Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja
zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči
odškodninsko ali kako drugače.
Neuradno prečiščeno besedilo Zakona o varstvu javnega reda in
miru obsega:
-
Zakon o varstvu javnega reda in miru – ZJRM-1 (Uradni list RS, št. 70/06
z dne 6. 7. 2006),
-
Zakon o dopolnitvah Zakona o varstvu javnega reda in miru – ZJRM-1A
(Uradni list RS, št. 139/20 z dne 9. 10. 2020).
ZAKON
O VARSTVU JAVNEGA REDA IN MIRU (ZJRM-1)
(neuradno prečiščeno besedilo št. 1)
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(namen zakona)
(1) Ta zakon ureja varstvo javnega reda in miru ter določa
ravnanja, ki pomenijo kršitev javnega reda in miru na javnem kraju ali v
zasebnem prostoru ter sankcije za taka ravnanja.
(2) Namen tega zakona je uresničevanje pravice ljudi do
varnosti in dostojanstva z varovanjem pred dejanji, ki posegajo v telesno in
duševno celovitost posameznika ali posameznice (v nadaljnjem besedilu:
posameznik), ovirajo izvrševanje pravic in dolžnosti ljudi, državnih organov,
organov samoupravnih lokalnih skupnosti in nosilcev javnih pooblastil.
2. člen
(opredelitev izrazov)
Posamezni izrazi, uporabljeni v tem zakonu, imajo naslednji
pomen:
1.
javni red in mir pomeni stanje, v katerem je zagotovljeno neovirano
izvrševanje pravic in dolžnosti po ustavi in zakonih;
2.
javni kraj je vsak prostor, ki je brezpogojno ali pod določenimi pogoji
dostopen vsakomur;
3.
zasebni prostor je prostor, ki je v zasebni lasti ali posesti in je
dostop vanj dovoljen le s soglasjem lastnika ali lastnice (v nadaljnjem
besedilu: lastnik), posestnika ali posestnice (v nadaljnjem besedilu: posestnika),
ali druge upravičene osebe;
4.
pretep je medsebojno izmenjavanje udarcev, brc ali podobna uporaba
fizične sile med dvema ali več osebami;
5.
nedostojno vedenje je vedenje posameznika ali skupine, s katerim
povzroči vznemirjenje ali razburjenje ali ogrožanje posameznika ali skupine ali
kadar z žaljivimi besedami in dejanji škoduje ugledu posameznika ali skupine
ali uradne osebe pri uradnem poslovanju.
3. člen
(vzdrževanje javnega reda in miru)
(1) Vzdrževanje javnega reda in miru je delovanje skupnosti,
ki s predpisi in ukrepi državnih in drugih organov zagotavlja, da se prepreči
ravnanja in nevarnosti, ki ogrožajo varnost ter javni red in mir, kadar ta grozi
skupnosti ali posamezniku.
(2) Za red v objektu ali na določenem območju skrbi tisti, ki
je odgovoren za njegovo zagotavljanje v okviru svojih pristojnosti ali
predpisov.
4. člen
(izobešanje tuje zastave)
(1) Zastave tujih držav se lahko izobesijo tako, da so javno
vidne ob uradnih ali delovnih obiskih šefov držav, uradnih delegacij ali
uradnih predstavnikov zakonodajnih, sodnih ali izvršilnih organov tujih držav,
ob mednarodnih srečanjih in mednarodnih športnih ali drugih javnih prireditvah
ali javnih shodih z mednarodno udeležbo ter pred hoteli in drugimi objekti,
kjer se z izobešanjem označuje njihova namembnost.
(2) Zastave tujih držav se lahko izobesijo samo, če se s tem
ne krni ugleda Republike Slovenije ali tuje države, smiselno na krajih in na
način, kot ga določa predpis, ki ureja izobešanje zastave Republike Slovenije.
5. člen
(zbiranje prostovoljnih prispevkov)
(1) Prostovoljne prispevke lahko zbirajo nepridobitne pravne
in fizične osebe, ki imajo dovoljenje upravne enote, na območju katere imajo
sedež ali stalno prebivališče.
