Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja
zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči
odškodninsko ali kako drugače.
Neuradno prečiščeno besedilo Zakona o divjadi in lovstvu obsega:
-
Zakon o divjadi in lovstvu – ZDLov-1 (Uradni list RS, št. 16/04 z dne
20. 2. 2004),
-
Odločbo o ugotovitvi, da so 26. člen, šesti odstavek 29. člena in osmi
odstavek 29. člena Zakona o divjadi in lovstvu v neskladju z Ustavo, o delni
razveljavitvi prvega odstavka 65. člena in o razveljavitvi prve alineje sedmega
odstavka 65. člena Zakona o divjadi in lovstvu in o ugotovitvi, da tretji
odstavek 1. člena, 3. člen, peti in šesti odstavek 4. člena, tretji odstavek 6.
člena, tretji odstavek 7. člena, drugi odstavek 8. člena, 9., 11., 25., 31.,
32., 33., 34., 35. 36., 40. člen, prvi in sedmi odstavek 50. člena, prvi in
drugi odstavek 53. člena, 67., 75. in 76. člen Zakona o divjadi in lovstvu niso
v neskladju z Ustavo, ter o zavrženju pobud (Uradni list RS, št. 120/06 z dne
23. 11. 2006),
-
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o divjadi in lovstvu – ZDLov-1A
(Uradni list RS, št. 17/08 z dne 19. 2. 2008),
-
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o ohranjanju narave – ZON-C
(Uradni list RS, št. 46/14 z dne 23. 6. 2014),
-
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o divjadi in lovstvu – ZDLov-1B
(Uradni list RS, št. 31/18 z dne 4. 5. 2018),
-
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o divjadi in lovstvu – ZDLov-1C
(Uradni list RS, št. 65/20 z dne 8. 5. 2020),
-
Popravek Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o divjadi in lovstvu
– ZDLov-1C (Uradni list RS, št. 97/20 z dne 10. 7. 2020),
-
Zakon o spremembi Zakona o divjadi in lovstvu – ZDLov-1D (Uradni list
RS, št. 44/22 z dne 29. 3. 2022),
-
Zakon o dopolnitvi Zakona o divjadi in lovstvu – ZDLov-1E (Uradni list
RS, št. 158/22 z dne 19. 12. 2022).
ZAKON
O DIVJADI IN LOVSTVU (ZDLov-1)
(neuradno prečiščeno besedilo št. 7)
I. DEL
SPLOŠNE IN TEMELJNE DOLOČBE
1. člen
(namen zakona)
(1) Ta zakon ureja upravljanje z divjadjo, ki obsega
načrtovanje, ohranjanje, trajnostno gospodarjenje in spremljanje stanja divjadi
ter načine njihovega izvajanja.
(2) Upravljanje z divjadjo zagotavlja ekološke, socialne in
gospodarske funkcije divjadi ter njenega življenjskega prostora, zlasti pa:
-
ohranjanje in varstvo divjadi kot naravnega bogastva;
-
ohranjanje in povečevanje biološke in krajinske pestrosti ter stabilnosti
življenjskih združb;
-
preprečevanje in povračilo škod od in na divjadi;
-
trajnostno gospodarjenje z divjadjo.
(3) Z divjadjo upravlja Republika Slovenija. Trajnostno
gospodarjenje z divjadjo lahko Republika Slovenija pod pogoji določenimi s tem
zakonom prenese na usposobljeno pravno osebo kot lovsko pravico.
2. člen
(divjad)
(1) Divjad so vrste prosto živečih sesalcev in ptic, ki se
lovijo.
(2) Namen upravljanja z divjadjo in v njenem življenjskem
prostoru je:
-
s posegi v populacije in ukrepanjem v okolju vzdrževati divjad
posameznih vrst v ravnovesju med seboj in v okolju danimi življenjskimi
možnostmi za njeno preživljanje;
-
ohraniti vrstno in gensko pestrost divjadi;
-
ohraniti posamezni vrsti divjadi naravni prirojen način življenja v času
in prostoru;
-
ohraniti divjad, kolikor mogoče prvobitno in neodvisno od neposredne
pomoči človeka.
(3) Pri upravljanju z divjadjo velja splošni varstveni režim
po predpisih o ohranjanju narave.
(4) Divjad uplenjena v skladu s tem zakonom in s predpisi,
izdanimi na njegovi podlagi, postane last upravljavca lovišča oziroma
upravljavca lovišča s posebnim namenom.
3. člen
(lovstvo)
(1) Lovstvo je dejavnost trajnostnega gospodarjenja z
divjadjo, s katero se lahko ukvarjajo pravne osebe, ki izpolnjujejo predpisane
pogoje.
(2) Trajnostno gospodarjenje z divjadjo obsega ohranjanje,
lov divjadi, ukrepanje v življenjskem okolju divjadi, posege v populacije
zaradi gospodarskih, veterinarsko-sanitarnih, zdravstvenih in drugih
utemeljenih razlogov.
4. člen
(temeljna izhodišča načrtovanja, nosilci načrtovanja in
trajnostnega gospodarjenja z divjadjo)
(1) Podlage za upravljanje z divjadjo so program upravljanja
z divjadjo v Sloveniji (v nadaljnjem besedilu: program upravljanja), načrti za
upravljanje z divjadjo ter vsi razvojni načrti in dokumenti s področja varstva
narave, razvoja gozdov, razvoja kmetijstva in drugih dejavnosti, ki se nanašajo
na okolje.
(2) Za namen upravljanja z divjadjo se površina Republike
Slovenije razdeli na lovsko upravljavska območja, ki se za izvajanje načrtovanih
ukrepov razdelijo na lovišča in lovišča s posebnim namenom.
(3) Načrtovanje upravljanja z divjadjo mora biti veliko
površinsko in mora izhajati iz stanja populacij divjadi in njenega
življenjskega okolja ter njunega medsebojnega odnosa.
(4) Nosilec načrtovanja in spremljanja stanja divjadi je
Zavod za gozdove Slovenije (v nadaljnjem besedilu: Zavod).
(5) Nosilci trajnostnega gospodarjenja z divjadjo so
upravljavci lovišč in upravljalci lovišč s posebnim namenom.
(6) Upravljavci z lovišči in lovišči s posebnim namenom so v
Republiki Sloveniji za dejavnost lovstva registrirane pravne osebe, ki se
morajo zaradi trajnostnega gospodarjenja z divjadjo združevati v območna
združenja upravljavcev lovišč.
(7) Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: Vlada)
podeli koncesijo za trajnostno gospodarjenje z divjadjo v loviščih. Vlada uredi
trajnostno gospodarjenje z divjadjo v loviščih s posebnim namenom z aktom o
ustanovitvi lovišča s posebnim namenom ali s posebnim aktom.
5. člen
(pomen izrazov)
V tem zakonu uporabljeni izrazi imajo naslednji pomen:
Biokoridor je razmeroma ohranjen, dovolj širok naravni prehod
med deli populacijskega območja, po katerem lahko določena vrsta divjadi prečka
zanjo neprijazno okolje.
