstavka tega člena izpolnjen, če hipotekarni upnik s pisno izjavo potrdi, da zavarovana terjatev obstaja, je dospela in ni bila plačana. Ta izjava mora vsebovati naslednje podatke o zavarovani terjatvi:

1.      višino neplačane glavnice,

2.      višino morebitnih pogodbenih obresti, obračunanih do dospelosti te terjatve,

3.      čas dospelosti in višino zamudnih obresti, obračunanih za čas od dospelosti terjatve do dneva izjave,

4.      skupni znesek zavarovane terjatve kot vsota neplačane glavnice in obračunanih obresti iz 2. in 3. točke tega odstavka.

15.b člen

(1) Notarsko prodajo lahko zahteva hipotekarni upnik, v korist katerega je vknjižena notarska hipoteka.

(2) Notarsko prodajo lahko zahteva tudi upnik, na katerega se je s prenosom zavarovane terjatve prenesla notarska hipoteka in ta prenos še ni vknjižen v zemljiški knjigi, če ga izkaže z listino, ki je po zakonu, ki ureja zemljiško knjigo, podlaga za vknjižbo prenosa hipoteke v njegovo korist.

(3) Zahteva za notarsko prodajo mora vsebovati:

1.      naslednje podatke o hipotekarnem upniku, dolžniku in zastavitelju, če ni hkrati glavni dolžnik:

-  če je pravna oseba s sedežem v Republiki Sloveniji: firmo, poslovni naslov in matično številko,

-  če je pravna oseba s sedežem zunaj Republike Slovenije: firmo in poslovni naslov in državo sedeža,

-  če je hipotekarni upnik pravna oseba s sedežem zunaj Republike Slovenije tudi: naslov v Republiki Sloveniji, na katerega se pošiljajo obvestila v postopku notarske prodaje;

2.      naslednje podatke o notarski hipoteki, glede katere hipotekarni upnik z zahtevo uveljavlja prednostno poplačilno pravico:

-  identifikacijski znak izvedene pravice, s katerim je ta hipoteka vpisana v zemljiški knjigi (v nadaljnjem besedilu: ID hipoteke),

-  opravilno številko notarskega zapisa o ustanovitvi hipoteke in ime notarja, ki ga je sestavil;

3.      naslednje podatke o zastavljeni nepremičnini, prodaja katere je predmet zahteve:

-  identifikacijski znak, s katerim je ta nepremičnina vpisana v zemljiški knjigi (v nadaljnjem besedilu: identifikacijski znak nepremičnine),

-  opis dejanskih značilnosti nepremičnine;

4.      naslednje podatke o zavarovani terjatvi:

-  podatke iz šestega odstavka 15.a člena tega zakona,

-  če soglasje o neposredni izvršljivosti terjatve ni vsebovano že v notarskem zapisu o ustanovitvi hipoteke, tudi opravilno številko notarskega zapisa o tem soglasju in ime notarja, ki ga je sestavil;

5.      vrednost nepremičnine, ocenjeno v skladu s 15.c členom tega zakona (v nadaljnjem besedilu: ocenjena vrednost), in izhodiščno ceno iz tretjega odstavka 15.g člena tega zakona;

6.      naslednje podatke o pogojih za ogled nepremičnine iz 3. točke tega odstavka in dokumentacije o tej nepremičnini:

-  čas, v katerem bo tistim, ki se zanimajo za nakup nepremičnine (v nadaljnjem besedilu: interesent), omogočeno, da opravijo ogled nepremičnine,

-  mesto, na katerem bo interesentom omogočen pregled dokumentacije o nepremičnini,

-  osebno ime in telefonsko številko kontaktne osebe hipotekarnega upnika, ki bo interesentom dala podrobnejše informacije o nepremičnini in dokumentaciji glede nepremičnine,

-  druge pogoje, ki jih je določil hipotekarni upnik v skladu s 15.č členom tega zakona.

(4) Zahtevi za notarsko prodajo mora hipotekarni upnik priložiti:

1.      izjavo iz šestega odstavka 15.a člena tega zakona, na kateri je notarsko overjen podpis zakonitega zastopnika hipotekarnega upnika,

2.      cenitev zastavljene nepremičnine iz 15.c člena tega zakona,

3.      če notarskega zapisa iz druge alineje 2. točke ali druge alineje 4. točke prejšnjega odstavka ni sestavil notar, pri katerem je vložena zahteva za notarsko prodajo, tudi odpravek tega notarskega zapisa,

4.      če je hipotekarni upnik pravna oseba s sedežem zunaj Republike Slovenije, tudi potrdilo pristojnega organa države njegovega sedeža, da ima položaj osebe iz 1. ali 2. točke prvega odstavka 2. člena tega zakona,

5.      če je dolžnik ali zastavitelj pravna oseba s sedežem zunaj Republike Slovenije, tudi potrdilo, s katerim pristojni organ države njegovega sedeža potrjuje, da je v ustreznem registru ali evidenci te države vpisan s firmo in poslovnim naslovom, navedenim v zahtevi za notarsko prodajo, in da ima položaj osebe iz 1. ali 2. točke prvega odstavka ali iz petega odstavka 2. člena tega zakona.

(5) Hipotekarni upnik mora ob vložitvi zahteve za notarsko prodajo v dobro notarjevega denarnega računa, prek katerega notar sprejema vplačila in opravlja izplačila na podlagi notarske hrambe (v nadaljnjem besedilu: fiduciarni račun notarja) plačati predujem za kritje stroškov notarske prodaje v višini 4 odstotkov izhodiščne cene.

15.c člen

(1) Vrednost zastavljene nepremičnine, ki je predmet notarske prodaje, mora oceniti oseba, ki ima dovoljenje za opravljanje nalog pooblaščenega ocenjevalca vrednosti nepremičnin v skladu z zakonom, ki ureja revidiranje (v nadaljnjem besedilu: pooblaščeni ocenjevalec).

(2) Pooblaščeni ocenjevalec mora oceniti vrednost zastavljene nepremičnine na podlagi vrednosti pri prisilni prodaji v skladu z mednarodnimi standardi ocenjevanja vrednosti in ob upoštevanju izvedenih pravic in pravnih dejstev, ki bodo po izvedeni notarski prodaji omejevale lastninsko pravico kupca na nepremičnini.