(2) Dovoljenje se izda v primerih, ko prosilec izkaže
upravičen razlog. Kot upravičen razlog se šteje elementarna ali druga nesreča,
v kateri je prosilec utrpel veliko premoženjsko škodo. Nepridobitni pravni
osebi se dovoljenje izda tudi, če izkaže, da bo zbrane prispevke uporabila za
humanitaren ali splošno koristen namen, ki ga lahko uresniči v okviru
zakonitega opravljanja registrirane ali v temeljnem oziroma drugem aktu
določene dejavnosti.
(3) Dovoljenje ni potrebno, če se prostovoljni prispevki
zbirajo v prostorih verskih skupnosti za verske namene ali če kakšen drug
predpis določa drugačne pogoje za zbiranje prispevkov.
(4) Upravna enota v dovoljenju določi način zbiranja
prostovoljnih prispevkov in rok veljavnosti dovoljenja. Rok veljavnosti
dovoljenja se določi glede na namen in način zbiranja prispevkov.
(5) Določbe tega zakona, ki se nanašajo na zbiranje
prostovoljnih prispevkov, se ne uporabljajo za zbiranje prispevkov, ki so
urejeni z drugimi predpisi.
II. PREKRŠKI ZOPER JAVNI RED IN MIR
6. člen
(nasilno in drzno vedenje)
(1) Kdor izziva ali koga spodbuja k pretepu ali se vede na
drzen, nasilen, nesramen, žaljiv ali podoben način ali koga zasleduje in s
takšnim vedenjem pri njem povzroči občutek ponižanosti, ogroženosti, prizadetosti
ali strahu, se kaznuje z globo od 60.000 do 120.000 tolarjev.
(2) Kdor koga udari, se kaznuje z globo od 80.000 tolarjev do
150.000 tolarjev.
(3) Kdor se pretepa, se kaznuje z globo od 100.000 tolarjev
do 300.000 tolarjev.
(4) Če so prekrški iz prejšnjih odstavkov storjeni proti
zakoncu ali zunajzakonskem partnerju ali partnerju v registrirani istospolni
skupnosti, bivšemu zakoncu ali zunajzakonskem partnerju ali partnerju v
registrirani istospolni skupnosti, krvnemu sorodniku v ravni vrsti, posvojitelju
ali posvojencu, rejniku ali rejencu, skrbniku ali varovancu te osebe ali proti
osebi, ki živi s storilcem v skupnem gospodinjstvu, se kršitelj kaznuje z globo
od 150.000 tolarjev do 300.000 tolarjev.
7. člen
(nedostojno vedenje)
(1) Kdor se na javnem kraju prepira, vpije ali se nedostojno
vede na način, opisan v 5. točki 2. člena tega zakona, se kaznuje z globo od
25.000 tolarjev do 100.000 tolarjev.
(2) Kdor se prepira, vpije ali se nedostojno vede do uradne
osebe pri uradnem poslovanju, se kaznuje z globo od 100.000 tolarjev do 200.000
tolarjev.
(3) Kdor na javnem kraju spolno občuje, razkazuje spolne
organe ali na vsiljiv način ponuja spolne usluge in s tem koga moti, povzroči
vznemirjenje ali zgražanje ljudi, se kaznuje z globo od 50.000 tolarjev do
100.000 tolarjev.
8. člen
(povzročanje hrupa)
(1) Kdor na nedovoljen način med 22.00 in 6.00 uro moti mir
ali počitek ljudi s hrupom in ne gre za nujne interventne-vzdrževalne posege,
se kaznuje z globo od 20.000 tolarjev do 50.000 tolarjev.
(2) Kdor z uporabo televizijskega ali radijskega sprejemnika,
drugega akustičnega aparata ali akustične naprave ali glasbila moti mir ali
počitek ljudi in to ni posledica dovoljene dejavnosti, se kaznuje z globo
25.000 tolarjev.
(3) Pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik ali
samostojna podjetnica posameznica (v nadaljnjem besedilu: samostojni podjetnik
posameznik) ali posameznik ali posameznica, ki samostojno opravlja dejavnost (v
nadaljnjem besedilu: posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost), ki stori prekršek
iz prvega ali drugega odstavka tega člena, se kaznuje z globo od 100.000
tolarjev do 600.000 tolarjev.
(4) Odgovorna oseba pravne osebe ali podjetnika posameznika
ali posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, ki zaposluje druge osebe, se
za prekršek iz prvega ali drugega odstavka tega člena kaznuje z globo od 50.000
tolarjev do 100.000 tolarjev.