Biološki kazalniki so meritve in ocene na divjadi (telesna
teža, teža in razvitost rogovja, stopnja oplojenosti, zdravstveno stanje) in v
njenem okolju (stopnja objedenosti posameznih rastlinskih vrst, prisotnost za
prehrano ustreznih vrst, ipd.), ki kažejo stanje populacij divjadi, njenega
okolja ter njunega medsebojnega odnosa.
Brakada je način lova, pri katerem sodelujejo najmanj trije
lovci oziroma lovke (v nadaljnjem besedilu: lovec) z najmanj dvema lovskima
psoma, ki divjad dvigata in jo glasno gonita, tako da poženeta divjad proti
lovcem na stojišču.
Divjačina je meso uplenjene divjadi.
Divjad v ujetništvu so posamezni osebki ali skupine osebkov
divjadi, zaprti v kletkah, voljerah ali na ograjenih površinah manjših od 0,5
ha.
Ekocelica je ožji del naravnega okolja, ki omogoča prosto
živečim živalskim vrstam nujne pogoje za njihov obstoj (kritje, možnost za
gnezdenje in poleganje mladičev, itd.)
Gonič ali brak je lovski pes, ki divjad poišče, jo dvigne in
jo dalj časa glasno goni.
Gonjač oziroma gonjačica (v nadaljnjem besedilu: gonjač) je
oseba, ki divjad poganja proti lovcem.
Izredni poseg pomeni poseg v populacije divjadi na lovnih ali
nelovnih površinah in ne glede na lovno dobo.
Krvoslednik ali barvar je lovski pes, ki se uporablja za
iskanje ranjene divjadi.
Krmišče je lovski objekt namenjen krmljenju divjadi zaradi:
-
zagotavljanja prehrane v kriznem obdobju (visok sneg, izostanek
naravnega obroda in podobno),
-
preprečevanja škod na kmetijskih zemljiščih in gozdnem drevju
(preprečevalna krmišča) ali
-
zadrževanja divjadi zaradi uravnavanja številčnosti (privabljalna
krmišča).
Lov je iskanje, opazovanje, zasledovanje, vabljenje in
čakanje divjadi s ciljem upleniti divjad ali odloviti divjad živo ter pobiranje
divjadi ali njenih delov.
Lov na klic je način lova, pri katerem lovec z različnimi
pripomočki oponaša glas divjadi ali njenega plena, da bi jo privabil v svojo
bližino.
Lovka je priprava ali naprava, ki divjad, ki zaide vanjo,
zadrži živo in nepoškodovano.
Lovna doba je čas v letu, ko je določeno vrsto divjadi
dovoljeno loviti.
Lovopust ali varstvena doba je čas v letu, ko je določeno
vrsto divjadi prepovedano loviti.
Lovske priprave so pasti, zanke, vabila, mreže, limanice in
podobno.
Lovski objekti so visoke preže, krmišča, lovske steze,
solnice, krmne njive, kaluže, lovske koče in bivaki.
Lovski pes je čistokrvni pasemski pes iz skupine goničev,
jamarjev, barvarjev, šarivcev, ptičarjev in retriverjev, ki se uporablja pri
brakadi, pogonu, sledenju ranjene divjadi, jamarjenju in prinašanju divjadi iz
vode, ki je lovsko uporabnost dokazal s preizkušnjo naravnih zasnov in
opravljanjem nalog v lovski praksi.
Lovsko orožje so lovske puške, pištole in revolverji.
Mala poljska divjad so fazan, poljska jerebica, poljski zajec
in raca mlakarica.
Mirna cona je obsežnejši predel naravnega okolja, kjer so dejavnosti,
ki vznemirjajo divjad, omejene oziroma prepovedane.
Mrhovišče je kraj, kamor se polaga hrana živalskega in
rastlinskega izvora z namenom privabljanja in krmljenja medveda ali drugih
zveri.
Obora je več kot 0,5 ha velika površina v naravnem okolju,
obdana z ograjo, ki ne dopušča prehajanja določenim ali vsem vrstam divjadi.
Odlov je način lova, pri katerem divjad ujamemo živo.
Odvzem divjadi zajema odstrel, odlov živih osebkov in izgube
posameznih vrst divjadi, ne glede na vzrok.
Parkljasta divjad so srnjad, jelenjad, damjak, gams, muflon,
kozorog in divji prašič.
Past je priprava, ki divjad, ki vanjo zaide, zadrži
nepoškodovano, jo poškoduje ali usmrti.
Pogon je način lova, kjer se več gonjačev z največ tremi psi
v vrsti drug ob drugem glasno pomika preko površine, tako da požene divjad
proti lovcem na stojiščih.
Polhanje je lov navadnih polhov s pastmi.
Populacija divjadi je med seboj z mnogimi odnosi in
soodvisnostmi v nedeljivo biosistemsko enoto povezana skupnost osebkov iste
vrste, ki živijo na določenem naravnem prostoru in imajo potencialno možnost
razmnoževanja.
Pritisk je način lova, pri katerem se gonjači tiho premikajo
po stanišču divjadi, tako da poženejo divjad proti lovcem na stojišču.
Skupinski lov so vsi načini lova, ki se ga udeležijo najmanj
trije lovci.
Sokolarjenje je način lova s šolano ptico ujedo.
Stečina je uhojena pot, po kateri se divjad običajno premika
v svojem okolju.
Ukrepi v življenjskem okolju divjadi so vsa dela v okolju, s
katerimi se ohranjajo, obnavljajo ali izboljšujejo življenjske možnosti divjadi
(npr. ohranjanje gozdnih jas, grmišč, logov in mokrišč, vzdrževanje in urejanje
pasišč, remiz za divjad, sadnja plodonosnih grmovnih in drevesnih vrst, itn.).
Vabnik je živa ali umetno izdelana ptica določene vrste, postavljena
v njeno naravno okolje z namenom, da bi privabila sovrstnike.
Varstvo divjadi je poseganje v populacije posamezne vrste
divjadi s ciljem njene ohranitve, izvajanje ukrepov v življenjskem okolju
divjadi, opredeljevanje in zagotavljanje mirnih con za divjad.
Velike zveri so rjavi medved, volk in ris.
Vzreja ali reja divjadi je gojitev divjadi po predpisih s
področja ohranjanja narave.
Zimovališče je del življenjskega prostora populacije, kjer
njeni osebki preživijo zimsko obdobje.
Življenjske možnosti divjadi so možnosti za zadovoljevanje
vseh življenjskih potreb divjadi (hrana, zavetišča, skrivališča in podobno).
II. DEL
PROSTORSKE ENOTE ZA NAČRTOVANJE IN
UPRAVLJANJE Z DIVJADJO
6. člen
(lovsko upravljavsko območje)
(1) Lovsko upravljavsko območje je širša veliko-površinska
ekološka celota, v kateri živijo populacije ene ali več vrst divjadi v vseh
letnih časih in jo določajo ekološki dejavniki in življenjske zahteve divjadi,
pa tudi naravne ali umetne ovire, ki jih divjad redko ali sploh ne prehaja.
