Neuradno prečiščeno besedilo, ki vsebuje to spremembo:
Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa
predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne
jamči odškodninsko ali kako drugače.
Neuradno prečiščeno besedilo Zakona o vrtcih obsega:
- Zakon o vrtcih – ZVrt (Uradni list RS, št. 12/96 z
dne 29. 2. 1996),
- Zakon
o spremembah in dopolnitvah zakona o vrtcih – ZVrt-A (Uradni list RS, št. 44/00
z dne 26. 5. 2000),
- Zakon
o spremembah in dopolnitvah zakona o vrtcih – ZVrt-B (Uradni list RS, št. 78/03
z dne 8. 8. 2003),
- Zakon o vrtcih – uradno
prečiščeno besedilo – ZVrt-UPB1
(Uradni list RS, št. 113/03 z dne 20. 11. 2003).
ZAKON
o vrtcih (ZVrt)
(neuradno prečiščeno besedilo št. 3)
I. TEMELJNE DOLOČBE
1. člen
Ta zakon ureja predšolsko vzgojo, ki jo izvajajo javni in
zasebni vrtci.
2. člen
(temeljne naloge vrtcev)
Temeljne naloge vrtcev so pomoč staršem pri celoviti skrbi za
otroke, izboljšanje kvalitete življenja družin in otrok ter ustvarjanje pogojev
za razvoj otrokovih telesnih in duševnih sposobnosti.
3. člen
(načela predšolske vzgoje v vrtcih)
Predšolska vzgoja v vrtcih je sestavni del sistema vzgoje in
izobraževanja in poteka po načelih:
-
demokratičnosti,
-
pluralizma,
-
avtonomnosti, strokovnosti in odgovornosti zaposlenih,
-
enakih možnosti za otroke in starše, upoštevaje različnosti med otroki,
-
pravice do izbire in drugačnosti in
-
ohranjanja ravnotežja med raznimi vidiki otrokovega telesnega in
duševnega razvoja.
4. člen
(cilji predšolske vzgoje)
Cilji predšolske vzgoje v vrtcih so:
-
razvijanje sposobnosti razumevanja in sprejemanja sebe in drugih,
-
razvijanje sposobnosti za dogovarjanje, upoštevanje različnosti in
sodelovanje v skupinah,
-
razvijanje sposobnosti prepoznavanja čustev in spodbujanje čustvenega
doživljanja in izražanja,
-
negovanje radovednosti, raziskovalnega duha, domišljije in intuicije ter
razvijanje neodvisnega mišljenja,
-
spodbujanje jezikovnega razvoja za učinkovito in ustvarjalno uporabo
govora, kasneje pa tudi branja in pisanja,
-
spodbujanje doživljanja umetniških del in umetniškega izražanja,
-
posredovanje znanj z različnih področij znanosti in iz vsakodnevnega
življenja,
-
spodbujanje telesnega in gibalnega razvoja in
-
razvijanje samostojnosti pri higienskih navadah in pri skrbi za zdravje.
5. člen
(jezik)
Vzgojno delo v vrtcih poteka v slovenskem jeziku.
Na območjih, kjer živijo pripadniki slovenskega naroda in
pripadniki italijanske narodne skupnosti in so opredeljena kot narodnostno
mešana območja, se v skladu s posebnim zakonom v vrtcih, v katerih poteka
vzgojno delo v slovenskem jeziku, otroci seznanjajo z italijanskim jezikom, v
vrtcih, v katerih poteka vzgojno delo v italijanskem jeziku, pa s slovenskim
jezikom.
Na območjih, kjer živijo pripadniki slovenskega naroda in
madžarske narodne skupnosti in so opredeljena kot narodno mešana območja,
poteka vzgojno delo v skladu s posebnim zakonom dvojezično, v slovenskem in
madžarskem jeziku.
6. člen
(uresničevanje pravic manjšin)
Uresničevanje posebnih pravic italijanske in madžarske
narodne skupnosti v Republiki Sloveniji na področju predšolske vzgoje ureja
poseben zakon.
7. člen
(pravice romske skupnosti)
Predšolska vzgoja otrok Romov se izvaja v skladu s tem
zakonom in drugimi predpisi.
8. člen
(otroci s posebnimi potrebami)
Otroci s posebnimi potrebami po tem zakonu so otroci z
motnjami v duševnem razvoju, slepi in slabovidni, gluhi in naglušni, otroci z
govornimi motnjami, gibalno ovirani otroci ter otroci z motnjami vedenja in
osebnosti, ki potrebujejo prilagojeno izvajanje programov za predšolske otroke
z dodatno strokovno pomočjo ali prilagojene programe.
Predšolska vzgoja za otroke s posebnimi potrebami se izvaja v
skladu s tem zakonom in drugimi predpisi.
9. člen
(pravica do izbire programov)
Starši imajo pravico izbrati programe predšolske vzgoje za
svoje otroke v javnem in zasebnem vrtcu.
Za otroke, ki zaradi bolezni ne morejo biti vključeni v
vrtec, se lahko predšolska vzgoja opravlja tudi na domu otroka (v nadaljnjem
besedilu: predšolska vzgoja na domu).
Za uveljavljanje pravic iz drugega odstavka tega člena se
uporabljajo določbe zakona, ki določajo postopek usmerjanja otrok s posebnimi
potrebami v programe vzgoje in izobraževanja, če ni drugače določeno.
Natančnejše pogoje in postopek za uveljavljanje pravice iz
drugega odstavka tega člena določi minister, pristojen za predšolsko vzgojo.
10. člen
(zagotavljanje vključevanja otrok v programe javne službe)
Kadar v kraju bivanja ni vrtca, ki izvaja javno službo,
oziroma vrtec nima prostih mest, starši pa izrazijo interes za vključitev v
vrtec tolikšnega števila otrok, da bi se v skladu s standardi in normativi
oblikoval en oddelek, je lokalna skupnost dolžna najkasneje v 30 dneh začeti
postopek za zagotovitev dodatnih prostih mest v javnem vrtcu ali razpisati
koncesijo.