9. člen
(beračenje na javnem kraju)
Kdor na vsiljiv ali žaljiv način koga nadleguje z beračenjem
za denar ali druge materialne dobrine, se kaznuje z globo 10.000 tolarjev.
10. člen
(prenočevanje na javnem kraju)
Kdor prenočuje ali spi na javnih krajih ali drugih dostopnih
prostorih, ki za to niso namenjeni, in s takšnim ravnanjem koga vznemirja, se
kaznuje z globo 20.000 tolarjev.
11. člen
(uporaba nevarnih predmetov)
(1) Kdor uporablja acetilen (karbid) ali druge plinske zmesi
za pokanje, in s tem povzroči vznemirjenje ali občutek ogroženosti, se kaznuje
z globo 25.000 tolarjev. Pokanje z naštetimi sredstvi se izjemoma dovoljuje v
času določenih praznikov, vendar se morajo upoštevati varnostna navodila, ki
jih predvideva zakon o eksplozivih.
(2) Kdor na javnem kraju nosi, razkazuje ali uporablja
dekorativno orožje, imitacije orožja, orožje, ki je namenjeno za alarm,
signaliziranje ali druge predmete, ki so po videzu podobni orožju, pa se v
skladu z zakonom, ki ureja razvrstitev in kategorizacijo orožja ne štejejo za
orožje, in s tem povzroči vznemirjenje ali občutek ogroženosti, se kaznuje z
globo 50.000 tolarjev.
(3) Kdor nosi, razkazuje ali uporablja predmete iz prejšnjega
odstavka na način, ki vzbuja videz, da izvaja naloge uradnih ali vojaških oseb,
se kaznuje z globo od 500 do 1.000 eurov.
(4) Če je prekršek iz prejšnjega odstavka storjen v skupini
najmanj dveh oseb, se posameznik kaznuje z globo od 1.000 do 2.000 eurov.
(5) Ne glede na drugi, tretji in četrti odstavek tega člena
se lahko predmeti iz drugega odstavka tega člena nosijo, razkazujejo ali
uporabljajo kot rekvizit za film, televizijo, gledališke predstave, druge javne
nastope, humanitarne, kulturno zgodovinske, reklamne in druge komercialne
namene, v skladu s predpisi, ki urejajo področje uporabe uniforme, položajnih
oznak in simbolov uradnih organov ali vojaških oseb, ali nastopajočih na
prireditvah, katerih del programa je nošenje, razkazovanje ali uporaba
predmetov iz drugega odstavka tega člena in so organizirane v skladu z zakonom,
ki ureja javna zbiranja.
11.a člen
(uporaba maskirnih oblačil, uniform ali drugih oblačil,
podobnih uniformi)
(1) Kdor nosi maskirna oblačila, uniformo ali oblačila,
podobna uniformi uradnih ali vojaških oseb, in s svojim obnašanjem, ravnanjem,
gibanjem in zadrževanjem na določenem javnem ali zasebnem kraju ali z uporabo
opreme ali pripomočkov vzbuja videz, da izvaja naloge uradnih ali vojaških
oseb, se kaznuje z globo od 500 do 1.000 eurov.
(2) Če je prekršek iz prejšnjega odstavka storjen v skupini
najmanj dveh oseb, se posameznik kaznuje z globo od 1.000 do 2.000 eurov.
(3) Posameznik v skupini najmanj dveh oseb, ki nosi maskirna
oblačila, uniformo ali oblačila, podobna uniformi uradnih ali vojaških oseb, in
s svojim obnašanjem, ravnanjem, gibanjem in zadrževanjem na določenem javnem
ali zasebnem kraju in z uporabo simbolov, grbov, zastav, ali z ustvarjanjem
vtisa hierarhične ureditve skupine, ali uporabo vozil, na katerih so nameščene
prepoznavne oznake, ali z uporabo opreme ali pripomočkov, vzbuja videz, da gre
za policijsko ali vojaško silo, katere delovanje nima podlage v zakonu, se
kaznuje z globo od 1.500 do 2.500 eurov.