(2) Lovsko upravljavsko območje se oblikuje na podlagi
ekoloških dejavnikov in življenjskih značilnosti populacij divjadi oziroma
skupin populacij divjadi, ki živijo na največji površini in imajo največji
vpliv na okolje. Pri tem se celota populacije ne sme deliti, razen v primeru
operativno prevelikih območij. Pri tem se upoštevajo:
-
vse površine, na katerih populacija preživlja posamezne letne čase;
-
možnosti širjenja populacije divjadi v prostoru;
-
naravne ali umetno vnesene ovire v prostoru, ki jih divjad redko
prekoračuje;
-
v primerih, ko ostre meje območij populacij v prostoru ne obstajajo,
meje lovišč in lovišč s posebnim namenom.
(3) Meje lovsko upravljavskih območij določa Vlada na predlog
ministra, pristojnega za divjad in lovstvo oziroma ministrice, pristojne za
divjad in lovstvo (v nadaljnjem besedilu: minister), v sodelovanju z ministrom,
pristojnim za varstvo narave oziroma ministrico, pristojno za varstvo narave.
Strokovne podlage za njihovo določitev pripravi Zavod v sodelovanju z lovskimi
organizacijami, lokalnimi skupnostmi in kmetijsko gozdarsko zbornico.
(4) Meje lovsko upravljavskih območij lahko Vlada spremeni na
podlagi novih ugotovitev o mejah in gibanjih populacij divjadi, ob nastanku
novih ovir v naravi, ki jih divjad ne prekoračuje ter v drugih primerih, ko to
zahteva ekološka zaokroženost lovsko upravljavskih območij.
7. člen
(lovišče s posebnim namenom)
(1) Lovišča s posebnim namenom se ustanovijo z namenom
opravljanja posebnih nalog s področja ohranjanja in usmerjanja razvoja
populacij divjadi in njenega življenjskega okolja.
(2) Lovišča s posebnim namenom se oblikujejo v najbolj
ohranjenih in značilnih naravnih okoljih Republike Slovenije, pri čemer se
smiselno upoštevajo tudi merila iz prvega in drugega odstavka prejšnjega člena.
(3) Lovišča s posebnim namenom ustanovi Vlada na predlog
ministra. Strokovne podlage za ustanovitev lovišč s posebnim namenom izdela
Zavod, pri čemer z mnenji sodelujejo lovske in naravovarstvene organizacije.
(4) Vlada ob ustanovitvi lovišča s posebnim namenom določi
tudi:
-
posebne naloge takega lovišča,
-
upravljavca takega lovišča,
-
morebitne posebne režime upravljanja v lovišču ter
-
načine financiranja takega lovišča.
8. člen
(lovišče)
(1) Lovišče je prostorsko zaokrožena zemljiška in vodna
površina, ki ne sme biti manjša od 2.000 ha lovne površine ter glede na naravne
ter druge pogoje v prostoru omogoča:
-
smotrno in usklajeno razporeditev ter izvajanje v lovsko upravljavskem
območju načrtovanih ukrepov in nalog pri upravljanju z divjadjo;
-
zagotavljanje sredstev za povračilo škod od divjadi lastnikom zemljišč;
-
učinkovito spremljanje in nadzor upravljanja z divjadjo.
(2) Lovišča ustanovi na predlog ministra Vlada. Strokovne
podlage za ustanovitev lovišč izdela Zavod, v sodelovanju z lovskimi in
naravovarstvenimi organizacijami.
(3) Vlada lahko spremeni meje lovišč v naslednjih primerih:
-
če sekajo mejo lovsko upravljavskega območja;
-
če je to potrebno zaradi ostre umetne ločnice v lovišču, ki otežuje
prehod živali;
-
če se lovna površina lovišča zmanjša in ne dosega 2.000 ha;
-
če se del lovišča vključi v lovišče s posebnim namenom in obratno;
-
v drugih primerih, ko je to potrebno zaradi sprememb pri divjadi ali v
njenem življenjskem okolju.
9. člen
Lovišča in lovišča s posebnim namenom se oblikujejo ne glede
na lastništvo kmetijskih zemljišč in gozdov ter upravno-administrativnih
delitev ozemlja Republike Slovenije.
10. člen
(lovna in nelovna površina)
(1) Nelovne površine so:
1.
površine, kjer je iz naravovarstvenih razlogov trajno prepovedan lov na
vse vrste divjadi;
2.
površine naselij in zaselkov;
3.
javni in zasebni parki ter pokopališča;
4.
vrtovi, nasadi, sadovnjaki, drevesnice in intenzivne kmetijske kulture,
ograjeni z ograjo, ki ne dovoljuje prehoda zajcu ali parkljasti divjadi;
5.
z ograjo obdani industrijski in drugi objekti;
6.
površine vseh vrst obor, razen lovnih;
7.
otroška in športna igrišča, redno obiskovana in označena sprehajališča,
kopališča in podobni objekti;
8.
površine, na katere dostop ni dovoljen;
9.
površine vseh javnih cest, prog in druge tovrstne površine.
(2) V lovno površino se razen površin iz prejšnjega odstavka,
štejejo vse površine, vključno s tistimi, na katerih je zaradi ohranitve
določenih vrst divjadi začasno prepovedano loviti.
(3) Površine obor razen lovnih ne štejejo v lovno površino
lovišča oziroma lovišča s posebnim namenom, v katerem se obora nahaja.
(4) Lovne in nelovne površine se določijo v katastru lovsko
upravljavskega območja, lovišča in lovišča s posebnim namenom.
11. člen
(kataster)
(1) Kataster lovsko upravljavskih območij, lovišč in lovišč s
posebnim namenom vodi Zavod.
(2) Kataster lovsko upravljavskega območja, lovišča in
lovišča s posebnim namenom se uskladi z vsebinami izvedbenih prostorskih aktov.
(3) Vsebino in način vodenja katastra s podzakonskim aktom
predpiše minister.
III. DEL
NAČRTOVANJE UPRAVLJANJA Z DIVJADJO
12. člen
(program upravljanja)
(1) Program upravljanja določa strategijo za usmerjanje
razvoja populacij divjadi in ukrepanje v njihovem življenjskem okolju med
posameznimi lovsko upravljavskimi območji.
(2) V programu upravljanja se za posamezne vrste divjadi
opredelijo zlasti:
-
osrednja življenjska območja,
-
robna življenjska območja,
-
biokoridorji,
-
možne smeri širjenja divjadi v Sloveniji,
-
usmeritve za ohranitev in varstvo divjadi,
-
materialni in drugi pogoji za zagotavljanje ohranitve in varstva divjadi
ter njenega življenjskega okolja po posameznih lovsko upravljavskih območjih,
-
pogoji za zagotavljanje njenega sobivanja s človekom.
(3) Program upravljanja je trajna podlaga za načrtovanje po
lovsko upravljavskih območjih. Program upravljanja se spreminja in dopolnjuje
zaradi prilagajanja spremembam stanja v razvoju populacij divjadi in njenega
življenjskega okolja.