(3) Če je za uporabo zastavljene nepremičnine po predpisih o gradnji potrebno uporabno dovoljenje in tako dovoljenje ni bilo pridobljeno, mora ocenjevalec pri oceni vrednosti zastavljene nepremičnine ustrezno upoštevati tudi to.

15.č člen

(1) Hipotekarni upnik mora v obdobju trajanja postopka notarske prodaje nepremičnin vsakemu interesentu zagotoviti možnosti za ogled nepremičnine in pregled vse dokumentacije o nepremičnini, s katero razpolaga, vključno s cenitvijo nepremičnine iz 15.c člena tega zakona, v skladu z drugim do petim odstavkom tega člena.

(2) Hipotekarni upnik mora omogočiti ogled nepremičnine in pregled vse dokumentacije o nepremičnini najmanj vsak delovni dan od 10. do 18. ure.

(3) Hipotekarni upnik mora določiti vsaj eno kontaktno osebo, ki bo interesentom dajala podrobnejše informacije o nepremičnini in dokumentaciji glede nepremičnine, in zagotoviti, da je ta oseba interesentom telefonsko dosegljiva najmanj vsak delovni dan od 10. do 18. ure.

(4) Hipotekarni upnik lahko določi, da mora interesent o nameravanem ogledu ali pregledu dokumentacije predhodno obvestiti kontaktno osebo. V tem primeru mora zagotoviti, da kontaktna oseba organizira ogled oziroma pregled dokumentacije najpozneje v dveh delovnih dneh po prejemu obvestila.

(5) Hipotekarni upnik mora omogočiti pregled dokumentacije o nepremičnini na mestu, ki je na območju Republike Slovenije.

15.d člen

(1) Če vsebina zahteve za notarsko prodajo ni v skladu s tretjim odstavkom 15.b člena tega zakona, če ji niso priložene vse listine iz četrtega odstavka 15.b člena tega zakona ali če hipotekarni upnik ni vplačal predujma v skladu s petim odstavkom 15.b člena tega zakona (v nadaljnjem besedilu: nepopolna zahteva), mora notar v petih delovnih dneh po njenem prejemu hipotekarnega upnika pozvati, da jo v 15 dneh ustrezno popravi oziroma dopolni.

(2) Če hipotekarni upnik v 15 dneh po prejemu notarjevega poziva iz prejšnjega odstavka nepopolne zahteve za notarsko prodajo ne popravi oziroma dopolni, se šteje, da je umaknil zahtevo za notarsko prodajo, in notar ustavi notarsko prodajo. O tem mora notar v petih delovnih dneh po poteku roka za dopolnitev sestaviti notarski zapisnik in odpravek tega zapisnika poslati hipotekarnemu upniku.

(3) Notar mora v petih delovnih dneh po prejemu popolne zahteve za notarsko prodajo:

1.      v zemljiški knjigi preveriti:

-  ali sta izpolnjena pogoja dovoljenosti notarske prodaje iz 1. in 5. točke četrtega odstavka 15.a člena tega zakona,

-  ali obstajajo ovire iz petega odstavka 15.a člena tega zakona in

-  ali je pri kateri od hipotek ali zemljiških dolgov, ki omejujejo lastninsko pravico na nepremičnini, ki je predmet prodaje, zaznamovana izvršba;

2.      po stanju poslovnega in sodnega registra preveriti, ali imata dolžnik in zastavitelj, če sta domači pravni osebi, položaj osebe iz četrtega ali petega odstavka 2. člena tega zakona;

3.      preveriti preostale pogoje dovoljenosti notarske prodaje na podlagi listin, priloženih zahtevi za notarsko prodajo;

4.      pri pristojnem organu vložiti zahtevo za izdajo potrdila o namenski rabi za zastavljeno nepremičnino, ki je predmet zahteve za notarsko prodajo.

(4) Če niso izpolnjeni pogoji dovoljenosti notarske prodaje iz četrtega odstavka 15.a člena tega zakona ali če obstaja ovira za notarsko prodajo iz petega odstavka 15.a člena tega zakona, notar zavrne zahtevo za notarsko prodajo. O tem mora notar v roku iz prejšnjega odstavka sestaviti notarski zapisnik in odpravek tega zapisnika poslati hipotekarnemu upniku.

(5) Če so izpolnjeni pogoji dovoljenosti notarske prodaje iz četrtega odstavka 15.a člena tega zakona in če ni ovire za notarsko prodajo iz petega odstavka 15.a člena tega zakona, notar začne notarsko prodajo (v nadaljnjem besedilu: začetek notarske prodaje).

(6) O začetku notarske prodaje mora notar v roku iz tretjega odstavka tega člena sestaviti notarski zapisnik (v nadaljnjem besedilu: zapisnik o začetku notarske prodaje) in odpravek tega zapisnika poslati hipotekarnemu upniku. Zapisnik o začetku notarske prodaje mora poleg podatkov, ki jih mora po zakonu, ki ureja notariat, vsebovati vsak notarski zapisnik, vsebovati tudi:

1.      identifikacijski znak nepremičnine, ki je predmet notarske prodaje,

2.      ID hipoteke, za uveljavitev katere je začeta notarska prodaja, in

3.      podatke o zavarovani terjatvi iz šestega odstavka 15.a člena tega zakona.

15.e člen

(1) Začetek notarske prodaje se zaznamuje v zemljiški knjigi (v nadaljnjem besedilu: zaznamba notarske prodaje) na podlagi zapisnika o začetku notarske prodaje.

(2) Notar mora v roku iz tretjega odstavka 15.d člena tega zakona vložiti obvestilo za vpis zaznambe notarske prodaje in mu priložiti zapisnik o začetku notarske prodaje.

(3) Zaznamba notarske prodaje se vpiše pri hipoteki, za uveljavitev katere je začeta notarska prodaja.

(4) V zaznambi notarske prodaje se navedeta osebno ime notarja, ki vodi to prodajo, in opravilna številka zadeve, pod katero jo vodi.

(5) Zaznamba notarske prodaje se izbriše na podlagi notarskega zapisnika o ustavitvi notarske prodaje.

