Zakon o kolektivnem dodatnem pokojninskem zavarovanju za javne uslužbence (ZKDPZJU)

Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače.

Neuradno prečiščeno besedilo Zakona o kolektivnem dodatnem pokojninskem zavarovanju za javne uslužbence obsega:

-       Zakon o kolektivnem dodatnem pokojninskem zavarovanju za javne uslužbence – ZKDPZJU (Uradni list RS, št. 126/03 z dne 18. 12. 2003),

-       Zakon o spremembah Zakona o kolektivnem dodatnem pokojninskem zavarovanju za javne uslužbence – ZKDPZJU-A (Uradni list RS, št. 32/15 z dne 8. 5. 2015).

ZAKON

O KOLEKTIVNEM DODATNEM POKOJNINSKEM ZAVAROVANJU ZA JAVNE USLUŽBENCE (ZKDPZJU)

(neuradno prečiščeno besedilo št. 1)

1. člen

(obseg veljavnosti)

(1) S tem zakonom se urejajo podlage za uvedbo kolektivnega dodatnega pokojninskega zavarovanja za javne uslužbence in javne uslužbenke (v nadaljnjem besedilu: javni uslužbenci), zaposlene v osebah javnega prava, za katere velja kolektivna pogodba za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 18/91, 34/93, 3/98, 39/99, 99/01 in 73/03).

(2) Pod pogoji in na način, ki je določen s tem zakonom, se v kolektivno dodatno pokojninsko zavarovanje za javne uslužbence, kot javni uslužbenci po tem zakonu, vključijo tudi:

-        javni uslužbenci, kateri so izgubili status funkcionarja po 1. 8. 2003,

-        zaposleni, ki niso zajeti v prejšnjem odstavku, sredstva za njihovo plačo pa zagotavlja Republika Slovenija oziroma lokalna skupnost.

2. člen

(zagotovitev kolektivnega dodatnega pokojninskega zavarovanja)

Kolektivno dodatno pokojninsko zavarovanje za javne uslužbence iz prejšnjega člena, se zagotavlja v skladu z določbami o dodatnem prostovoljnem pokojninskem zavarovanju, ki ga ureja zakon, ki ureja dodatno pokojninsko zavarovanje, če s tem zakonom ni drugače določeno.

3. člen

(delodajalec)

Pravice in obveznosti delodajalca, določene v zakonu, ki ureja dodatno pokojninsko zavarovanje, in tem zakonu, uresničujejo:

-        Republika Slovenija – kot ustanoviteljica zaprtega vzajemnega pokojninskega sklada oziroma zaprtih vzajemnih pokojninskih skladov,

-        Republika Slovenija oziroma lokalne skupnosti za osebe javnega prava, ki jim zagotavljajo sredstva za plače iz javnih virov – z zagotavljanjem sredstev za premije javnim uslužbencem, za katere zagotavljajo sredstva za plače,

-        osebe javnega prava, za katere velja ta zakon – z zagotavljanjem sredstev za premije tistim javnim uslužbencem, za katere sredstva niso zagotovljena v skladu s prejšnjo alineo,

-        osebe javnega prava, za katere velja ta zakon, vendar zanje sredstva za plače niso zagotovljena v skladu z drugo alineo tega člena – z zagotavljanjem sredstev za premije vsem javnim uslužbencem.

4. člen

(upravljanje s premoženjem)

Upravljavec zaprtega vzajemnega pokojninskega sklada, ustanovljenega po tem zakonu, lahko posle upravljanja premoženja pokojninskega sklada s pogodbo prenese tudi na:

-        zavarovalnico, ki ima dovoljenje za opravljanje poslov upravljanja pokojninskih skladov po zakonu, ki ureja zavarovalništvo;

-        banko, ki ima dovoljenje za opravljanje poslov upravljanja pokojninskih skladov po zakonu, ki ureja bančništvo;

-        pokojninsko družbo, ki ima dovoljenje za opravljanje poslov upravljanja pokojninskih skladov po zakonu, ki ureja dodatno pokojninsko zavarovanje.

5. člen

(oblikovanje zaprtega pokojninskega sklada)

(1) V imenu Republike Slovenije kot delodajalke Vlada Republike Slovenije v skladu s tem zakonom ustanovi en zaprt vzajemni pokojninski sklad.

(2) Skladno z zakonom, ki ureja dodatno pokojninsko zavarovanje, se lahko pokojninski sklad iz prejšnjega odstavka preoblikuje v podsklad krovnega pokojninskega sklada, ki bo izvajal naložbeno politiko življenjskega cikla.

6. člen

(sprejem pravil vzajemnega pokojninskega sklada)

(1) V imenu Republike Slovenije kot delodajalke sprejme Vlada Republike Slovenije pravila vzajemnega pokojninskega sklada, katerih sestavni del je tudi pokojninski načrt kolektivnega dodatnega pokojninskega zavarovanja javnih uslužbencev (v nadaljnjem besedilu: pokojninski načrt), oblikovan v skladu s kolektivno pogodbo o oblikovanju pokojninskega načrta.

(2) Ko je pokojninski načrt sprejet v skladu s prejšnjim odstavkom, se šteje, da je odobren tudi v skladu z zakonom, ki ureja dodatno pokojninsko zavarovanje.

(3) Pokojninski načrt se vpiše v poseben register v skladu z zakonom, ki ureja dodatno pokojninsko zavarovanje.