11. člen
(predstavitev programov vrtca)
Vrtec mora staršem v posebni publikaciji predstaviti
programe, ki jih izvaja, njihove cilje, vsebine in metode dela.
Zasebni vrtec mora v publikaciji objaviti tudi mnenje
Strokovnega sveta Republike Slovenije za splošno izobraževanje o ustreznosti
programov.
Obvezne dele publikacije določi minister.
II. ORGANIZACIJA IN VSEBINA PREDŠOLSKE VZGOJE V VRTCIH
12. člen
(programi za predšolske otroke)
Programe za predšolske otroke, ki jih izvajajo javni vrtci,
sprejme Strokovni svet Republike Slovenije za splošno izobraževanje.
Program za predšolske otroke obsega:
-
ime programa,
-
strokovna izhodišča,
-
vzgojna področja in cilje in
-
načine in oblike sodelovanja s starši.
Izvajalce programov za predšolske otroke določi lokalna
skupnost oziroma več lokalnih skupnosti, če se tako dogovorijo.
13. člen
(sprejemanje programa zasebnega vrtca)
V zasebnem vrtcu določi program za predšolske otroke
ustanovitelj oziroma pristojni organ vrtca v skladu z aktom o ustanovitvi.
Program iz prejšnjega odstavka mora določiti trajanje, cilje
in vsebino.
Zasebni vrtec si mora pred začetkom izvajanja programa za predšolske
otroke pridobiti pozitivno mnenje Strokovnega sveta Republike Slovenije za
splošno izobraževanje o ustreznosti programa.
Kadar zasebni vrtec izvaja vzgojni program po posebnih
pedagoških načelih (Steiner, Decroly, Montessori in podobno), da Strokovni svet
Republike Slovenije za splošno izobraževanje pozitivno mnenje, ko ugotovi, da
je program priznalo ustrezno mednarodno združenje.
14. člen
(programi v vrtcu)
Vrtec lahko glede na trajanje izvaja naslednje programe:
-
dnevne programe, ki trajajo od šest do devet ur in se lahko izvajajo
dopoldne, popoldne, celodnevno ali izmenično,
-
poldnevne programe, ki trajajo od štiri do šest ur in se lahko izvajajo
dopoldne, popoldne ali izmenično in
-
krajše programe, ki trajajo od 240 do 600 ur letno za otroke iz odročnih
in demografsko ogroženih krajev.
Dnevni in poldnevni programi so namenjeni otrokom od prvega
leta starosti do vstopa v šolo in obsegajo vzgojo, varstvo in prehrano otrok.
Krajši programi so namenjeni otrokom od tretjega leta
starosti do vstopa v šolo in obsegajo vzgojo, varstvo, lahko pa tudi prehrano
otrok.
Programi iz prvega odstavka tega člena se v javnih vrtcih in
vrtcih s koncesijo izvajajo v skladu z normativi in standardi, ki jih predpiše
minister, pristojen za predšolsko vzgojo, potem, ko si pridobi mnenje
Strokovnega sveta Republike Slovenije za splošno izobraževanje.
Normativi in standardi določajo delovno obveznost strokovnih
delavcev, delovno obveznost ravnatelja in pomočnika ravnatelja, merila za
oblikovanje oddelkov, merila za oblikovanje svetovalne službe,
administrativno-računovodske in tehnične službe, pogoje za kadrovsko zasedbo,
prostor in opremo.
Za vzgojo na območjih s posebnimi razvojnimi problemi,
narodno mešanih območjih ter za vzgojo otrok Romov se sprejmejo posebni
normativi in standardi.
15. člen
(starostna obdobja)
Predšolska vzgoja v vrtcih poteka v dveh starostnih obdobjih:
-
prvo obdobje: otroci v starosti od enega do treh let in
-
drugo obdobje: otroci v starosti od treh let do vstopa v šolo.
16. člen
(oddelki)
Vzgojno delo v vrtcu poteka v oddelkih.
Otroci so razporejeni v starostno homogene, heterogene ali
kombinirane oddelke.
V homogene oddelke so vključeni otroci v starostnem razponu
enega leta.
V heterogene oddelke so vključeni otroci prvega ali drugega
starostnega obdobja.
V kombinirane oddelke so vključeni otroci prvega in drugega
starostnega obdobja.
17. člen
(število otrok in število delavcev v oddelku)
Število otrok v oddelku prvega starostnega obdobja ne sme
presegati dvanajst otrok, v oddelku drugega starostnega obdobja pa dvaindvajset
otrok.
Pristojni organ lokalne skupnosti ustanoviteljice vrtca lahko
glede na razmere in položaj dejavnosti predšolske vzgoje v lokalni skupnosti
odloči, da število otrok v oddelku presega število, ki ga določa prvi odstavek
tega člena, za največ dva otroka v oddelku.
Dnevni in poldnevni program izvajata vzgojitelj in pomočnik
vzgojitelja. Dnevni program v oddelku prvega starostnega obdobja izvajata
skupaj vsaj šest ur dnevno in v oddelku drugega starostnega obdobja vsaj štiri
ure dnevno. Poldnevni program v oddelku prvega starostnega obdobja izvajata
skupaj vsaj tri ure dnevno in v oddelku drugega starostnega obdobja vsaj dve
uri dnevno. Sočasna prisotnost vzgojitelja in pomočnika vzgojitelja se
zagotavlja s sistemizacijo delovnih mest ob oblikovanju oddelkov.
Krajši program lahko izvaja vzgojitelj.
Podrobnejša določila o številu otrok, vključenih v oddelke,
določi minister, pristojen za predšolsko vzgojo.
18. člen
(vzgojnovarstvene družine)
Vrtec lahko organizira vzgojo in varstvo otrok tudi v
vzgojnovarstveni družini. Ta oblika vzgoje in varstva se izvaja na domu in jo
lahko opravlja vzgojitelj ali pomočnik vzgojitelja, ki je zaposlen v vrtcu, ali
zasebni vzgojitelj.