(6) Če notar ustavi notarsko prodajo, mora vložiti obvestilo za izbris zaznambe notarske prodaje in mu priložiti zapisnik o ustavitvi notarske prodaje.

15.f člen

(1) Notar mora v roku iz tretjega odstavka 15.d člena tega zakona o začetku notarske prodaje obvestiti dolžnika zavarovane terjatve in zastavitelja, če ta ni hkrati glavni dolžnik, in ju opozoriti:

1.      da bo opravljena notarska prodaja zastavljene nepremičnine pod pogoji, navedenimi v vabilu k dajanju ponudb, ki je priloženo obvestilu, in

2.      da bo notarska prodaja ustavljena samo, če je znesek v višini zavarovane terjatve, povečan za že nastale stroške notarske prodaje, plačan z nakazilom v dobro fiduciarnega računa notarja, preden je v postopku notarske prodaje sklenjena prodajna pogodba z najugodnejšim ponudnikom v skladu s 15.n členom tega zakona ali sprejet enostranski pravni posel o prevzemu nepremičnine v skladu s 15.s členom tega zakona.

(2) Obvestilu iz prejšnjega odstavka mora notar priložiti:

1.      odpravek zapisnika o začetku notarske prodaje in

2.      besedilo vabila k dajanju ponudb iz 15.i člena tega zakona.

(3) Šteje se, da je dolžnik ali zastavitelj obveščen o notarski prodaji v skladu s tem členom, če mu notar obvestilo iz prvega odstavka tega člena s prilogami iz prejšnjega odstavka tega člena pošlje s priporočeno pošiljko:

1.      če je dolžnik ali zastavitelj pravna oseba s sedežem Republiki Sloveniji, na poslovni naslov, vpisan v sodnem registru,

2.      če je dolžnik ali zastavitelj pravna oseba s sedežem zunaj Republike Slovenije, na poslovni naslov, naveden v potrdilu iz 5. točke četrtega odstavka 15.b člena tega zakona.

(4) Šteje se, da je hipotekarni upnik odstopil od notarske prodaje, če dolžnik ali zastavitelj, ki ni hkrati glavni dolžnik, preden je v postopku notarske prodaje sklenjena prodajna pogodba z najugodnejšim ponudnikom v skladu s 15.n členom tega zakona ali sprejet enostranski pravni posel o prevzemu nepremičnine v skladu s 15.s členom tega zakona, v dobro fiduciarnega računa notarja plača znesek v višini zavarovane terjatve, povečan za že nastale stroške notarske prodaje.

(5) V primeru iz prejšnjega odstavka notar ustavi notarsko prodajo. O tem notar sestavi notarski zapisnik.

(6) Notar mora o ustavitvi notarske prodaje v treh dneh po prejemu plačila obvestiti hipotekarnega upnika, dolžnika zavarovane terjatve in zastavitelja, če ta ni hkrati glavni dolžnik, in:

1.      če prejme plačilo iz četrtega odstavka tega člena, preden je poslal obvestilo o izidu zbiranja ponudb iz drugega odstavka 15.j člena tega zakona, vse ponudnike,

2.      če to plačilo prejme pozneje, ponudnika, ki mu je uspelo v postopku zbiranja ponudb.

15.g člen

(1) Notarska prodaja se opravi na podlagi zavezujočega zbiranja ponudb.

(2) Zavezujoče zbiranje ponudb iz prejšnjega odstavka (v nadaljnjem besedilu: zbiranje ponudb) je javno vabilo k dajanju ponudb, s katerim se hipotekarni upnik kot prodajalec zaveže, da bo sklenil pogodbo o prodaji nepremičnine:

1.      s tistim ponudnikom, ki bo ponudil najvišjo ceno, vendar ne nižje od izhodiščne cene,

2.      če bo več ponudnikov ponudilo enako najvišjo ceno, s tistim od njih, ki bo ponudil najkrajši rok plačila,

3.      če bo več ponudnikov ponudilo enako najvišjo ceno in enak rok plačila, pa s tistim od njih, čigar ponudbo bo notar prejel najprej.

(3) Izhodiščna cena pri notarski prodaji mora biti enaka 70 odstotkom ocenjene vrednosti nepremičnine.

15.h člen

(1) Varščina je denarni znesek, s plačilom katerega ponudnik pri zbiranju ponudb utrdi svojo obveznost skleniti prodajno pogodbo, če mu bo uspelo v postopku zbiranja ponudb.

(2) Varščina pri notarski prodaji mora biti enaka:

1.      če izhodiščna cena ni višja od 200.000 eurov: 10 odstotkom izhodiščne cene,

2.      v drugih primerih: 5 odstotkom izhodiščne cene.

(3) Postopka zbiranja ponudb se lahko udeleži samo ponudnik, ki do poteka roka za oddajo ponudb plača varščino.

(4) Varščina se plača v dobro fiduciarnega računa notarja.

(5) Če ponudniku ne uspe v postopku zbiranja ponudb ali če je notarska prodaja ustavljena po petem odstavku 15.f člena tega zakona, mu mora notar vrniti znesek plačane varščine v treh delovnih dneh po poteku roka za obvestitev ponudnikov o izidu zbiranja ponudb.

(6) Če ponudniku uspe v postopku zbiranja ponudb in sklene prodajno pogodbo v skladu s tem zakonom, ponudnikovo plačilo varščine velja za plačilo are v znamenje sklenitve te prodajne pogodbe in se všteje v kupnino.

15.i člen

(1) Če notar začne notarsko prodajo, v imenu hipotekarnega upnika opravi zbiranje ponudb na podlagi javnega vabila k dajanju ponudb iz drugega odstavka 15.g člena tega zakona (v nadaljnjem besedilu: vabilo k dajanju ponudb).