(4) Program upravljanja je sestavni del programa razvoja
gozdov.
13. člen
(načrti upravljanja z divjadjo)
(1) Načrti upravljanja z divjadjo in ukrepanja v njenem
življenjskem okolju so dolgoročni načrt lovsko upravljavskega območja, dvoletni
načrt lovsko upravljavskega območja ter letni načrt lovišča oziroma lovišča s
posebnim namenom. Vsebina načrtov je javna in se mora trajno hraniti.
(2) Načrte lovsko upravljavskih območij izdeluje Zavod v
sodelovanju z lovskimi organizacijami, območnimi enotami Zavoda Republike
Slovenije za varstvo narave, območnimi enotami Kmetijsko gozdarske zbornice
Slovenije, lokalnimi skupnostmi in drugimi, katerih dejavnost je povezana z
divjadjo in njenim okoljem.
(3) Letni načrt za posamezno lovišče in lovišče s posebnim
namenom izdelujejo upravljavci.
14. člen
(dolgoročni načrt lovsko upravljavskega območja)
(1) V dolgoročnem načrtu lovsko upravljavskega območja se
določijo temeljne usmeritve za ohranitev in razvoj populacij posameznih vrst
divjadi v lovsko upravljavskem območju ter načela posegov v populacije
posameznih vrst divjadi z lovom.
(2) V dolgoročnem načrtu lovsko upravljavskega območja se določijo
cilji, usmeritve ter ukrepi:
-
za ohranitev populacij divjadi in njihovega življenjskega okolja,
-
za zagotovitev naravnega ravnovesja med divjadjo in okoljem,
-
za zagotovitev trajnostne rabe divjadi z lovom.
(3) Cilji in usmeritve ter ukrepi iz prejšnjega odstavka se
določijo na podlagi ugotovitev o stanju populacij divjadi in njihovega okolja
ter evidentiranih bioloških kazalnikov, ob upoštevanju usmeritev iz programa
upravljanja ter načrtov drugih dejavnosti v prostoru.
(4) Dolgoročni načrt lovsko upravljavskega območja se izdela
za obdobje desetih let in je osnova pri izdelavi prostorskih planov in za
presoje pri izdaji dovoljenj za posege v prostor.
(5) Dolgoročni načrt lovsko upravljavskega območja in
dolgoročni načrt gozdnogospodarskega območja se pripravita kot skupen
gozdnogospodarski in lovsko upravljavski načrt območja v skladu z zakonom, ki
ureja gozdove.
15. člen
(dvoletni načrt lovsko upravljavskega območja)
(1) V dvoletnem načrtu lovsko upravljavskega območja se na
podlagi usmeritev iz dolgoročnega načrta lovsko upravljavskega območja,
izvajanja načrta v preteklih letih ter ugotovitev, zbranih na podlagi opazovanj
in analiz bioloških kazalnikov določijo vrste in obseg ukrepov za ohranitev
populacij vrst divjadi in naravnega ravnovesja med divjadjo in okoljem, ki jih
morajo opraviti upravljavci.
(2) Dvoletni načrt lovsko upravljavskega območja določa za
celotno območje, skupine lovišč oziroma lovišč s posebnim namenom, izjemoma pa
za posamezna lovišča oziroma lovišča s posebnim namenom znotraj lovsko
upravljavskega območja, odvzem divjadi ter načrtovana dela za vzdrževanje
življenjskega okolja divjadi.
16. člen
(letni načrt lovišča in lovišča s posebnim namenom)
(1) Letni načrt lovišča in lovišča s posebnim namenom vsebuje
načrt odvzema posameznih vrst divjadi ter načrt del v življenjskem okolju
divjadi.
(2) Letni načrt lovišča in lovišča s posebnim namenom mora
biti usklajen z dvoletnim načrtom lovsko upravljavskega območja.
(3) Upravljavci v sodelovanju z območnim združenjem
upravljavcev in Zavodom smotrno razdelijo v dvoletnem načrtu lovsko
upravljavskega območja določene ukrepe med posamezna lovišča in lovišča s
posebnim namenom.
17. člen
(postopek sprejemanja načrtov)
(1) Minister podrobneje predpiše vsebino načrtov upravljanja
z divjadjo in ukrepanja v njenem okolju, roke za sprejemanje načrtov ter način
predstavitve in nadzora uresničevanja načrtov.
(2) Dolgoročni načrt lovsko upravljavskega območja sprejme
minister, v soglasju z ministrom, pristojnim za varstvo narave.
(3) Dvoletni načrt lovsko upravljavskega območja sprejme
minister.
(4) Letni načrt lovišča oziroma lovišča s posebnim namenom
sprejme pristojni organ upravljavca.
IV. DEL
JAVNA SLUŽBA ZA PODROČJE DIVJADI IN LOVSTVA
IN DEJAVNOSTI, KI SO V JAVNEM INTERESU
18. člen
(javna služba za področje divjadi)
(1) Javna služba za področje divjadi (v nadaljevanju javna
služba) so s tem zakonom določene dejavnosti, ki se v javnem interesu izvajajo
zaradi ohranitve in varstva divjadi in njihovega življenjskega okolja ter se
zagotavljajo s sonaravnim upravljanjem in usmerjanjem razvoja medsebojnih
odnosov populacij divjadi ter njihovega okolja.
(2) Za javno službo se smiselno uporabljajo določbe zakona,
ki ureja področje javne gozdarske službe in določbe zakona, ki ureja
gospodarske javne službe, kolikor ta ali drug zakon ne določata drugače.
(3) Dejavnosti javne službe iz 19. člena tega zakona opravlja
Zavod, posamezne naloge pa opravljajo lovske organizacije.
(4) Vlada predpiše pogoje, ki jih morajo izpolnjevati
izvajalci javne službe iz prejšnjega odstavka glede prostorov, opremljenosti in
kadrov.
19. člen
(javna služba)
Kot javna služba s področja divjadi se opravljajo naslednje
naloge:
1.
priprava strokovnih podlag za ohranitev in varstvo divjadi ter njenega
življenjskega okolja;
2.
ugotavljanje stanja in spremljanje razvoja populacij divjadi in njenega
okolja ter njune medsebojne usklajenosti;
3.
načrtovanje in spremljanje upravljanja z divjadjo;
4.
evidentiranje in analiziranje podatkov o divjadi in njihovih habitatih
ter vodenje evidenc o uplenjeni in poginuli divjadi;
5.
priprava strokovnih podlag za vzdrževanje in nego življenjskega okolja
divjadi;
6.
strokovno usposabljanje ter naravovarstveno izobraževanje lovcev;
7.
zagotavljanje izvajanja operativnih aktivnosti ter ukrepov s področja
ohranjanja in varstva ter usmerjanja razvoja populacij divjadi in njihovega
življenjskega okolja;
8.
raziskovanje na področju divjadi in lovstva;
9.
ocenjevanje škod, ki jih povzročijo zavarovane vrste sesalcev in ptic.