Za otroke prvega starostnega obdobja lahko to obliko vzgoje
in varstva opravljajo osebe iz prejšnjega odstavka, ki izpolnjujejo pogoje za
vzgojitelja ali pomočnika vzgojitelja, za otroke drugega starostnega obdobja pa
tiste, ki izpolnjujejo pogoje za vzgojitelja, če imajo v skladu z normativi in
standardi zagotovljen prostor in opremo.
Vrtec sklene z zasebnim vzgojiteljem iz prejšnjega odstavka
pogodbo na podlagi objavljenega javnega razpisa.
Za pogodbo iz prejšnjega odstavka tega člena se smiselno
uporabljajo določila zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja,
ki urejajo pogodbo o koncesiji.
Podrobnejša določila v zvezi z vzgojnovarstvenimi družinami
določi minister, pristojen za predšolsko vzgojo.
19. člen
(predšolska vzgoja na domu)
Vrtec lahko organizira za otroke, ki zaradi bolezni ne morejo
biti vključeni v vrtec, predšolsko vzgojo na domu.
Predšolsko vzgojo na domu izvajajo osebe, ki izpolnjujejo
pogoje iz drugega odstavka 18. člena tega zakona.
Predšolsko vzgojo iz prvega odstavka tega člena lahko
organizira pravna oseba, ki ni vrtec, če je registrirana za opravljanje
tovrstne dejavnosti in ima zagotovljene delavce, ki izpolnjujejo pogoje iz
drugega odstavka 18. člena tega zakona.
Natančnejše pogoje za opravljanje predšolske vzgoje na domu
določi minister.
20. člen
(vpis in sprejem otrok)
Javni vrtec vpisuje in sprejema otroke v svoje programe na
podlagi prijav vse leto.
Če je v vrtec vpisanih več otrok, kot je v vrtcu prostih
mest, odloča o sprejemu komisija za sprejem otrok.
Sestavo in način dela komisije iz prejšnjega odstavka ter
kriterije za sprejem otrok v vrtec določi svet vrtca v soglasju z
ustanoviteljem. Komisijo imenuje ravnatelj.
Starši morajo ob sprejemu otroka v vrtec priložiti potrdilo
pediatra o zdravstvenem stanju otroka.
Prednost pri sprejemu v vrtec ima otrok, za katerega starši
predložijo potrdilo centra za socialno delo o ogroženosti zaradi socialnega
položaja družine.
Prednost pri sprejemu v vrtec ima otrok s posebnimi
potrebami.
21. člen
(letni delovni načrt)
Organizacijo in podrobno vsebino življenja in dela vrtca
določi vrtec z letnim delovnim načrtom, ki ga sprejme svet vrtca.
Z letnim delovnim načrtom se določi organizacija in
obratovalni čas vrtca, programi vrtca, vzgoja in varstvo otrok v
vzgojnovarstvenih družinah, razporeditev otrok v oddelke, delo strokovnih in
drugih delavcev v vrtcu, sodelovanje s starši, sodelovanje z
vzgojnoizobraževalnimi, zdravstvenimi in drugimi organizacijami, mentorstvo
pripravnikom, aktivnosti za vključevanje vrtca v okolje, sodelovanje s šolami,
ki izobražujejo delavce za potrebe vzgoje predšolskih otrok, program
strokovnega izpopolnjevanja delavcev vrtca, program dela strokovnih organov
vrtca ter kadrovske, materialne in druge pogoje, potrebne za uresničitev
vzgojnega procesa.
Pred sprejemom letnega delovnega načrta mora vrtec z občinsko
upravo občine ustanoviteljice uskladiti vse tiste elemente, ki imajo finančne
posledice za zagotavljanje sredstev s strani ustanovitelja.
22. člen
(izvršilni predpis o dokumentaciji)
Vrtci vodijo dokumentacijo o vzgojnem delu, ki jo predpiše
minister.
III. OBČASNO VAROVANJE OTROK NA DOMU
23. člen
(pogoji)
Vrtec lahko organizira občasno varovanje otrok na domu.
Občasno varovanje otrok na domu lahko opravljajo vzgojitelji,
pomočniki vzgojiteljev, svetovalni delavci vrtca (v nadaljnjem besedilu:
strokovni delavci) in zunanji sodelavci.
Zunanji sodelavci so lahko osebe, ki imajo najmanj srednjo
izobrazbo ali osebe, ki imajo vsaj pet let izkušenj v vzgojnoizobraževalnem
delu.
S strokovnimi delavci in zunanjimi sodelavci vrtec sklene
pogodbo, s katero se urejajo medsebojne pravice in obveznosti.
Vrtec je odgovoren za škodo, ki jo povzročijo strokovni
delavci oziroma zunanji sodelavci pri varovanju otrok na domu, v skladu s
splošnimi pravili o odgovornosti.
Podrobnejše pogoje v zvezi z občasnim varovanjem otrok na
domu določi minister, pristojen za predšolsko vzgojo.
Pod pogoji, določenimi s tem zakonom lahko organizirajo
občasno varovanje otrok na domu tudi druge pravne osebe, registrirane za
opravljanje tovrstne dejavnosti.
24. člen
(evidenca oseb, ki občasno varujejo otroke)
Vrtec vodi evidenco oseb, ki občasno varujejo otroke na domu.
Evidenca oseb, ki občasno varujejo otroke na domu, vsebuje:
-
ime, priimek, naslov in številko telefona, pri katerem je oseba
dosegljiva,
-
datum rojstva,
-
spol,
-
formalno izobrazbo in
-
posebna znanja.
Oseba, ki občasno varuje otroke na domu, se izbriše iz
evidence po prenehanju veljavnosti pogodbe iz četrtega odstavka prejšnjega
člena ali če ji je s pravnomočno odločbo prepovedano opravljanje te dejavnosti.
Ministrstvo, pristojno za predšolsko vzgojo, vodi evidenco
oseb, ki jim je bilo prepovedano občasno varovanje otrok na domu, s čimer se
prepreči možnost, da bi te osebe ponovno varovale otroke.
Evidenca vsebuje:
-
ime, priimek in naslov,
-
datum rojstva in
-
pravno podlago za prepoved opravljanja občasnega varovanja otrok na
domu.