(4) Ne glede na prvi, drugi ali tretji odstavek tega člena se
maskirna oblačila, uniforma ali oblačila, podobna uniformi uradnih ali vojaških
oseb in druga oprema ali pripomočki, lahko nosijo kot rekvizit za film,
televizijo, gledališke predstave, druge javne nastope, humanitarne, kulturno
zgodovinske, reklamne in druge komercialne namene, v skladu s predpisi, ki
urejajo področje uporabe uniforme, položajnih oznak in simbolov uradnih organov
ali vojaških oseb, ali nastopajočih na prireditvah, katerih del programa je
nošenje, razkazovanje ali uporaba predmetov iz prvega in tretjega odstavka tega
člena in so organizirane v skladu z zakonom, ki ureja javna zbiranja.
12. člen
(poškodovanje uradnega napisa, oznake ali odločbe)
(1) Kdor namerno poškoduje napis ali oznako državnega organa,
organa samoupravne lokalne skupnosti ali nosilca javnih pooblastil ali kdor
namerno raztrga, zamaže ali na drug način poškoduje ali odstrani uradno
objavljeno odločbo (odločbe, sklepi) teh organov v času, ko takšna odločba
učinkuje, se kaznuje z globo od 25.000 tolarjev do 50.000 tolarjev.
(2) Pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik ali
posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki stori prekršek iz prejšnjega
odstavka, se kaznuje z globo od 100.000 tolarjev do 600.000 tolarjev.
(3) Odgovorna oseba pravne osebe ali podjetnika posameznika
ali posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost se za prekršek iz prvega
odstavka tega člena, se kaznuje z globo od 50.000 tolarjev do 100.000 tolarjev.
13. člen
(pisanje po objektih)
Kdor piše ali riše po zidovih, ograjah ali drugih javno
dostopnih krajih, razen na krajih, kjer je to dovoljeno, se kaznuje z globo
50.000 tolarjev.
14. člen
(izobešanje tuje zastave)
(1) Kdor izobesi tujo zastavo v nasprotju s 4. členom tega
zakona ali izobesi tujo zastavo, ki je poškodovana ali drugače neprimerna, se kaznuje
z globo 10.000 tolarjev.
(2) Pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik ali
posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki stori prekršek iz prejšnjega
odstavka, se kaznuje z globo 100.000 tolarjev.
(3) Odgovorna oseba pravne osebe ali podjetnika posameznika
ali posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, iz prvega odstavka tega
člena, se kaznuje z globo 30.000 tolarjev.
15. člen
(uničevanje državnih simbolov)
Kdor na javnem kraju namenoma zažge ali kako drugače
poškoduje ali uniči zastavo ali grb Republike Slovenije, zastavo Evropske unije
ali zastavo druge države, se kaznuje z globo 50.000 tolarjev.
16. člen
(vandalizem)
Kdor namenoma poškoduje, prevrne, odstrani ali kako drugače v
nasprotju z namenom uporabe ravna s spominskimi obeležji in z objekti javne
infrastrukture, kot so: komunalna infrastruktura, javna razsvetljava,
cestnoprometni znaki, priprave in naprave na rekreativnih površinah, igrala na
otroških površinah in podobne javne naprave, se kaznuje z globo od 50.000
tolarjev do 100.000 tolarjev.
17. člen
(prostovoljni prispevki)
(1) Kdor zbira prostovoljne prispevke v nasprotju s prvim
odstavkom 5. člena tega zakona, se kaznuje z globo od 25.000 tolarjev do 50.000
tolarjev.
(2) Pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik ali
posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki stori prekršek iz prejšnjega
odstavka, se kaznuje z globo od 100.000 tolarjev do 200.000 tolarjev.
(3) Odgovorna oseba pravne osebe ali podjetnika posameznika
ali posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, se za prekršek iz prvega
odstavka tega člena kaznuje z globo od 50.000 tolarjev do 100.000 tolarjev.
18. člen
(kampiranje)
(1) Kdor kampira na javnem kraju, ki za to ni določen, ali na
zasebnem prostoru brez soglasja lastnika ali posestnika, se kaznuje z globo
20.000 tolarjev.
(2) Samoupravne lokalne skupnosti lahko s svojimi predpisi
določijo pogoje, območja in red kampiranja na svojem območju.
19. člen
(uporaba živali)
Kdor pri posamezniku s ščuvanjem ali razkazovanjem živali
namenoma povzroči občutek strahu ali ogroženosti, se kaznuje z globo od 50.000
tolarjev do 100.000 tolarjev.