20. člen
(naloge Zavoda)
Zavod opravlja naslednje naloge javne službe s področja
divjadi:
1.
zbira, obdeluje in analizira podatke in pripravlja informacije o stanju
in razvoju populacij divjadi ter njihovega življenjskega okolja;
2.
vodi evidence in zbirke podatkov o divjadi in njenem življenjskem okolju
po loviščih, loviščih s posebnim namenom in lovsko upravljavskih območjih;
3.
izdeluje strokovne podlage za program upravljanja;
4.
izdeluje načrte lovsko upravljavskih območij ter druge strokovne podlage
za ohranjanje in varstvo divjadi in njenega življenjskega okolja;
5.
sodeluje pri izdelavi strokovnih podlag za ukrepanje na področju varstva
narave;
6.
pripravlja strokovne podlage za podeljevanje koncesij za upravljanje z
divjadjo;
7.
pripravlja metodologijo za monitoring divjadi, za vodenje evidenc,
ugotavljanje bioloških kazalnikov usklajenosti divjadi z okoljem in
metodologijo za ocenjevanje škode od divjadi in na divjadi;
8.
ocenjuje škodo, ki jo povzročijo živali zavarovanih vrst sesalcev in
ptic;
9.
izvaja ukrepe za zagotovitev sožitja zavarovanih vrst velikih zveri s
človekom, v skladu s sprejetimi strategijami in akcijskimi načrti s področja
varstva zavarovanih vrst ter naloge iz 45. in 46. člena tega zakona, ki se
nanašajo na zavarovane vrste velikih zveri;
10.
hrani in obdeluje podatke o površinah kmetijskih zemljišč in gozdov v
loviščih oziroma loviščih s posebnim namenom, ki mu jih po uradni dolžnosti
pošilja organ, pristojen za vodenje zemljiškega katastra;
11.
opravlja raziskave in sodeluje pri znanstveno-raziskovalnem delu v zvezi
z divjadjo in lovstvom;
12.
sodeluje pri usposabljanju in naravovarstvenem osveščanju lovcev, pri
pripravi programov tečajev usposabljanja in pri izpitih za lovce in lovske
čuvaje oziroma čuvajke (v nadaljnjem besedilu: lovski čuvaj);
13.
skrbi za popularizacijo pomena divjadi kot naravne vrednote s
komuniciranjem z javnostjo;
14.
izdaja in sodeluje pri izdaji strokovne literature s področja divjadi in
lovstva;
15.
opravlja druge naloge s tega področja v soglasju z ustanoviteljem.
21. člen
(naloge lovskih organizacij)
(1) Upravljavci lovišč in lovišč s posebnim namenom opravljajo
pod pogoji javne službe naslednje naloge s področja trajnostnega gospodarjenja
z divjadjo:
1.
izvajanje načrtovanih ukrepov za varstvo divjadi in življenjskega okolja
ter ukrepov za ohranjanje in izboljševanje življenjskih razmer za divjad;
2.
izvajanje načrtovanega odvzema divjadi v skladu z načrti upravljanja z
divjadjo ter izvajanje odstrela bolne ali poškodovane divjadi;
3.
sodelovanje pri izvajanju ukrepov preventivnega zdravstvenega varstva
divjadi in dostavljanje poginule divjadi v veterinarski pregled;
4.
vodenje predpisanih evidenc o uplenjeni in najdeni poginuli divjadi;
5.
zbiranje podatkov o divjadi in njenih odnosih z življenjskim okoljem po
določeni metodologiji monitoringa;
6.
izvajanje načrtovanih ukrepov za preprečevanje škode od divjadi in na
divjadi;
7.
ocenjevanje škod od divjadi in na divjadi;
8.
zagotavljanje povračila škod od divjadi lastnikom ali uporabnikom
zemljišč;
9.
skrb za usposabljanje lovcev;
10.
komuniciranje z lastniki zemljišč in javnostjo;
11.
izvajanje nadzornih nalog, ki jih opravlja lovsko čuvajska služba;
12.
sodelovanje pri znanstveno-raziskovalnem delu v zvezi z divjadjo in
lovstvom;
13.
izvajanje praktičnega dela lovskega izpita, kadar je to potrebno;
14.
izvajanje ukrepov za izboljšanje življenjskih razmer vseh vrst ptic in
sesalcev v skladu s predpisi s področja ohranjanja narave;
15.
poseganje v populacije prosto živečih vrst ptic in sesalcev v skladu s
predpisi s področja varstva zavarovanih vrst in na način lova, ki ga določa ta
zakon.
(2) Upravljavci v loviščih s posebnim namenom poleg nalog iz
prvega odstavka tega člena opravljajo pod pogoji javne službe še naslednje
naloge:
1.
podajanje predlogov in sodelovanje pri izpopolnjevanju novih metod
monitoringa in oblikovanju načinov sonaravnega upravljanja z divjadjo;
2.
zagotavljanje praktičnega usposabljanja s področja upravljanja populacij
divjadi in lovstva;
3.
ponovno naseljevanje iztrebljenih ter dodajanje redkih in ogroženih
avtohtonih vrst divjadi ter vzpostavljanje primernega življenjskega okolja
zanje;
4.
sodelovanje pri podajanju predlogov raziskovalnih nalog in znanstveno-raziskovalnem
delu v zvezi z divjadjo in lovstvom;
5.
sodelovanje pri izdelavi strokovnih podlag za oblikovanje zavarovanih
območij;
6.
druge naloge s področja varstva narave, ki jih določi Vlada v skladu z
zakonom.
(3) Lovska zveza Slovenije (v nadaljnjem besedilu: Zveza)
opravlja naslednje naloge v javnem interesu:
1.
organiziranje izpitov za lovce in lovske čuvaje na podlagi skupno
pripravljenih programov z Zavodom in pedagoškimi ustanovami;
2.
usposabljanje in naravovarstveno osveščanje lovcev ter komuniciranje z
lastniki zemljišč in javnostjo;
3.
izdajanje strokovne literature s področja divjadi in lovstva;
4.
skrb za razvoj lovske kinologije;
5.
sodelovanje pri znanstveno – raziskovalnem delu v zvezi z divjadjo in
lovstvom;
6.
izdaja lovskih izkaznic;
7.
opravljanje drugih nalog javnega interesa s področja varstva narave,
divjadi in lovstva, ki jih določi zakon.
(4) Območna združenja upravljavcev lovišč in lovišč s
posebnim namenom v sodelovanju z Zavodom opravljajo v javnem interesu letne
preglede odstrela in izgub za presojo pravilnosti izvedenega načrta odvzema
divjadi.
22. člen
(javno pooblastilo)
Kot javno pooblastilo opravljajo posamezne naloge:
-
Zavod naloge iz 2., 8., 10. in 12. točke 20. člena, prvega in tretjega
odstavka 30. člena;
-
upravljavci v loviščih in loviščih s posebnim namenom naloge iz 3. in 11.
točke prvega odstavka 21. člena;
-
Zveza naloge iz 1., 2. in 6. točke tretjega odstavka 21. člena;
-
območno združenje upravljavcev lovišč in lovišč s posebnim namenom
naloge iz četrtega odstavka 21. člena.