Podatki iz te evidence so trajni in se lahko posredujejo le
vrtcu iz 23. člena tega zakona.
IV. FINANCIRANJE
25. člen
(viri)
Programi predšolske vzgoje se financirajo iz:
-
javnih sredstev,
-
sredstev ustanovitelja,
-
plačil staršev ter
-
donacij in drugih virov.
26. člen
(finančni nadzor)
Porabo javnih sredstev v vrtcih nadzoruje Računsko sodišče
Republike Slovenije.
Namensko porabo javnih sredstev v vrtcih nadzoruje organ
šolske inšpekcije.
27. člen
(presežek)
Presežek prihodkov nad odhodki, ki jih vrtec pridobi s
prodajo proizvodov oziroma storitev, ustvarjenih z opravljanjem vzgoje oziroma
z opravljanjem drugih dejavnosti v skladu z aktom o ustanovitvi, se uporablja
za plačilo materialnih stroškov, investicijsko vzdrževanje in investicije, po
predhodnem soglasju ustanovitelja pa tudi za plače.
Merila za delitev presežka prihodkov nad odhodki določi
minister.
1. Javni vrtci
28. člen
(sredstva lokalne skupnosti)
Iz proračuna lokalne skupnosti se za razliko med ceno
programov in plačilom staršev zagotavljajo sredstva za plače in prejemke ter
davke in prispevke za zaposlene v vrtcih in za materialne stroške v skladu z
normativi in standardi.
Sredstva iz prejšnjega odstavka tega člena zagotavlja lokalna
skupnost, v kateri imajo otrokovi starši stalno prebivališče. Lokalna skupnost
zagotavlja tudi sredstva za otroke, katerih starši imajo na njenem območju
začasno prebivališče, če je vsaj eden od staršev zavezanec za dohodnino v
Republiki Sloveniji.
V proračunu lokalne skupnosti se zagotavljajo tudi sredstva
za investicijsko vzdrževanje in sredstva za investicije v nepremičnine in
opremo javnih vrtcev, lahko pa tudi vrtcev s koncesijo.
28.a člen
(zagotavljanje sredstev za pokrivanje stroškov, ki niso
všteti v ceno programa)
Sredstva za pokrivanje stroškov iz naslova dejavnosti in
nalog, potrebnih za izvajanje programa za predšolske otroke, ki niso všteti v
ceno programa, vrtcu zagotavlja lokalna skupnost ustanoviteljica.
29. člen
(državni proračun)
Iz državnega proračuna se v skladu z normativi in standardi
zagotavljajo sredstva za:
-
oddelke vrtcev v bolnišnicah, katerih dejavnost je namenjena območju
države in polovico sredstev za plače in prejemke ter davke in prispevke za
vzgojitelje v oddelkih vrtcev, ki delujejo v drugih bolnišnicah, k delovanju
katerih je dalo soglasje tudi ministrstvo, pristojno za predšolsko vzgojo,
-
oddelke predšolske vzgoje v zavodih za vzgojo in izobraževanje otrok s
posebnimi potrebami, katerih ustanovitelj je država,
-
plačilo višjih stroškov za oddelke, kjer se pri vzgojnem delu uporablja
italijanski jezik oziroma kjer vzgojno delo poteka dvojezično, v slovenskem in
madžarskem jeziku ter za oddelke otrok Romov in
-
del sredstev za investicije v nepremičnine in opremo na narodno mešanih
območjih.
30. člen
(plačilo staršev)
Osnova za plačilo staršev je cena programa, v katerega je
otrok vključen. Cena programa obsega stroške vzgoje, varstva in prehrane otroka
v vrtcu in ne vsebuje sredstev za investicije in investicijsko vzdrževanje.
Osnova za plačilo staršev otrok s posebnimi potrebami je cena
programa za druge enako stare otroke.
Osnova za plačilo staršev otrok, ki so vključeni v oddelke
vrtcev na območjih s posebnimi razvojnimi problemi, je cena enakega programa,
ki velja v vrtcu na območju občine oziroma povprečna cena enakih programov, ki
veljajo v vrtcih na območju občine. V primeru, da so na območju lokalne
skupnosti vsi oddelki vrtca oblikovani na podlagi posebnega normativa iz
šestega odstavka 14. člena zakona, je osnova za plačilo staršev povprečna cena
enakega programa v Republiki Sloveniji.
31. člen
(določitev cene programov)
Cene programov iz prejšnjega člena na predlog vrtca določi
ustanovitelj oziroma koncedent.
Metodologijo oblikovanja cen programov v vrtcih, ki
opravljajo javno službo, določi minister, pristojen za predšolsko vzgojo.
32. člen
(določanje plačila staršev)
Plačilo staršev določi lokalna skupnost na podlagi lestvice,
ki starše razvršča v razrede, upoštevaje dohodek na družinskega člana v
primerjavi s povprečno plačo na zaposlenega v Republiki Sloveniji in upoštevaje
premoženje družine.
Starši, ki prejemajo denarno socialno pomoč po predpisih o
socialnem varstvu, so plačila oproščeni. To velja tudi za zasebne vrtce, ki jim
pripadajo javna sredstva na podlagi 34. člena tega zakona.
Lokalna skupnost lahko v izjemnih primerih pri določitvi
plačila staršev upošteva na podlagi podatkov iz uradnih evidenc, ki jih vodi
pristojni davčni organ ali center za socialno delo poleg dohodka in premoženja
iz prvega odstavka tega člena tudi druga dejstva in okoliščine, ki odražajo
dejanski socialni položaj družine.
Če je v vrtec vključen več kot en otrok iz družine, starši za
starejše otroke plačujejo za en razred nižjo ceno.
Ne glede na določbo tega člena plačujejo starši, ki niso
zavezanci za dohodnino v Republiki Sloveniji, polno ceno programa v katerega je
otrok vključen.
32.a člen
(premoženje)
Kot premoženje družine pri določitvi plačil staršev se po tem
zakonu šteje vse premično in nepremično premoženje, s katerim razpolaga
družina.