7. člen

(dovoljenje za oblikovanje zaprtega vzajemnega pokojninskega sklada)

Dovoljenje za oblikovanje zaprtega vzajemnega pokojninskega sklada izda Agencija za trg vrednostnih papirjev v skladu z zakonom, ki ureja dodatno pokojninsko zavarovanje in tem zakonom.

8. člen

(obračun in vplačilo premij)

(1) Javnim uslužbencem se mesečno obračunavajo in vplačujejo skupne premije kolektivnega dodatnega zavarovanja (v nadaljnjem besedilu: premije) glede na leta dopolnjene delovne dobe, v zneskih, določenimi v skladu z aneksom h kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 73/03).

(2) Premije obračunava in vplačuje oseba javnega prava, pri kateri je javni uslužbenec zaposlen.

(3) Premije se obračunavajo in vplačujejo mesečno hkrati z izplačilom plač.

9. člen

(izplačilo premij pred dnem vplačila na osebni račun)

(1) Ne glede na določbe prejšnjega člena se javnemu uslužbencu, ki mu preneha delovno razmerje v osebi javnega prava iz 1. člena tega zakona pred dnevom vplačila premij na osebni račun, na njegovo zahtevo izplačajo pripadajoče premije s pripadajočim minimalnim donosom v skladu z ZPIZ-1, v enkratnem znesku.

(2) V primeru smrti javnega uslužbenca pred dnevom vplačila premij na osebni račun, se premije iz prejšnjega odstavka izplačajo njegovim dedičem.

10. člen

(davčne olajšave)

(1) Znesek premije, ki jo v skladu s prvim odstavkom 8. člena tega zakona za račun javnega uslužbenca plačuje delodajalec, se ne glede na določbe zakona o dohodnini in zakona o prispevkih za socialno varnost, javnemu uslužbencu ne všteva v osnovo za dohodnino in v osnovo za prispevke za socialno varnost zavarovanca v letu, v katerem je bila premija plačana.

(2) Javni uslužbenci so poleg davčne olajšave na premijo, določeno v prejšnjem odstavku, upravičeni še do davčne olajšave na premije po zakonu, ki ureja dodatno pokojninsko zavarovanje, pod pogoji in v višini, določeni z zakonom, ki ureja dohodnino.

(3) Znesek premije iz prvega odstavka tega člena se ne glede na določbe zakona o prispevkih za socialno varnost, ne všteva v osnovo za prispevke za socialno varnost delodajalca v letu, v katerem je bila premija plačana, in se ne šteje za izplačilo plače. Znesek premije iz prvega odstavka tega člena se ne glede na določbe zakona o davku od dohodkov pravnih oseb delodajalcu ne prizna kot odhodek in davčna olajšava pri davku od dohodkov pravnih oseb.

(4) (črtan).

11. člen

(posebna ureditev za izplačilo odkupne vrednosti)

(1) Javni uslužbenci, ki jim na dan 1. avgusta 2003 manjka manj kot 10 let do izpolnitve minimalnih pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine po 36. členu v zvezi s 398. členom ZPIZ-1, se vključijo v kolektivno dodatno pokojninsko zavarovanje na enak način kot drugi javni uslužbenci in pridobijo pravico do dodatne starostne pokojnine še pred potekom 10 let od vključitve v kolektivno dodatno pokojninsko zavarovanje ali pa se jim odkupna vrednost ne glede na določbe ZPIZ-1 izplača ob upokojitvi v obveznem pokojninskem zavarovanju še pred potekom 10 let od vključitve v kolektivno dodatno pokojninsko zavarovanje.

(2) Ne glede na določbe 359. člena ZPIZ-1, se javnemu uslužbencu iz prejšnjega odstavka pri odmeri dohodnine izplačilo odkupne vrednosti iz prejšnjega odstavka šteje kot dohodek, ki izvira iz več let in se obdavči po povprečni stopnji dohodnine enoletnih dohodkov. Za ugotovitev povprečne stopnje dohodnine enoletnih dohodkov se prejeto izplačilo odkupne vrednosti, razdeli na toliko enakih delov, za kolikor let je bila premija vplačevana.

12. člen

(kazenske določbe)

(1) Pravna oseba javnega prava iz 1. člena tega zakona se kaznuje za prekršek z globo 500.000 do 1,000.000 tolarjev, če ne obračuna oziroma nepravilno obračuna oziroma ne vplača premije kolektivnega dodatnega pokojninskega zavarovanja v skladu z 8. členom tega zakona.

(2) Odgovorna oseba pravne osebe iz prejšnjega odstavka se kaznuje za prekršek iz prejšnjega odstavka z globo od 150.000 do 300.000 tolarjev.

13. člen

Globe, določene s tem zakonom, se do dne začetka uporabe zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 7/03) v postopku o prekršku izrekajo kot denarne kazni v višini s tem zakonom predpisanih glob.

Zakon o kolektivnem dodatnem pokojninskem zavarovanju za javne uslužbence – ZKDPZJU (Uradni list RS, št. 126/03) vsebuje naslednjo končno določbo:

»14. člen

Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

Zakon o spremembah Zakona o kolektivnem dodatnem pokojninskem zavarovanju za javne uslužbence – ZKDPZJU-A (Uradni list RS, št. 32/15) vsebuje naslednjo končno določbo:

»9. člen

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.