20. člen
(vzbujanje nestrpnosti)
Če so dejanja iz 6., 7., 12., 13. in 15. člena tega zakona
storjena z namenom vzbujanja narodnostne, rasne, spolne, etnične, verske,
politične nestrpnosti ali nestrpnosti glede spolne usmerjenosti, se storilec
kaznuje z globo najmanj 200.000 tolarjev.
21. člen
(javni red in mir v gostinskih obratih in na prireditvah in
varstvo mladoletnikov)
(1) Odgovorna oseba pravne osebe ali samostojnega podjetnika
posameznika ali posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, v gostinskem
obratu, ki takoj, ko je to mogoče, policiji ne naznani kršitve javnega reda in
miru za prekrške iz drugega ali tretjega odstavka 6. člena tega zakona, se
kaznuje z globo od 50.000 tolarjev do 100.000 tolarjev.
(2) Osebam, mlajšim od 16 let, je med 24.00 in 5.00 uro
zjutraj prepovedan vstop in zadrževanje brez spremstva staršev, rejnikov ali
skrbnikov v gostinskih obratih in na prireditvah, kjer se toči alkoholne
pijače.
(3) Omejitev iz prejšnjega odstavka ne velja za gostinske
obrate in prireditve, kjer se toči izključno brezalkoholne pijače.
(4) Odgovorna oseba v gostinskem obratu ali na prireditvi sme
od vsake osebe, za katero domneva, da ne izpolnjuje pogojev za vstop v
gostinski obrat ali na prireditev, zahtevati, da izkaže svojo starost z javno
listino, na podlagi katere se ugotavlja identiteta.
(5) Pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik ali
posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki osebam, mlajšim od 16 let, med
24.00 in 5.00 uro zjutraj omogoči vstop ali zadrževanje brez spremstva staršev,
rejnikov ali skrbnikov v gostinskih obratih in na prireditvah, kjer se točijo
alkoholne pijače, se kaznuje z globo od 200.000 tolarjev do 1,000.000 tolarjev.
(6) Odgovorna oseba pravne osebe ali podjetnika posameznika
ali posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, ki zaposluje druge osebe, se
za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje z globo od 150.000 tolarjev do
300.000 tolarjev.
(7) Pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik ali
posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki ponovno stori prekršek iz
petega odstavka tega člena, se kaznuje z globo od 500.000 tolarjev do 1,000.000
tolarjev.
22. člen
(neupoštevanje zakonitega ukrepa uradnih oseb)
(1) Kdor ne upošteva na kraju samem odrejenega zakonitega
ukrepa ali odredbe uradne osebe, se kaznuje z globo od 80.000 tolarjev do
150.000 tolarjev.
(2) Kdor krši odredbo ali odločbo pristojnega državnega
organa, s katero je prepovedan dostop, zadrževanje, snemanje ali fotografiranje
na določenem kraju, se kaznuje z globo od 50.000 tolarjev do 100.000 tolarjev.
(3) Kdor se brez razlogov ali po njihovem preteku zadržuje v
prostorih državnega organa, prostorih samoupravne lokalne skupnosti ali nosilca
javnih pooblastil in jih na opozorilo pristojnih oseb ne zapusti, se kaznuje z
globo 10.000 tolarjev ter se ga iz zgoraj omenjenih prostorov odstrani.
23. člen
(lažna naznanitev prekrška)
Kdor z obvestilom o kršitvi javnega reda po tem zakonu
povzroči interveniranje policije, občinskih redarjev, reševalcev ali gasilcev,
čeprav ve, da take kršitve ni bilo, se kaznuje z globo od 20.000 tolarjev do
50.000 tolarjev.
III. ZASEG PREDMETOV
24. člen
(policijski zaseg predmetov)
(1) Policist ali policistka (v nadaljnjem besedilu: policist)
brez predhodne odločbe pristojnega organa zaseže predmete, povezane s prekrški
iz 6., 9., 11. in 17. člena tega zakona.
(2) Za prekrške iz prejšnjega odstavka se lahko izreče
stranska sankcija odvzem predmetov.
25. člen
(pooblastilo redarju za zaseg predmetov)
(1) Občinski redar ali redarka brez predhodne odločbe
pristojnega organa zaseže predmete prekrška iz prvega odstavka 11. člena tega
zakona.