Kot premoženje se po tem zakonu ne upošteva:
-
stanovanje, v katerem živijo starši in ki ga zakon določa kot primerno
stanovanje,
-
predmeti, ki so po predpisih o izvršbi in zavarovanju izvzeti iz
izvršbe, razen gotovina iz pete točke 79. člena zakona o izvršbi in zavarovanju
(Uradni list RS, št. 51/98, 72/98 – sklep US, 89/99 – ZPPLPS, 11/2001 –
ZRacS-1, 75/2002 in 87/2002 – SPZ),
-
osebno vozilo v vrednosti do višine 18 minimalnih plač in
-
premoženje, ki daje dohodke, ki se upoštevajo pri ugotavljanju dohodka
staršev oziroma družine.
32.b člen
(posledice neplačevanja staršev)
Če iz evidence plačil staršev iz 45. člena tega zakona
izhaja, da so obveznosti plačila neporavnane več kot en mesec od zapadlosti,
vrtec pošlje staršem otroka pisni opomin za plačilo, v katerem določi rok za
poravnavo zapadlih neporavnanih obveznosti, ki ne sme biti krajši od osmih dni
in ne daljši od dveh mesecev z opozorilom, da se bo v primeru, če obveznost ne
bo poravnana v navedenem roku, pred pristojnim sodiščem začel postopek za
izterjavo neporavnanih obveznosti.
Sodišče in drugi pristojni organi morajo postopke za
ugotovitev in izterjavo neporavnanih obveznosti iz tega člena obravnavati
prednostno in hitro.
33. člen
(izvršilni predpis)
Lestvico, prejemke, ki se vštevajo v dohodek na družinskega
člana, in premoženje, ki se upoštevajo za določitev plačila, način njihovega
ugotavljanja ter način in postopek uveljavljanja znižanega plačila določi
minister, pristojen za predšolsko vzgojo.
2. Zasebni vrtci
34. člen
(pogoji za financiranje)
Zasebnim vrtcem pripadajo sredstva iz proračuna lokalne
skupnosti, če izpolnjujejo naslednje pogoje:
-
če izvajajo najmanj poldnevni program,
-
če imajo vključenih najmanj za dva oddelka predšolskih otrok,
-
če imajo zaposlene oziroma drugače zagotovljene vzgojitelje in pomočnike
vzgojiteljev za izvedbo programa v skladu z zakonom in drugimi predpisi in
-
če so dostopni vsem otrokom.
Zasebnemu vrtcu zagotavljajo sredstva lokalne skupnosti iz
drugega odstavka 28. člena tega zakona. Osnova za izračun obveznosti lokalne
skupnosti za posameznega otroka, vključenega v zasebni vrtec, je cena
istovrstnega programa javnega vrtca na območju lokalne skupnosti, zmanjšana za
znesek, ki bi ga starši plačali za otroka v skladu s prvim odstavkom 32. člena
tega zakona, če bi bil otrok vključen v javni vrtec. Zasebnemu vrtcu pripada za
posameznega otroka 85% teh sredstev.
Za uveljavitev pravice iz prejšnjega odstavka vodi zasebni
vrtec evidenco iz šestega odstavka 45. člena tega zakona, podatke iz te
evidence pa posreduje lokalni skupnosti, ki je po tem zakonu dolžna zasebnemu
vrtcu zagotavljati javna sredstva.
V primeru, da na območju lokalne skupnosti ni javnega vrtca,
se obseg sredstev iz tega člena, izračuna na podlagi povprečnih kazalcev, ki
veljajo za območje Republike Slovenije in jih pred začetkom šolskega leta
objavi ministrstvo, pristojno za predšolsko vzgojo.
35. člen
(omejitev plač)
Plače strokovnih delavcev v zasebnem vrtcu, ki se financira
iz javnih sredstev, se oblikujejo v skladu z zakonom in drugimi predpisi, ki
veljajo za javne vrtce.
Če se oblikujejo plače v nasprotju s prejšnjim odstavkom, se
financiranje iz proračuna lokalne skupnosti ukine.
36. člen
(pogodba o financiranju)
Financiranje in obveznosti zasebnega vrtca se podrobneje
uredijo s pogodbo.
3. Predšolska vzgoja na domu
37. člen
(financiranje predšolske vzgoje na domu)
Vrtcu ali drugi pravni osebi, ki izvaja predšolsko vzgojo na
domu pripadajo sredstva na podlagi odločbe šolske uprave v višini, ki jih
lokalna skupnost, na območju katere ima otrok stalno prebivališče, zagotavlja
na otroka zasebnemu vrtcu.
4. Razvoj dejavnosti
38. člen
Za dejavnost predšolske vzgoje se iz sredstev državnega
proračuna zagotavljajo:
-
sredstva za raziskovalno in eksperimentalno dejavnost, strokovno
izobraževanje strokovnih delavcev, informacijsko-dokumentacijsko dejavnost,
-
sredstva za strokovna posvetovanja,
-
sredstva za šolo za ravnatelje,
-
sredstva za zaposlovanje in usposabljanje pripravnikov,
-
sredstva za štipendiranje za pedagoški poklic in za subvencioniranje
šolnin,
-
sredstva za otroško in strokovno periodiko ter za subvencioniranje cene
strokovne literature,
-
sredstva za nacionalno nagrado za strokovne delavce in
-
sredstva za mednarodno dejavnost.
V. POVEZOVANJE V SKUPNOSTI
39. člen
(povezovanje zavodov v skupnosti)
Vrtec in druge pravne osebe, ki izvajajo programe predšolske
vzgoje, se lahko zaradi skupnega razreševanja problemov vrtcev, sodelovanja s
strokovnimi in upravnimi organi ter uresničevanja drugih skupnih nalog
povezujejo v skupnosti zavodov.
VI. ZAPOSLENI V VRTCU
40. člen
(izobrazbeni pogoji)
Vzgojno dejavnost v javnem vrtcu opravljajo: vzgojitelj,
pomočnik vzgojitelja, svetovalni delavec, organizator zdravstveno higienskega
režima, organizator prehrane in drugi.