(2) Vabilo k dajanju ponudb mora vsebovati:

1.      naslednje podatke o nepremičnini, ki je predmet prodaje:

-  identifikacijski znak nepremičnine,

-  morebitne izvedene pravice in pravna dejstva, ki bodo omejevala lastninsko pravico kupca, po izvedeni notarski prodaji,

-  opis dejanskih značilnosti nepremičnine,

-  podatke o namenu rabe nepremičnine in morebitnih prostorskih ukrepih, ki veljajo na območju, na katerem leži nepremičnina, iz potrdila o namenski rabi,

-  v primeru iz tretjega odstavka 15.c člena tega zakona tudi podatek, da je za uporabo nepremičnine po predpisih o gradnji potrebno uporabno dovoljenje in tako dovoljenje ni bilo pridobljeno;

2.      izhodiščno ceno;

3.      glede varščine:

-  znesek varščine,

-  številko fiduciarnega računa notarja, v dobro katerega mora ponudnik ta znesek plačati, in

-  pouk o pogoju iz tretjega odstavka 15.h člena tega zakona;

4.      druge pogoje prodaje v skladu s četrtim odstavkom 15.a člena in 15.j do 15.n členom tega zakona;

5.      rok za oddajo ponudb, poslovni naslov notarja, na katerega ponudnik pošlje ali odda ponudbo, in opozorilo, da velja za pravočasno samo ponudba, ki jo notar prejme do konca zadnjega dne, ko poteče rok za oddajo ponudb;

6.      podatke o pogojih za ogled nepremičnine in dokumentacije o nepremičnini iz 6. točke tretjega odstavka 15.b člena tega zakona;

7.      podatke, ki jih mora ponudba vsebovati v skladu s petim odstavkom tega člena;

8.      rok, do katerega bodo ponudniki obveščeni o izidu javnega zbiranja ponudb;

9.      čas sklenitve prodajne pogodbe s ponudnikom, ki mu bo uspelo v postopku zbiranja ponudb, in poslovni naslov notarja, pred katerim bo prodajna pogodba sklenjena.

(3) Vabilo k dajanju ponudb mora biti objavljeno najpozneje:

1.      dva meseca pred potekom roka za oddajo ponudb, če je izhodiščna cena višja od 100.000 eurov;

2.      en mesec pred potekom roka za oddajo ponudb v drugih primerih.

(4) Notar mora vabilo k dajanju ponudb objaviti:

1.      na javnem spletnem portalu Agencije Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve, in

2.      tudi v dveh časopisih, ki izhajata dnevno na celotnem območju Republike Slovenije, če je izhodiščna cena višja od 100.000 eurov.

(5) Ponudba mora vsebovati:

1.      naslednje podatke o ponudniku:

-  če je ponudnik pravna oseba s sedežem v Republiki Sloveniji: firmo, poslovni naslov in matično številko,

-  če je ponudnik pravna oseba s sedežem zunaj Republike Slovenije: firmo in poslovni naslov, državo sedeža in davčno številko ter naslov v Republiki Sloveniji, na katerega se pošiljajo obvestila v postopku notarske prodaje,

-  če je ponudnik fizična oseba s prebivališčem v Republiki Sloveniji: osebno ime, naslov prebivališča in enotno matično številko občana,

-  če je ponudnik fizična oseba s prebivališčem zunaj Republike Slovenije: osebno ime, naslov in državo prebivališča ter naslov v Republiki Sloveniji, na katerega se pošiljajo obvestila v postopku notarske prodaje,

2.      ponujeno ceno, ki ne sme biti nižja od izhodiščne cene,

3.      ponujeni rok plačila, ki ne sme biti daljši od dveh mesecev.

15.j člen

(1) O odpiranju ponudb notar sestavi notarski zapisnik, ki mora vsebovati:

1.      vsaki ponudbi:

-  podatke iz petega odstavka 15.i člena tega zakona,

-  čas prejema ponudbe in

-  podatke o plačilu varščine;

2.      ugotovitev, kateremu ponudniku je uspelo v postopku zbiranja ponudb.

(2) Notar mora hipotekarnega upnika in ponudnike obvestiti o izidu zbiranja ponudb v roku, določenem v vabilu k dajanju ponudb, ki ne sme biti pozneje kot pet delovnih dni po poteku roka za oddajo ponudb in ne prej kot tri delovne dni pred časom, določenim za sklenitev prodajne pogodbe v vabilu k dajanju ponudb.

(3) Notar mora hipotekarnemu upniku in ponudniku, ki mu je uspelo v postopku zbiranja ponudb, z obvestilom iz prejšnjega odstavka:

1.      poslati besedilo pogodbe o prodaji zastavljene nepremičnine za ceno in z rokom njenega plačila, kot ju je ponudil ponudnik v postopku zbiranja ponudb, ter pod drugimi pogoji prodaje v skladu s tem zakonom, in

2.      ju opozoriti, da se morata zaradi sklenitve prodajne pogodbe v obliki notarskega zapisa zglasiti pri njem ob času, določenem za sklenitev pogodbe v vabilu k dajanju ponudb.

(4) Če se ponudnik, ki mu je uspelo v postopku zbiranja ponudb, ob času, določenem za sklenitev pogodbe v vabilu k dajanju ponudb, ne zglasi pri notarju zaradi sklenitve pogodbe ali če odkloni sklenitev pogodbe, mora hipotekarnemu upniku plačati pogodbeno kazen za neizpolnitev obveznosti skleniti prodajno pogodbo v znesku, ki je enak znesku varščine.

(5) V primeru iz prejšnjega odstavka plačilo varščine velja za plačilo pogodbene kazni.

15.k člen

(1) Za prodajno pogodbo, ki jo skleneta hipotekarni upnik kot prodajalec in ponudnik, ki mu je uspelo v postopku zbiranja ponudb, se uporabljajo pravila, določena v 15.l do 15.n členu tega zakona.

(2) Uporabe pravil iz prejšnjega odstavka s pogodbo ni dopustno izključiti.

15.l člen

(1) Rok za plačilo kupnine ne sme biti daljši od dveh mesecev.

(2) Rok za plačilo kupnine teče:

1.      če je pogodba sklenjena pod odložnim pogojem, od uresničitve tega pogoja,

2.      v drugih primerih od sklenitve pogodbe.

(3) Kupnino mora kupec plačati v dobro fiduciarnega računa notarja.

(4) Če zamuda kupca s plačilom kupnine traja več kot 15 dni, lahko hipotekarni upnik odstopi od prodajne pogodbe, ne da bi moral kupcu dati dodatni rok za plačilo kupnine.