23. člen
(financiranje)
(1) Naloge iz 20. in 21. člena se financirajo glede na njihov
obseg, zahtevnost in intenzivnost, in sicer:
-
naloge, ki jih v okviru javne gozdarske službe s področja divjadi in
lovstva opravlja Zavod, iz proračuna Republike Slovenije;
-
naloge, ki jih opravljajo upravljavci v loviščih s posebnim namenom, iz
proračuna Republike Slovenije, iz dohodka od divjadi ter iz dohodka od
poslovanja lovišča s posebnim namenom;
-
naloge, ki jih opravljajo upravljavci v loviščih iz dohodka od divjadi
ter iz dohodka od poslovanja lovišč;
-
naloge, ki jih opravlja Zveza, iz proračuna Republike Slovenije,
prispevkov upravljavcev lovišč in drugih virov;
-
naloge, ki jih opravljajo območna združenja upravljavcev lovišč in
lovišč s posebnim namenom iz prispevkov upravljavcev lovišč in lovišč s
posebnim namenom v lovsko upravljavskem območju.
(2) Minister na predlog Zavoda predpiše merila za finančno
ovrednotenje nalog iz 21. člena.
V. DEL
TRAJNOSTNO GOSPODARJENJE Z DIVJADJO
24. člen
(trajnostno gospodarjenje z divjadjo)
(1) Z divjadjo v loviščih s posebnim namenom trajnostno
gospodarita Zavod oziroma javni zavod Triglavski narodni park. Vlada določi
upravljavca lovišča s posebnim namenom z aktom o ustanovitvi lovišča s posebnim
namenom.
(2) Z divjadjo v loviščih trajnostno gospodarijo lovske
družine. Za trajnostno gospodarjenje z divjadjo v lovišču se podeli koncesija
in določi upravljavca na podlagi javnega razpisa.
25. člen
(koncesija in njeno trajanje)
(1) Koncedent je Republika Slovenije, njene funkcije pa v
imenu in za račun Republike Slovenije opravlja Vlada.
(2) Koncesionar je lovska družina, ki trajnostno gospodari z
divjadjo.
(3) Koncesija se podeli za določen čas, vendar najmanj za 20
let.
(4) Koncesionar ne more oddati lovišča v najem ali podnajem,
lahko pa tretjim osebam odda izvedbo posameznih ukrepov in nalog.
26. člen
(prednost pri izbiri koncesionarja)
(1) Pri podelitvi koncesije iz drugega odstavka 24. člena
tega zakona se upošteva naslednji prednostni vrstni red:
1.
lovska organizacija, ki ima večje število članov, ki so lastniki
kmetijskih zemljišč in gozdov na območju lovišča oziroma ki ima večje število
članov s stalnim bivališčem na območju lovišča,
2.
dosedanji koncesionar,
3.
lovska organizacija, ki meji na lovišče dosedanjega koncesionarja.
(2) Prednostni vrstni red iz prejšnjega odstavka lahko
uveljavlja lovska organizacija, ki ima najmanj 15 članov.
(3) Prednostni vrstni red lahko uveljavlja lovska
organizacija samo za eno lovišče.
26.a člen
(koncesijski akt)
(1) Podlaga za podelitev koncesije za trajnostno gospodarjenje
z divjadjo v lovišču je koncesijski akt, ki ga izda Vlada.
(2) Koncesijski akt vsebuje:
-
predmet koncesije;
-
pogoje, ki jih mora izpolnjevati koncesionar;
-
začetek in čas trajanja koncesije;
-
določitev višine koncesijske dajatve;
-
način in dinamiko plačevanja koncesijske dajatve;
-
delež države in občine pri koncesijski dajatvi;
-
nadzor koncedenta nad koncesionarjem;
-
vsebino javnega razpisa;
-
organ, ki pripravi in izvede javni razpis ter izbere koncesionarja;
-
obliko in postopek javnega razpisa;
-
vsebino koncesijske pogodbe;
-
določitev organa, pooblaščenega za sklenitev koncesijske pogodbe;
-
druge določbe, potrebne za izvajanje koncesije.
27. člen
(koncesijska pogodba)
(1) Medsebojna razmerja v zvezi z izvrševanjem koncesije
uredita koncedent in koncesionar s koncesijsko pogodbo.
(2) Koncesijska pogodba vsebuje zlasti:
-
predmet koncesije,
-
natančno opredelitev lovišča, za katerega je bila koncesija podeljena,
-
pričetek in čas trajanja koncesije,
-
obseg in dinamiko ukrepov v populacijah divjadi in v njihovem življenjskem
okolju,
-
obseg nalog in ukrepov, ki se opravljajo v javnem interesu,
-
višino, način in dinamiko plačila za podeljeno koncesijo,
-
dolžnost koncesionarja poročati koncedentu o izvajanju koncesije,
-
dolžnost koncesionarja, da ločeno izkazuje vse poslovne dogodke, ki se
nanašajo na predmet koncesije,
-
pravice in druge dolžnosti koncesionarja,
-
način nadzora izvajanja koncesijske pogodbe,
-
medsebojna razmerja v zvezi z morebitno škodo, povzročeno z izvajanjem
ali neizvajanjem koncesije,
-
pogodbene sankcije za neizvajanje koncesije,
-
razmerja ob nastopu višje sile,
-
način spreminjanja in dopolnjevanja pogodbe,
-
razloge za prenehanje pogodbe,
-
obveznosti koncedenta,
-
druge pogoje, potrebne za ureditev razmerja,
-
pravno varstvo.
28. člen
(prenehanje koncesijskega razmerja)
(1) Razmerje med koncedentom in koncesionarjem preneha:
-
s prenehanjem koncesijske pogodbe v skladu z zakonom,
-
z odvzemom koncesije,
-
z razdrtjem koncesije.
(2) Koncesijo odvzame koncedent z upravno odločbo na predlog
lovske inšpekcije, če koncesionar ne izvaja koncesije skladno s pogoji
koncesijske pogodbe.
(3) Koncesija se razdre le na podlagi sporazuma med
koncedentom in koncesionarjem. Koncesionar opravlja koncesijo do izbora novega
koncesionarja.
(4) Pogoji in način prenehanja koncesije se podrobno uredijo
s koncesijsko pogodbo.
29. člen
(koncesijska dajatev)
(1) Zavezanec za plačilo koncesijske dajatve je koncesionar.
(2) Koncesijska dajatev se plačuje letno.
(3) Osnova za izračun koncesijske dajatve je petletno
povprečje letnih prihodkov od dejavnosti gospodarjenja z loviščem (prihodek od
prodane divjačine in prihodek iz lovnega turizma) v zadnjih petih letih.
(4) Koncesijska dajatev za posamezno lovišče znaša najmanj 10
odstotkov od povprečnega prihodka, ki ga za posamezno lovišče za koncesijsko
obdobje v skladu s prejšnjim odstavkom izračuna Zavod.