Vzgojitelj v razvojnem oddelku, ki izvaja prilagojen program
za predšolske otroke s posebnimi potrebami, mora imeti stopnjo izobrazbe,
predpisano za vzgojitelja predšolskih otrok in specialno pedagoško izobrazbo.
V oddelku vrtca, v katerega so vključeni tudi otroci s
posebnimi potrebami, lahko opravlja vzgojno delo poleg vzgojitelja predšolskih
otrok tudi vzgojitelj s specialno pedagoško izobrazbo.
Vzgojitelji predšolskih otrok morajo imeti:
-
višješolsko ali visokošolsko izobrazbo, pridobljeno po izobraževalnem
oziroma študijskem programu za področje predšolske vzgoje ali
-
visokošolsko izobrazbo ustrezne smeri in opravljen izobraževalni oziroma
študijski program za izpopolnjevanje za področje predšolske vzgoje.
Pomočnik vzgojitelja mora imeti:
-
srednjo strokovno izobrazbo, pridobljeno po izobraževalnem programu za
področje predšolske vzgoje ali
-
zaključen četrti letnik gimnazije in opravljen poklicni tečaj za delo s
predšolskimi otroki.
Svetovalni delavci morajo imeti visokošolsko izobrazbo
ustrezne smeri in pedagoško izobrazbo.
Organizator zdravstveno higienskega režima in organizator
prehrane morata imeti najmanj višjo strokovno izobrazbo ustrezne smeri.
41. člen
(obveznost vzgojitelja in pomočnika vzgojitelja)
Delovna obveznost vzgojitelja obsega pripravo na vzgojno
delo, načrtovanje in izvajanje vzgojnega dela, delo s starši ter sodelovanje
pri organizaciji življenja in dela v vrtcu.
Delovna obveznost pomočnika vzgojitelja obsega sodelovanje z
vzgojiteljem pri načrtovanju, izvajanju in pripravi vzgojnega dela v oddelku
ter opravljanje drugih nalog, povezanih z dejavnostjo vrtca.
V okviru z zakonom in kolektivno pogodbo določenega polnega
tedenskega delovnega časa vzgojiteljevo delo z otroki ne sme presegati 30 ur,
delo pomočnika vzgojitelja pa 35 ur tedensko.
VII. ZBIRANJE IN VARSTVO OSEBNIH PODATKOV
42. člen
(uporaba predpisov o varstvu osebnih podatkov)
Vrtci zbirajo, obdelujejo, shranjujejo, posredujejo, varujejo
in uporabljajo osebne podatke, vsebovane v evidencah, v skladu s predpisi o
varstvu osebnih podatkov, če s tem zakonom ni določeno drugače.
a) Zbirke podatkov
43. člen
(zbirke podatkov v vrtcu)
Za izvajanje predšolske vzgoje, za spremljanje dejavnosti in
statistične namene vrtci vodijo naslednje zbirke podatkov:
1.
evidenco vpisanih in vključenih otrok,
2.
evidenco plačil staršev,
3.
evidenco otrok, ki potrebujejo svetovanje oziroma pomoč in
4.
evidenco oseb, ki občasno varujejo otroke na domu.
b) Vsebina in namen posameznih zbirk
44. člen
(evidenca vpisanih in vključenih otrok)
Evidenca vpisanih in vključenih otrok vsebuje:
-
ime, priimek in prebivališče otroka in staršev,
-
datum rojstva in spol otroka,
-
naslov, telefonska številka osebe, ki je dosegljiva vzgojitelju v času
otrokovega bivanja v vrtcu in
-
zdravstvene posebnosti, katerih poznavanje je nujno za otrokovo varnost
in za delo z otrokom.
Vrtec zbira osebne podatke o otroku zaradi ustreznega dela z
otroki pri izvedbi programov in zaradi sodelovanja s starši.
45. člen
(evidenca plačil staršev in evidenca socialnega položaja
družin)
Vrtec vodi evidenco plačil staršev.
Evidenca plačil staršev vsebuje podatke o:
-
višini plačil staršev in
-
mesečnih plačilih staršev.
Vrtec vodi evidenco iz prejšnjega odstavka zaradi spremljanja
mesečnih plačil.
Podatke iz prve alinee drugega odstavka posreduje vrtcu
lokalna skupnost, ki določi višino plačila staršev.
Lokalna skupnost vodi evidenco socialnega položaja družin
zaradi določitve plačila staršev.
Evidenca socialnega položaja družin v vrtec vključenih otrok
vsebuje podatke o:
-
dohodkih, prejemkih in premoženju družinskih članov,
-
številu družinskih članov,
-
drugih dejstvih in okoliščinah, ki vplivajo na določitev višine plačila
ter
-
plačilih staršev.
Lokalna skupnost zbira podatke iz prve in druge alinee
šestega odstavka tega člena samo za starše, ki uveljavljajo znižano plačilo
vrtca.
Lokalna skupnost zbira podatke iz tretje alinee šestega
odstavka tega člena samo v primerih iz tretjega odstavka 32. člena zakona.
Za zbiranje podatkov in vodenje evidence socialnega položaja
družin lahko ustanovitelj pooblasti vrtec.
46. člen
(evidenca otrok, ki potrebujejo svetovanje oziroma pomoč)
Evidenca otrok, ki potrebujejo svetovanje oziroma pomoč,
vsebuje:
-
družinsko in socialno anamnezo,
-
razvojno anamnezo,
-
diagnostične postopke,
-
postopke strokovne pomoči in
-
strokovna mnenja drugih institucij: centrov za socialno delo,
zdravstvenih institucij, svetovalnih centrov oziroma vzgojnih posvetovalnic.
Osebni podatki se zbirajo po presoji svetovalne službe za
tiste otroke, ki potrebujejo strokovno svetovanje oziroma pomoč.
Osebni podatki iz prvega odstavka se zbirajo v soglasju s
starši oziroma skrbniki otrok, razen v primeru, ko je otrok v družini ogrožen
in ga je potrebno zavarovati.