(5) Izjavo o odstopu od pogodbe iz prejšnjega odstavka hipotekarni upnik izroči notarju. Notar mora izjavo poslati s priporočeno pošiljko na naslov, ki ga je kupec navedel v svoji ponudbi. Izjava začne učinkovati z dnem, ko jo notar odda.

15.m člen

Hipotekarni upnik in notar nista odgovorna za stvarne napake nepremičnine, ki je predmet notarske prodaje.

15.n člen

(1) Pogodba o prodaji nepremičnine, ki jo v postopku notarske prodaje skleneta hipotekarni upnik kot prodajalec in ponudnik, ki mu je uspelo v postopku zbiranja ponudb (v nadaljnjem besedilu: prodajna pogodba), mora biti sklenjena v obliki notarskega zapisa.

(2) V notarskem zapisu prodajne pogodbe notar potrdi, da je bila pogodba sklenjena v postopku notarske prodaje nepremičnine, izvedenem v skladu s tem zakonom.

(3) Če je predmet prodajne pogodbe nepremičnina, za prodajo katere je glede na namen njene rabe, naveden v potrdilu o namenski rabi, potrebno dovoljenje, soglasje ali odobritev pristojnega organa:

1.      mora biti prodajna pogodba sklenjena pod odložnim pogojem, da bo to dovoljenje, soglasje ali odobritev dana, in pod razveznim pogojem, ki se uresniči, če pristojni organ zavrne zahtevo za to dovoljenje, soglasje ali odobritev;

2.      mora notar v petih delovnih dneh po sklenitvi prodajne pogodbe pri pristojnem organu vložiti zahtevo za to dovoljenje, soglasje ali odobritev.

(4) Če je hipotekarni upnik kot prodajalec zavezan za plačilo prometnega davka od prodaje nepremičnine, mora notar:

1.      v petih delovnih dneh pri pristojnem organu priglasiti odmero prometnega davka in

2.      v roku, določenem v odmerni odločbi, za račun prodajalca plačati prometni davek v breme predujma iz petega odstavka 15.b člena tega zakona.

(5) Rok iz 1. točke prejšnjega odstavka teče:

1.      če je pogodba sklenjena pod odložnim pogojem, od uresničitve tega pogoja,

2.      v drugih primerih od sklenitve pogodbe.

15.o člen

(1) Ko kupec plača kupnino v dobro fiduciarnega računa notarja, prenehajo naslednje pravice in pravna dejstva, ki so omejevala lastninsko pravico na nepremičnini, ki je predmet notarske prodaje:

1.      hipoteka in zemljiški dolg,

2.      pravica do prepovedi odtujitve in obremenitve ter

3.      tista osebna služnost, stvarno breme in stavbna pravica, ki je bila pridobljena po trenutku, od katerega je učinkovala notarska hipoteka, zaradi uveljavitve katere je bila izvedena notarska prodaja.

(2) Notar mora v petih delovnih dneh po prejemu kupnine sestaviti notarski zapisnik o prenosu lastninske pravice na kupca, ki mora vsebovati:

1.      ugotovitev notarja, da je bila plačana kupnina in da so izpolnjeni pogoji za prenos lastninske pravice na kupca,

2.      podatke o kupcu, ki jih mora po zakonu, ki ureja zemljiško knjigo, vsebovati listina, ki je podlaga za vpis pravice v korist določene osebe,

3.      podatke o zastavitelju kot osebi, proti kateri učinkuje prenos lastninske pravice,

4.      identifikacijski znak nepremičnine,

5.      ID hipoteke in ID zaznambe neposredne izvršljivosti pri tej hipoteki.

(3) Notar mora zapisniku o prenosu lastninske pravice na kupca priložiti prodajno pogodbo.

(4) Zapisnik o prenosu lastninske pravice na kupca je listina, ki je podlaga za vknjižbo lastninske pravice na nepremičnini v korist kupca.

(5) Notar mora v roku iz drugega odstavka tega člena v zemljiškoknjižnem postopku vložiti obvestilo za vknjižbo lastninske pravice v korist kupca v vrstnem redu učinkovanja notarske hipoteke. Za to obvestilo se smiselno uporabljajo predpisi o obvestilu izvršilnega sodišča za vknjižbo lastninske pravice v vrstnem redu učinkovanja zaznambe izvršbe. Pri smiselni uporabi se zaznamba izvršbe šteje kot zaznamba neposredne izvršljivosti.

(6) Če zemljiškoknjižno sodišče na podlagi zapisnika o prenosu lastninske pravice na kupca dovoli vknjižbo lastninske pravice v korist kupca, hkrati po uradni dolžnosti dovoli tudi izbris naslednjih vpisov ne glede na to, od katerega trenutka učinkujejo:

1.      vseh zaznamb izvršbe na nepremičnini in morebitne zaznambe stečaja,

2.      vseh vknjiženih oziroma predznamovanih hipotek oziroma vknjiženega zemljiškega dolga,

3.      vseh vknjiženih oziroma predznamovanih pravic prepovedi odtujitve in obremenitve in zaznamb prepovedi odtujitve in obremenitve,

4.      vseh vknjiženih predkupnih in odkupnih pravic.

(7) Če zemljiškoknjižno sodišče na podlagi zapisnika o prenosu lastninske pravice na kupca dovoli vknjižbo lastninske pravice v korist kupca, hkrati po uradni dolžnosti dovoli tudi izbris naslednjih vpisov, če učinkujejo po trenutku, od katerega učinkuje notarska hipoteka, zaradi uveljavitve katere je bila izvedena notarska prodaja:

1.      vseh predznamovanih lastninskih pravic,

2.      vseh vknjiženih oziroma predznamovanih osebnih služnosti, stvarnih bremen ali stavbnih pravic,

3.      vseh zaznamb vrstnega reda za pridobitev lastninske pravice oziroma drugih stvarnih pravic, razen stvarne služnosti,

4.      vseh zaznamb spora o pridobitvi pravice,

5.      vseh zaznamb izrednega pravnega sredstva.

(8) Vpisi iz 1. točke petega odstavka 15.a člena tega zakona so ovira za dovolitev vpisov na podlagi zapisnika o prenosu lastninske pravice na kupca.