(5) 50 odstotkov koncesijske dajatve je prihodek proračuna
Republike Slovenije, 50 odstotkov pa prihodek proračuna občine. Posamezna
občina prejme sorazmerni del pripadajoče koncesijske dajatve glede na lovno površino
lovišča, ki leži v njej.
(6) Občini nakazana sredstva iz prejšnjega odstavka se v
proračunu občine izkazujejo kot namenski prejemki in porabljajo kot namenski
izdatki za izvajanje ukrepov varstva in vlaganj v naravne vire. Podrobnejše
pogoje, namen in način porabe teh sredstev občina uredi z odlokom.
VI. DEL
OMEJITVE PRI POSEGIH V OKOLJE DIVJADI
30. člen
(soglasje za posege v okolje divjadi)
(1) Za posege v prostor, ki lahko bistveno spremenijo
življenjske razmere divjadi, se izdela presoja življenjskih možnosti divjadi,
ki jo opravi Zavod, pri čemer z mnenji sodelujejo upravljavci lovišč in lovišč
s posebnim namenom, strokovno-znanstvene in naravovarstvene ustanove, območna
enota kmetijsko gozdarske zbornice in lokalne skupnosti. Če se s presojo vplivov
na okolje divjadi ugotovi, da bi ti posegi bistveno poslabšali življenjske
možnosti divjadi, jih je potrebno omejiti ali opustiti v celoti.
(2) Posegi iz prejšnjega odstavka so zlasti posegi, ki:
-
ožijo življenjski prostor in zmanjšujejo prehranske možnosti divjadi,
-
zmanjšujejo možnosti za gnezdenje, poleganje ali vzrejo mladičev,
-
spreminjajo naravni življenjski ritem divjadi z vnašanjem nemira,
-
preprečujejo stike med populacijami divjadi ali neposredno ogrožajo
življenje divjadi.
(3) Za posege v prostor, ki lahko bistveno spremenijo
življenjske razmere divjadi, izda soglasje Zavod, po predhodni pridobitvi
mnenja upravljavca lovišča oziroma lovišča s posebnim namenom.
(4) Minister, v soglasju z ministrom, pristojnim za varstvo
narave, s predpisom podrobneje določi merila za posege v prostor, ki bi lahko
bistveno spremenili življenjske razmere divjadi.
VI. 1. Splošne usmeritve, ukrepi in omejitve pri posegih v
okolje divjadi
31. člen
(gozd in gozdni prostor)
(1) Območni gozdnogospodarski načrti morajo vsebovati iz
dolgoročnega načrta lovsko upravljavskih območij povzeta določila o upoštevanju
življenjskih zahtev divjadi pri gospodarjenju z gozdovi in določila ter obseg
in lokacijo prednostnih površin za divjad. Gozdnogospodarski načrti
gozdnogospodarskih enot pa morajo podrobno opredeliti, kje, kaj in kako je
potrebno varovati za obstoj divjadi.
(2) Pri vseh gozdnih delih je obvezno upoštevati letni
življenjski ritem divjadi in življenjske zahteve divjadi ter z deli v gozd tako
posegati, da bodo ta ritem in zahteve v čim manjši meri prizadeti. Prepovedana
so dela v gozdu, ki bi ovirala ali preprečevala nemoten potek reprodukcije
katere faze so svatovanje, poleganje, valjenje in vzreja mladičev.
(3) Gozdnih cest in vlak ni dovoljeno graditi preko rastišč,
gnezdišč, območij brlogov, zimovališč in pasišč divjadi. Trase teh prometnic
morajo biti najmanj 100 m oddaljene od mest v gozdu, posebej pomembnih za
obstoj in prehrano divjadi.
(4) Pri sečnji in spravilu ni dovoljeno z vejami zametavati
in z vlačenjem poškodovati kaluž, vodnih kalov in izvirov ter s travo poraslih
površin v gozdu. V kolikor se pri gozdnih delih temu ni moč izogniti, se mora
po opravljenem delu vzpostaviti prvotno stanje.
(5) Pri gospodarjenju z gozdom je potrebno ohranjati
plodonosno, košato in votlo drevje ter določen delež odmrlih suhih dreves
različnih debelinskih stopenj.
(6) Pogozdovanje travnih površin, jas in lazov v gozdu je
prepovedano, razen če je takšna sadnja predpisana z gozdno gospodarskim
načrtom.
32. člen
(kmetijska zemljišča)
(1) Pri rabi kmetijskih zemljišč se upoštevajo usmeritve iz
načrtov za upravljanje z divjadjo.
(2) Fitosanitarna sredstva za varstvo kmetijskih kultur se
smejo uporabljati samo v skladu s predpisi o uporabi teh sredstev in na način,
ki divjad najmanj ogroža.
(3) Če se z uporabo fitosanitarnih sredstev povzroči pogin
ali obolelost divjadi, je povzročitelj za povzročeno škodo odgovoren po
splošnih predpisih o odškodninski odgovornosti.
(4) Pri opravljanju kmetijskih del, zlasti s stroji, ki
ogrožajo divjad, je potrebno obvezno uporabljati preventivna sredstva in načine
dela za preprečevanje oziroma omejevanje izgub divjadi na leglih in gnezdih.
Republika Slovenija subvencionira nabavo teh sredstev, lastniki in drugi
upravljavci zemljišč pa so sredstva dolžni uporabljati.
(5) Sekanje, požiganje ali drugačno uničevanje živih mej,
grmišč in s suho zarastjo poraslih površin po pašnikih, travnikih in poljih je
prepovedano v času gnezdenja ptic in poleganja mladičev, med 1. marcem in 1.
avgustom.
(6) V kmetijski krajini si mora lastnik zemljišča oziroma
izvajalec del prizadevati za ohranjanje oziroma novo osnovanje skupin drevja in
grmovja tako, da pusti najmanj eno desetino površine v prvotni zarasti.
33. člen
(regulacije vodotokov in osuševanja)
(1) Pri urejanju vodotokov je treba ohranjati posamezne
odseke stare struge ter rastoče drevje in grmovje na njihovih bregovih oziroma
s saditvijo drevesnih in grmovnih vrst zagotoviti nepretrgano zarast vsaj enega
od obeh bregov struge.
(2) Z regulacijo vodotokov ali osuševanjem zemljišč ni
dovoljeno uničevati močvirij oziroma vlažnih biotopov.
(3) Pri osuševanju zemljišč je treba najmanj petino površine
ohraniti v prvotnem stanju.
(4) V času gnezdenja ptic, med 1. marcem in 1. avgustom, je
prepovedano sekati zarast ob vodnih bregovih, čistiti odvodne kanale in
prazniti vodna zajetja.
(5) Vodna korita oziroma odprta vodna zajetja, razen vodnih
zajetij pitne vode za oskrbo prebivalstva, ki so obdana s strmimi stenami,
morajo imeti na primernih mestih urejene izhode za divjad.