Svetovalni delavci so podatke iz prvega odstavka tega člena
dolžni varovati kot poklicno skrivnost. Te podatke so kot poklicno skrivnost
dolžni varovati tudi drugi strokovni delavci, ki so jim podatki posredovani zaradi
narave njihovega dela.
47. člen
(način zbiranja podatkov)
Osebni podatki se zbirajo neposredno od posameznika, na
katerega se nanašajo.
c) Shranjevanje zbirk
48. člen
(rok hrambe)
Podatki iz evidenc iz prve in tretje točke 43. člena se
izbrišejo eno leto po izstopu otroka iz vrtca.
Podatki iz evidence iz 2. točke 43. člena in iz petega
odstavka 45. člena tega zakona se izbrišejo po izpolnitvi namena, zaradi
katerega so bili zbrani.
49. člen
(shranjevanje dokumentacije)
Določila v zvezi z vodenjem, uporabo in shranjevanjem zbirk
osebnih podatkov se uporabljajo tudi za uporabo in shranjevanje dokumentacije,
na podlagi katere so bili zbrani osebni podatki.
č) Varovanje zbirk
50. člen
(varstvo podatkov)
Vrtec lahko posreduje podatke iz zbirk podatkov ministrstvu,
pristojnemu za predšolsko vzgojo, za izvajanje njegovih z zakonom določenih
nalog.
Vrtec in lokalne skupnosti smejo dati podatke iz evidenc
drugemu upravnemu organu oziroma drugi organizaciji, če je za njihovo uporabo
pooblaščena z zakonom.
Osebni podatki se smejo pri obdelavi uporabljati in
objavljati tako, da identiteta posameznika ni razvidna.
51. člen
(izvršilni predpis)
Podrobnejša navodila o načinu zbiranja podatkov, o delavcih
vrtca, ki so pooblaščeni za uporabo osebnih podatkov, vsebovanih v posameznih
evidencah, o načinu evidentiranja uporabe in posredovanja osebnih podatkov in o
načinu njihovega uničenja po poteku roka uporabe ter druge postopke in ukrepe
zavarovanja predpiše minister, pristojen za predšolsko vzgojo.
VIII. NADZOR
52. člen
(zakonitost dela)
Upravni nadzor nad zakonitostjo dela in izpolnjevanjem
pogojev za opravljanje predšolske dejavnosti v vrtcu izvaja organ šolske
inšpekcije v skladu z zakonom.
IX. KAZENSKA DOLOČBA
53. člen
(odgovorna oseba)
Z denarno kaznijo najmanj 50.000 tolarjev se za prekršek
kaznuje odgovorna oseba vrtca:
-
če je v oddelek prvega starostnega obdobja vključenih več kot 12 otrok
in v oddelek drugega starostnega obdobja več kot 22 otrok (prvi odstavek 17.
člena),
-
če sta v oddelku prvega starostnega obdobja vzgojitelj in pomočnik
vzgojitelja hkrati prisotna manj kot šest ur in v oddelku drugega starostnega
obdobja manj kot štiri ure (drugi odstavek 17. člena),
-
če zaposli za nedoločen čas strokovnega delavca, ki ne izpolnjuje
pogojev (40. člen),
-
če ne vodi predpisanih zbirk podatkov (43., 44., 45., 46., 47., 48., 49.
in 50. člen).
_________________
Zakon o vrtcih – ZVrt (Uradni list RS, št. 12/96)
vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:
»X. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
54. člen
(financiranje)
Dokler ne bodo sprejeti programi za predšolske otroke po tem
zakonu, se za javno službo na področju predšolske vzgoje in priprave na osnovno
šolo šteje:
-
predšolska vzgoja za otroke od prvega leta starosti do vstopa v šolo,
vključno s pripravo otrok na osnovno šolo,
-
vzgoja in varstvo predšolskih otrok z motnjami v razvoju v skladu z
zakonom,
-
program za predšolske otroke pripadnikov italijanske in madžarske
narodne skupnosti na narodno mešanih območjih,
-
program za predšolske otroke Romov in
-
program za predšolske otroke delavcev, ki so na začasnem delu v tujini.
Sredstva za izvajanje dejavnosti iz prve alinee prejšnjega
odstavka se zagotavljajo iz proračuna lokalne skupnosti, sredstva za izvajanje
dejavnosti iz druge, tretje in četrte alinee iz proračunov lokalnih skupnosti
in države, sredstva za izvajanje dejavnosti iz pete alinee prejšnjega odstavka
pa iz državnega proračuna.
Določbe 28. in 29. člena tega zakona se začnejo uporabljati v
proračunskem letu 1996. V proračunskem letu 1995 se za financiranje uporabljajo
določbe zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Uradni
list RS, št. 12/91-I).
55. člen
(pogoji za financiranje
zasebnih vrtcev)
Ne glede na določilo 34. člena tega zakona pripada zasebnemu
vrtcu za posameznega otroka tri leta po uveljavitvi tega zakona 100% sredstev,
ki jih lokalna skupnost za plače in materialne stroške zagotavlja na otroka v
javnem vrtcu.
56. člen
(vzgojitelji predšolskih
otrok)
Vzgojitelji v vrtcih, ki so izpolnjevali pogoje za
opravljanje dela v vrtcih do uveljavitve tega zakona, lahko opravljajo dela
vzgojiteljev po tem zakonu.
57. člen
(medicinske sestre)
Medicinske sestre in zdravstveni tehniki na delovnem mestu
vzgojiteljic v oddelkih za otroke do dve leti starosti, ki imajo na dan
uveljavitve tega zakona končano štiriletno srednjo šolo ter najmanj pet let
delovnih izkušenj na tem delovnem mestu, lahko še naprej opravljajo to delo.
58. člen
(varuhi)
Delavci na delovnem mestu varuha ali vzgojitelja, ki imajo na
dan uveljavitve tega zakona končano štiriletno srednjo šolo ter pet let
delovnih izkušenj v predšolski vzgoji in delavci, ki imajo končano šolo za
varuhe ter deset let delovne dobe, lahko opravljajo delo pomočnika vzgojitelja
po tem zakonu.