(9) O plačilu kupnine mora notar v roku iz drugega odstavka tega člena obvestiti hipotekarnega upnika. V obvestilu ga mora opozoriti na rok za priglasitev obračuna zavarovane terjatve in stroškov iz 1. točke petega odstavka 15.p člena tega zakona.

15.p člen

(1) Stroški notarske prodaje so notarski stroški in drugi stroški hipotekarnega upnika.

(2) Notarski stroški so:

1.      nadomestila za notarjeva opravila v postopku notarske prodaje,

2.      stroški za objave iz četrtega odstavka 15.i člena tega zakona,

3.      stroški poštnin za obvestila, ki jih mora poslati notar v postopku notarske prodaje,

4.      morebitne takse in druge pristojbine, ki jih mora plačati notar za pridobitev izpisov in potrdil v postopku notarske prodaje,

5.      morebitni prometni davek, ki ga plača notar po četrtem odstavku 15.n člena tega zakona.

(3) Notarske stroške mora notarju plačati hipotekarni upnik. Notar ima pravico kriti te stroške v breme predujma iz petega odstavka 15.b člena tega zakona (v nadaljnjem besedilu: predujem). Če predujem ne zadošča za njihovo kritje, pa tudi v breme kupnine.

(4) Drugi stroški hipotekarnega upnika so:

1.      nadomestilo, ki ga hipotekarni upnik plača za cenitev iz 15.c člena tega zakona;

2.      nadomestila, ki jih hipotekarni upnik plača izvajalcem, ki jih pooblasti za pridobivanje dokumentacije o nepremičnini ali za izpolnitev svojih obveznosti iz 15.č člena tega zakona;

3.      takse in druge pristojbine, ki jih plača hipotekarni upnik za pridobitev dokumentacije o nepremičnini ali izpisov in potrdil, ki jih mora predložiti v postopku notarske prodaje.

(5) Hipotekarni upnik mora v petih delovnih dneh po prejemu obvestila iz devetega odstavka 15.o člena tega zakona notarju:

1.      priglasiti stroške iz prejšnjega odstavka in jih izkazati z ustreznimi računi za te storitve,

2.      predložiti izjavo o skupnem znesku zavarovane terjatve po stanju na dan plačila kupnine, na kateri je notarsko overjen podpis zakonitega zastopnika hipotekarnega upnika.

(6) Za izjavo iz 2. točke prejšnjega odstavka se smiselno uporablja šesti odstavek 15.a člena tega zakona.

(7) Notar mora v petih delovnih dneh od poteka roka iz petega odstavka tega člena sestaviti obračun notarske prodaje v obliki notarskega zapisnika in ga poslati hipotekarnemu upniku, dolžniku in zastavitelju, če ta ni hkrati dolžnik.

(8) Obračun notarske prodaje mora vsebovati:

1.      glede notarskih stroškov:

-  skupni znesek notarskih stroškov in razčlenitev posameznih stroškov,

-  znesek predujma, porabljenega za kritje stroškov,

-  znesek kupnine, porabljen za kritje teh stroškov;

2.      če je znesek predujma višji od skupnega zneska notarskih stroškov: znesek neporabljenega predujma;

3.      skupni znesek drugih stroškov hipotekarnega upnika in razčlenitev posameznih stroškov;

4.      skupni znesek stroškov notarske prodaje kot seštevek skupnega zneska notarskih stroškov in drugih stroškov hipotekarnega upnika;

5.      skupni znesek zavarovane terjatve po stanju na dan plačila kupnine;

6.      vsoto zneskov iz 4. in 5. točke tega odstavka;

7.      skupni znesek kupnine.

(9) Notar mora v treh delovnih dneh po poteku roka iz sedmega odstavka tega člena hipotekarnemu upniku nakazati:

1.      če je skupni znesek kupnine enak ali manjši od vsote zneskov iz 4. in 5. točke prejšnjega odstavka: celotni znesek kupnine, zmanjšan za morebitni znesek notarskih stroškov, ki jih je pokril v breme kupnine po tretjem odstavku tega člena;

2.      če je skupni znesek kupnine večji od vsote zneskov iz 4. in 5. točke prejšnjega odstavka: znesek v višini vsote teh zneskov.

(10) Hkrati z nakazilom iz prejšnjega odstavka mora notar hipotekarnemu upniku nakazati tudi morebitni znesek neporabljenega predujma.

(11) Če je skupni znesek kupnine večji od vsote zneskov iz 4. in 5. točke osmega odstavka tega člena, mora notar v roku iz devetega odstavka tega člena razliko do polnega zneska kupnine nakazati:

1.      če je bila lastninska pravica na nepremičnini omejena s poznejšo hipoteko ali zemljiškim pismom:

-  v primeru iz prvega odstavka 15.š člena tega zakona: v sodni depozit izvršilnega sodišča,

-  če je bil nad zastaviteljem začet stečajni postopek: v dobro njegovega denarnega računa,

-  v drugih primerih: v sodni depozit v korist imetnika te hipoteke ali zemljiškega pisma,

2.      če lastninska pravica na nepremičnini ni bila omejena s poznejšo hipoteko ali zemljiškim pismom: v dobro denarnega računa zastavitelja.

15.r člen

(1) Pravila, določena v tem členu, se uporabljajo, če je lastninska pravica na nepremičnini, ki je predmet notarske prodaje, omejena:

1.      z zakonito predkupno pravico ali

2.      s pogodbeno predkupno pravico, ki je vpisana v zemljiško knjigo in ki učinkuje pred trenutkom, od katerega učinkuje notarska hipoteka, zaradi uveljavitve katere se izvaja notarska prodaja.

(2) Prodajna pogodba s ponudnikom, ki mu je uspelo na javni dražbi, mora biti sklenjena pod odložnim pogojem, da predkupni upravičenec ne bo uveljavil predkupne pravice, in pod razveznim pogojem, ki se uresniči, če predkupni upravičenec uveljavi to pravico.

(3) Predkupni upravičenec lahko uveljavi predkupno pravico za ceno, ki je enaka:

1.      če je bil postopek zbiranja ponudb uspešen: ceni, za katero je hipotekarni upnik sklenil prodajno pogodbo s ponudnikom, ki mu je uspelo v postopku zbiranja ponudb, ali

2.      če postopek zbiranja ponudb ni bil uspešen: izhodiščni ceni, po kateri bo hipotekarni upnik prevzel nepremičnino.