(2) Za prekrške iz prejšnjega odstavka se lahko izreče
stranska sankcija odvzem predmetov.
IV. POSEBNI UKREPI ZA ZAGOTOVITEV JAVNEGA REDA IN MIRU
26. člen
(izključitev energetskih virov)
(1) Za preprečitev nadaljevanja prekrška, s katerim se moti
ali vznemirja javnost, lahko policist z ustno odredbo ukaže upravljavcu začasen
izklop dobave elektrike, plina ali vode pri kršitelju, če to nima hujših
posledic za druge osebe in je ukrep sorazmeren glede na kršitev. Izklop lahko
traja do vzpostavitve javnega reda in miru, vendar ne več kot šest ur.
(2) Kršitelj plača stroške izklopa in priklopa ter morebitno
nastalo škodo.
(3) Upravljavec mora zagotoviti ponovno dobavo elektrike,
plina ali vode takoj, ko od policista prejme ustno odredbo.
(4) Pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik ali
posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki ne ravna v skladu z odredbo iz
prvega ali drugega odstavka tega člena, se kaznuje z globo od 100.000 tolarjev
do 300.000 tolarjev.
(5) Odgovorna oseba pravne osebe ali samostojnega podjetnika
posameznika ali posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, se za prekršek
iz prejšnjega odstavka kaznuje z globo od 100.000 tolarjev do 200.000 tolarjev.
V. NADZOR
27. člen
(pristojnost)
(1) Za nadzor nad izvajanjem tega zakona je pristojna
policija.
(2) Za nadzor, zaseg predmetov in odločanje o prekrških iz
tega zakona je pristojna vojaška policija v skladu z zakonom, če prekršek stori
vojaška oseba med dejanskim opravljanjem vojaške službe. Vojaška policija je v
skladu z zakonom pristojna tudi za nadzor, zaseg predmetov in odločanje o
prekrških, če je prekršek storjen v objektih in okoliših, ki so posebnega
pomena za obrambo ali na območju vojaškega tabora.
(3) Za nadzor nad izvajanjem določb o prekrških iz 7. in 9.
člena, iz prvega odstavka 11. člena, iz 12., 13., 16., 18. in 19. člena tega
zakona ter iz prvega in tretjega odstavka 22. člena tega zakona ter za
odločanje o teh prekrških je pristojno tudi občinsko redarstvo.
27.a člen
(višina globe v hitrem prekrškovnem postopku)
Za prekrške iz 11. in 11.a člena tega zakona se sme v hitrem
postopku izreči globa tudi v znesku, ki je višji od najnižje predpisane globe,
določene s tem zakonom.
Zakon o varstvu javnega reda in miru – ZJRM-1
(Uradni list RS, št. 70/06) vsebuje naslednje prehodne in
končne določbe:
»VI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
28. člen
(pristojnost samoupravne
lokalne skupnosti)
(1) Določbe tretjega odstavka prejšnjega člena se začnejo
uporabljati z uveljavitvijo zakona, ki bo urejal občinsko redarstvo.
(2) Določbe 8., 12., 14., 17., 21. in 26. člena tega zakona,
ki se nanašajo na odgovornost posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, se
začnejo uporabljati z dnem uveljavitve Zakona o spremembah in dopolnitvah
Zakona o prekrških, ZP-1C (Uradni list RS, št. 40/06 in 51/06-popr.).
29. člen
(prenehanje veljavnosti)
Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati Zakon o
prekrških zoper javni red in mir (Uradni list SRS, št. 16/74, 15/76, 42/86;
Uradni list SFRJ, št. 83/89; Uradni list SRS, št. 5/90; Uradni list RS, št.
8/90, 10/91, 17/91-I, 4/92, 13/93, 66/93, 67/94, 27/95, 98/99, 15/03, 69/03 in
110/03).
30. člen
(začetek veljavnosti)
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem
listu Republike Slovenije.«.
Zakon o dopolnitvah Zakona o varstvu javnega
reda in miru – ZJRM-1A (Uradni list RS, št. 139/20) vsebuje naslednjo končno določbo:
»KONČNA DOLOČBA
4. člen
(začetek veljavnosti)
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem
listu Republike Slovenije.«.