Delavci na delovnem mestu varuha, ki na dan uveljavitve tega
zakona nimajo izobrazbe, določene za pomočnika vzgojitelja, morajo le-to
pridobiti najkasneje v sedmih letih po uveljavitvi tega zakona, sicer jim
preneha delovno razmerje.
Delavcem iz prejšnjega odstavka, ki imajo končano šolo za
varuhe ali pet let delovnih izkušenj v predšolski vzgoji, ni treba opravljati
poklicnega tečaja za delo s predšolskimi otroki.
59. člen
(svetovalni delavci)
Svetovalni delavci, ki so izpolnjevali pogoje za opravljanje
svetovalnega dela v vrtcu do uveljavitve tega zakona, lahko še naprej
opravljajo delo svetovalnega delavca po tem zakonu.
60. člen
(organizator prehrane in
organizator zdravstvenohigienskega režima)
Organizatorji prehrane in organizatorji zdravstvenohigienskega
režima, ki ne izpolnjujejo pogojev, določenih s tem zakonom, si morajo v sedmih
letih po uveljavitvi tega zakona pridobiti zahtevano izobrazbo, sicer jim
preneha delovno razmerje.
Ne glede na določbo prejšnjega odstavka, lahko organizatorji
prehrane in organizatorji zdravstvenohigienskega režima, ki imajo na dan
uveljavitve tega zakona najmanj dvajset let delovnih izkušenj v vzgoji in
izobraževanju oziroma na področju prehrane, zdravstva ali higiene, še naprej
opravljajo svoje delo.
61. člen
(določitev programov)
Strokovni svet Republike Slovenije za splošno izobraževanje
določi programe za predšolske otroke najkasneje v dveh letih po uveljavitvi
tega zakona.
62. člen
(uskladitev programov
zasebnih vrtcev)
Ustanovitelji zasebnih vrtcev uskladijo programe predšolske
vzgoje s tem zakonom in zakonom, ki ureja organizacijo in financiranje vzgoje
in izobraževanja, najkasneje v štirih letih po uveljavitvi tega zakona.
Če ustanovitelj zasebnega vrtca, ki ima sklenjeno koncesijsko
pogodbo, ne izpolni obveznosti iz prvega odstavka tega člena, se koncesijska
pogodba razdre po samem zakonu.
63. člen
(postopno zniževanje
števila otrok v oddelkih)
Število otrok v oddelkih se postopoma zmanjšuje tako, da je s
1. 9. 1997 v oddelek prvega starostnega obdobja vključenih največ 14 otrok in v
oddelek drugega starostnega obdobja največ 24 otrok.
S 1. 9. 2000 je v oddelek prvega starostnega obdobja lahko
vključenih največ 12 otrok in v oddelek drugega starostnega obdobja največ 22
otrok.
64. člen
(kadri)
Drugi odstavek 17. člena tega zakona se prične uporabljati s
1. 9. 1997.
65. člen
(podzakonski predpisi)
Minister izda izvršilne predpise najkasneje v letu dni po
uveljavitvi tega zakona.
Do sprejema predpisov, določenih s tem zakonom, se
uporabljajo podzakonski predpisi, ki so veljali pred uveljavitvijo tega zakona,
če niso v nasprotju s tem zakonom, in sicer:
-
samoupravni sporazum o uresničevanju socialnovarstvenih pravic (Uradni
list SRS, št. 27/89),
-
pravilnik o največjem dopustnem številu otrok v oddelkih
vzgojnovarstvenih organizacij ter o spremstvu otrok (Uradni list SRS, št. 20/80
in 16/81),
-
pravilnik o pedagoški dokumentaciji v vzgojnovarstvenih organizacijah
(Uradni list SRS, št. 20/80),
-
sklep o sprejemu vsebine priprave otrok za osnovno šolo (Uradni list
SRS, št. 22/81),
-
sklep o vzgojnem programu za vzgojo in varstvo predšolskih otrok
jugoslovanskih državljanov slovenske narodnosti na začasnem delu v tujini
(Uradni list SRS, št. 32/80),
-
standardi in normativi za družbeno vzgojo predšolskih otrok.
66. člen
(prenehanje veljavnosti
zakona)
Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati zakon o vzgoji
in varstvu predšolskih otrok (Uradni list SRS, št. 5/80), razen določb, ki se
nanašajo na pripravo na osnovno šolo (drugi odstavek 11. člena, 13., 14., 31.
in 42. člen), ki prenehajo veljati 1. 9. 2000.
67. člen
(veljavnost zakona)
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem
listu Republike Slovenije.«.
___________________
Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona
o vrtcih – ZVrt-A (Uradni list RS, št. 44/00)
spreminja 63. člen zakona tako, da se glasi:
»63. člen
(postopno zniževanje
števila otrok v oddelkih)
Število otrok v oddelkih se postopoma zmanjšuje tako, da je s
1. 9. 1997 v oddelek prvega starostnega obdobja vključenih največ 14 otrok in v
oddelek drugega starostnega obdobja največ 24 otrok.
S 1. 9. 2003 je v oddelek prvega starostnega obdobja lahko
vključenih največ 12 otrok in v oddelek drugega starostnega obdobja največ 22 otrok.«;
ter vsebuje naslednji končni
določbi:
»6. člen
Določilo 2. člena tega zakona se začne uporabljati s
1. 9. 2000.
7. člen
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem
listu Republike Slovenije.«.
___________________
Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona
o vrtcih – ZVrt-B (Uradni list RS, št. 78/03)
vsebuje naslednjo prehodno in končni določbi:
»9. člen
Pogodbe o financiranju, ki so jih zasebni vrtci sklenili z
lokalnimi skupnostmi pred uveljavitvijo tega zakona, se uskladijo z določbo
prejšnjega člena najkasneje do 1. 9. 2004 v skladu z izvršilnim predpisom iz
drugega odstavka 31. člena zakona.
10. člen
Določba 2. člena tega zakona se začne uporabljati s 1. 9.
2003, določba 5. člena tega zakona pa s 1. 1. 2005.
11. člen
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem
listu Republike Slovenije.«.