(4) Notar mora:

1.      obvestiti predkupnega upravičenca o ceni, za katero lahko uresniči predkupno pravico,

2.      ga pozvati, da se ob času, ki ga določi in ne sme biti krajši kot 15 dni po prejemu poziva, zglasi pri njem zaradi sklenitve prodajne pogodbe s hipotekarnim upnikom za ceno iz 1. točke tega odstavka, in da do takrat v dobro fiduciarnega računa notarja plača celotno kupnino, in

3.      ga opozoriti, da bo predkupna pravica prenehala, če je ne uveljavi tako, kot je navedeno v pozivu.

(5) Če se po zakonu, ki ureja posamezno zakonito predkupno pravico, obvestilo predkupnim upravičencem objavi z oklicem pri pristojnem organu, se ne uporablja 1. točka prejšnjega odstavka, in mora notar poziv in opozorilo iz 2. in 3. točke prejšnjega odstavka poslati predkupnemu upravičencu, ki se je odzval na ta oklic in ob upoštevanju prednostnega vrstnega reda za uveljavitev te zakonite predkupne pravice.

(6) Predkupni upravičenec lahko uveljavi predkupno pravico samo tako:

1.      da ob času, navedenem v pozivu iz prejšnjega odstavka, s hipotekarnim upnikom v obliki notarskega zapisa sklene prodajno pogodbo za ceno iz tretjega odstavka tega člena, in

2.      da do poteka tega časa v dobro fiduciarnega računa notarja plača celotno kupnino.

(7) Ne glede na splošna pravila, ki bi se uporabljala za uveljavitev predkupne pravice, če nepremičnina ne bi bila prodana ali prevzeta v postopku notarske prodaje, lahko predkupni upravičenec po začetku notarske prodaje uveljavi predkupno pravico samo tako, kot je določeno v prejšnjem odstavku.

15.s člen

(1) Pravila, določena v tem členu, se uporabljajo:

1.      če postopek zbiranja ponudb ni bil uspešen, in

2.      če:

-  lastninska pravica na nepremičnini, ki je predmet notarske prodaje, ni omejena z nobeno predkupno pravico iz prvega odstavka 15.r člena tega zakona, ali

-  je omejena s tako predkupno pravico, vendar je upravičenec ni uveljavil.

(2) Hipotekarni upnik uresniči pravno možnost prevzeti lastninsko pravico na nepremičnini iz 2. točke prvega odstavka 15.a člena tega zakona za izhodiščno ceno z enostranskim pravnim poslom o prevzemu lastninske pravice.

(3) Enostranski pravni posel o prevzemu lastninske pravice mora biti izjavljen v obliki notarskega zapisa.

(4) Če je izhodiščna cena višja od zneska zavarovane terjatve, povečanega za stroške notarske prodaje, mora hipotekarni upnik v dobro fiduciarnega računa notarja plačati razliko v 15 dneh od sestave notarskega zapisa iz prejšnjega odstavka. Z plačano razliko ravna notar v skladu z enajstim odstavkom 15.p člena tega zakona.

(5) Za prenos lastninske pravice na hipotekarnega upnika se smiselno uporablja 15.o člen tega zakona.

(6) Če postopek zbiranja ponudb ni bil uspešen in hipotekarni upnik ne uresniči pravne možnosti prevzema lastninske pravice na nepremičnini, notarske stroške plača hipotekarni upnik. O plačilu notarskih stroškov in doplačilu razlike, če predujem ne zadošča, obvesti notar hipotekarnega upnika.

15.š člen

(1) Če je lastninska pravica na nepremičnini, ki je predmet notarske prodaje, omejena s hipoteko ali zemljiškim dolgom, pri katerem je ob začetku postopka notarske prodaje zaznamovana izvršba, mora notar v roku iz tretjega odstavka 15.d člena tega zakona o začetku notarske prodaje obvestiti sodišče, ki vodi to izvršbo (v nadaljnjem obvestilu: izvršilno sodišče). Obvestilu mora priložiti zapisnik o začetku notarske prodaje.

(2) Izvršilno sodišče mora v petih delovnih dneh po prejemu obvestila iz prejšnjega odstavka:

1.      če je bila v izvršilnem postopku nepremičnina, ki je predmet notarske prodaje, že domaknjena kupcu, o tem obvestiti notarja, in obvestilu priložiti sklep o domiku;

2.      v drugih primerih prekiniti izvršilni postopek glede izvršbe na to nepremičnino.

(3) V primeru iz 1. točke prejšnjega odstavka notar prekine notarsko prodajo.

(4) V primeru iz 1. točke drugega odstavka tega člena mora izvršilno sodišče obvestiti notarja o morebitni razveljavitvi sklepa o domiku in o pravnomočnosti sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu. Obvestilu mora priložiti sklep o razveljavitvi sklepa o domiku oziroma sklep o izročitvi nepremičnine kupcu s potrdilom o pravnomočnosti. Notar mora v petih delovnih dneh po prejemu tega obvestila:

1.      če je bil sklep o domiku razveljavljen: nadaljevati notarsko prodajo,

2.      če je postal sklep o izročitvi nepremičnine pravnomočen: ustaviti notarsko prodajo.

(5) Če je v primeru iz 2. točke drugega odstavka tega člena notarska prodaja ustavljena, mora notar o tem obvestiti izvršilno sodišče in obvestilu priložiti zapisnik o ustavitvi notarske prodaje.

(6) Izvršilno sodišče na podlagi notarjevega obvestila iz prejšnjega odstavka nadaljuje prekinjeni izvršilni postopek.

(7) Če je bila lastninska pravica na nepremičnini prenesena na kupca po 15.o členu tega zakona ali če je hipotekarni upnik prevzel lastninsko pravico na nepremičnini po 15.s členu tega zakona, mora notar o tem obvestiti izvršilno sodišče. Obvestilu mora priložiti obračun notarske prodaje iz 15.p člena tega zakona.

(8) Izvršilno sodišče na podlagi notarjevega obvestila iz prejšnjega odstavka ustavi izvršbo na nepremičnino. V primeru iz enajstega odstavka 15.p člena tega zakona in v primeru iz četrtega odstavka 15.s člena tega zakona izvršilno sodišče razliko do polnega zneska kupnine oziroma plačano razliko, ki jo je notar položil v sodni depozit, razdeli po pravilih o razdelitvi zneska, dobljenega s prodajo nepremičnine v izvršilnem postopku.

15.t člen

(1) Če je bil nad zastaviteljem pred začetkom notarske prodaje začet stečajni postopek, mora notar o začetku notarske prodaje obvestiti upravitelja, imenovanega v tem postopku (v nadaljevanju: upravitelj). Obvestilu mora priložiti zapisnik o začetku notarske prodaje.

(2) Upravitelj mora na podlagi obvestila iz prejšnjega odstavka:

1.      če je bila v stečajnem postopku že sklenjena pogodba o prodaji nepremičnine, o tem obvestiti notarja,

2.      v drugih primerih prekiniti prodajo nepremičnine v stečajnem postopku.

(3) V primeru iz 1. točke prejšnjega odstavka notar prekine notarsko prodajo.

(4) V primeru iz 1. točke drugega odstavka tega člena mora upravitelj obvestiti notarja o morebitni razvezi pogodbe o prodaji nepremičnine v stečajnem postopku in o pravnomočnosti sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu. Obvestilu mora priložiti sklep o razveljavitvi sklepa o domiku oziroma sklep o izročitvi nepremičnine kupcu s potrdilom o pravnomočnosti. Notar mora v petih delovnih dneh po prejemu tega obvestila:

1.      če je bila pogodba o prodaji nepremičnine v stečajnem postopku razvezana: nadaljevati notarsko prodajo,

2.      če je postal sklep o izročitvi nepremičnine pravnomočen: ustaviti notarsko prodajo.

(5) Če je v primeru iz 2. točke drugega odstavka tega člena notarska prodaja ustavljena, mora notar o tem obvestiti upravitelja in obvestilu priložiti zapisnik o ustavitvi notarske prodaje.

(6) Upravitelj na podlagi obvestila iz prejšnjega odstavka nadaljuje prodajo v stečajnem postopku.

(7) Če je bila lastninska pravica na nepremičnini prenesena na kupca po 15.o členu tega zakona ali če je hipotekarni upnik prevzel lastninsko pravico na nepremičnini po 15.s členu tega zakona, mora notar o tem obvestiti upravitelja. Obvestilu mora priložiti obračun notarske prodaje iz 15.p člena tega zakona.

(8) V primeru iz enajstega odstavka 15.p člena tega zakona in v primeru iz četrtega odstavka 15.s člena tega zakona se razlika do polnega zneska kupnine oziroma plačana razlika, ki jo je nakazal notar v dobro računa zastavitelja kot stečajnega dolžnika, razdeli po pravilih, ki bi se uporabljala za razdelitev kupnine, dosežene s prodajo nepremičnine v stečajnem postopku.

Zakon o finančnih zavarovanjih – ZFZ (Uradni list RS, št. 47/04) vsebuje naslednjo prehodno in končni določbi:

»16. člen

(1) Določbe tega zakona se ne uporabljajo za razmerja, ki so nastala pred dnem uveljavitve tega zakona.

(2) Stvarne pravice, pridobljene pred dnem uveljavitve tega zakona, ostanejo v veljavi z vsebino, kot so bile ustanovljene.

(3) Postopki, ki so bili začeti pred dnem uveljavitve tega zakona, se nadaljujejo in dokončajo po določilih predpisov, ki so veljali pred dnem uveljavitve tega zakona.

17. člen

Minister, pristojen za pravosodje, ob uveljavitvi tega zakona, skladno s tretjim odstavkom 1. člena Direktive 2002/47/ES, obvesti Komisijo o veljavi tega zakona za subjekte iz tretjega odstavka 2. člena tega zakona.

18. člen

Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

Zakon o spremembi in dopolnitvah Zakona o finančnih zavarovanjih – ZFZ-A (Uradni list RS, št. 68/06) vsebuje naslednjo končno določbo:

»5. člen

Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o finančnih zavarovanjih – ZFZ-B (Uradni list RS, št. 33/11) vsebuje naslednjo prehodno in končno določbo:

»PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA

9. člen

(1) Določbe tega zakona se ne uporabljajo za razmerja, ki so nastala pred dnem uveljavitve tega zakona.

(2) Stvarne pravice, pridobljene pred dnem uveljavitve tega zakona, ostanejo v veljavi z vsebino, kot so bile ustanovljene.

(3) Postopki, ki so bili začeti pred dnem uveljavitve tega zakona, se nadaljujejo in dokončajo po določbah predpisov, ki so veljali pred dnem uveljavitve tega zakona.

10. člen

Ta zakon začne veljati 30. junija 2011.«.

Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o finančnih zavarovanjih – ZFZ-C (Uradni list RS, št. 82/13) vsebuje naslednjo prehodno in končno določbo:

»PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA

9. člen

Določbi petega in šestega odstavka 7. člena zakona se ne uporabljata za razmerja, ki so nastala pred dnem uveljavitve tega zakona.

10. člen

Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne trideseti dan po objavi.«.

Odločba o razveljavitvi 10. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o finančnih zavarovanjih, kolikor določa, da ureditev iz 15.a do 15.t člena Zakona o finančnih zavarovanjih velja tudi za primere tistih notarskih hipotek, ki so jih hipotekarni dolžniki ustanovili pred uveljavitvijo Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o finančnih zavarovanjih (Uradni list RS, št. 90/15) spreminja 10. člen Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o finančnih zavarovanjih (Uradni list RS, št. 82/13) tako, da se glasi:

»10. člen

(delno razveljavljen)

Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne trideseti dan po objavi.«;

ter v zvezi z delno razveljavitvijo 10. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o finančnih zavarovanjih (Uradni list RS, št. 82/13) določa:

»Z dnem razveljavitve 10. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o finančnih zavarovanjih v skladu s 1. točko tega izreka se šteje, da je notarska prodaja na podlagi notarskih hipotek, ki so bile sklenjene pred uveljavitvijo tega zakona, ustavljena. Notar v teh primerih vrne plačano varščino in hipotekarnemu upniku obračuna nastale notarske stroške v breme predujma, razliko pa mu vrne.«.