34. člen
(načrtovanje in gradnja prometnic)
(1) Pri gradnji z ograjami zavarovanih prometnic je treba
zagotoviti prehode za divjad na krajih, kjer so že od nekdaj potekale stečine
in naravni prehodi posameznih vrst divjadi. Kraje prehodov ugotovi Zavod v sodelovanju
s strokovnimi službami za varstvo narave, znanstvenimi ustanovami in lovskimi
organizacijami.
(2) Projekt izgradnje prometnice ne sme biti potrjen oziroma
gradbeno dovoljenje ne sme biti izdano, dokler niso zagotovljene strokovne
rešitve prehodov divjadi iz prejšnjega odstavka.
35. člen
(varstvo divjadi pred nepotrebnim vznemirjanjem)
(1) Prepovedano je divjad vznemirjati v mirnih conah, na
rastiščih, gnezdiščih, polegališčih, brlogih, zimovališčih, pasiščih v gozdu in
krmiščih ali jo zalezovati v neugodnih vremenskih razmerah (poplave, hud mraz,
zmrzal, visok sneg). Izjeme lahko dovoli minister zaradi
znanstveno-raziskovalnih, izobraževalnih in podobnih potreb.
(2) Poleti z napravami za letenje niso dovoljeni izven za ta
namen odrejenih območij, ki jih določi minister v soglasju z ministrom,
pristojnim za varstvo narave in ministrom, pristojnim za promet.
(3) Psov ni dovoljeno brez nadzorstva spuščati v prosto
naravo. Lastnik je odgovoren za škodo, ki jo njegova žival prizadene divjadi.
36. člen
(posebni ukrepi za varstvo divjadi)
(1) Za ohranitev populacij določene vrste divjadi lahko
minister predpiše posebne začasne ukrepe za varstvo divjadi oziroma določi
območja mirnih con, habitatov in biokoridorjev na površinah, ki so pomembne
zaradi:
-
ohranitve in nemotenega razvoja populacij ogroženih vrst divjadi;
-
povezave med posameznimi populacijami določenih vrst divjadi oziroma
vzdrževanja njihove genske raznolikosti;
(2) Posebni ukrepi za varstvo divjadi so:
-
prepoved določenega načina gibanja ali vožnje na določenem območju;
-
določitev posebnih ukrepov pri posegih v okolje.
(3) Strokovne podlage za določitev posebnih začasnih ukrepov
iz prvega odstavka izdela Zavod v sodelovanju z upravljavci ter strokovnimi in
znanstvenimi ustanovami s področja kmetijstva, gozdarstva in varstva narave.
(4) S posebnim ukrepom iz prvega odstavka se določijo
omejitve in usmeritve pri lovu divjadi, rabi zemljišč in prostem gibanju ljudi
v teh območjih ter čas trajanja posebnega ukrepa, ki ne sme biti daljši od dveh
let.
(5) Lastnik oziroma lastnica (v nadaljnjem besedilu:
lastnik), zakupnik oziroma zakupnica (v nadaljnjem besedilu: zakupnik) ali drug
oziroma druga uporabnik oziroma uporabnica (v nadaljnjem besedilu: uporabnik)
zemljišča, ki mu je s predpisanimi ukrepi iz prvega odstavka pri gospodarskem
izkoriščanju zemljišča povzročena škoda, ki presega splošne naravovarstvene
omejitve, ima pravico do odškodnine po predpisih o razlastitvi nepremičnin.
37. člen
(ekocelice)
(1) V načrtu za upravljanje z divjadjo se zaradi ohranitve
zlasti divjadi in ogroženih prosto živečih vrst sesalcev in ptic predvidijo
kraji in ukrepi za vzdrževanje in vzpostavljanje ekocelic.
(2) Upravljavec je dolžan v skladu z načrtom lovsko
upravljavskega območja vzpostaviti ekocelice na lastnih zemljiščih, v soglasju
z lastnikom oziroma uporabnikom pa tudi na drugih zemljiščih.
VII. DEL
DOLOČITEV DIVJADI IN NAČIN TRAJNOSTNEGA
GOSPODARJENJA Z DIVJADJO
38. člen
(določitev divjadi)
Vlada s predpisom določi vrste prosto živečih sesalcev in
ptic, ki se lovijo in so divjad ter njihove lovne dobe.
39. člen
(dela v življenjskem okolju divjadi)
Lovske organizacije so dolžne v skladu z načrti za trajnostno
gospodarjenje z divjadjo zagotoviti:
-
vzdrževanje in izboljševanje prehranskih in drugih življenjskih možnosti
za divjad;
-
urejanje vodnih virov in kaluž;
-
krmljenje divjadi;
-
dodajanje in naseljevanje divjadi;
-
postavitev lovskih objektov ter
-
druga dela, s katerimi se zagotavljajo ugodne razmere za razvoj
populacij divjadi.
40. člen
(naseljevanje in doseljevanje divjadi v naravo)
Ponovno naseljevanje domorodnih vrst divjadi ter naseljevanje
in doseljevanje domorodnih ali tujerodnih vrst divjadi se izvaja na osnovi
načrtov lovsko upravljalskih območij ter v skladu s predpisi s področja
veterinarstva in ohranjanja narave.
41. člen
(krmljenje divjadi)
(1) Krmljenje divjadi je dovoljeno le za tiste vrste divjadi
in na lokacijah, predvidenih z načrti lovsko upravljavskih območij.
(2) Mrhovišča za krmljenje medveda je dovoljeno postaviti le
na lokacijah predvidenih z načrti lovsko upravljavskih območij in drugih
potrjenih dokumentov, ki opredeljujejo upravljanje s to vrsto divjadi.
42. člen
(izredni poseg v populacije divjadi)
(1) Izredni poseg se izvede v naslednjih primerih:
-
da se prepreči resno škodo zlasti na posevkih, živini, gozdovih,
ribištvu in vodi ter drugih vrstah premoženja;
-
zaradi zdravja ljudi in javne varnosti ali zaradi drugih nujnih razlogov
prevladovanja javnih koristi, ki je lahko tudi socialne ali gospodarske narave
in zaradi koristnih posledic bistvenega pomena za okolje;
-
zaradi raziskovanj in izobraževanj zaradi doseljevanja in ponovnega
naseljevanja teh vrst.
(2) Minister dovoli poseg v populacije iz prejšnjega odstavka
in določi pogoje in način poseganja.
(3) Ne glede na določbi prvega in drugega odstavka tega člena
lahko lovski inšpektor pri taki poškodbi ali utemeljenem sumu na bolezen,
zaradi katere osebek ni sposoben preživeti v naravnem okolju, za ta osebek
dovoli izredni poseg v populacije divjadi in določi pogoje ter način posega.
(4) Ne glede na določbe prvega, drugega in tretjega odstavka
tega člena lahko upravljavec lovišča ali lovišča s posebnim namenom glede na
okoliščine izvede izredni poseg v populacijo divjadi ob taki poškodbi ali
utemeljenem sumu na bolezen, zaradi katere osebek ni sposoben preživeti v
naravnem okolju. O tem takoj po izrednem posegu obvesti lovskega inšpektorja.
(5) Kadar se dovoli ali izvede izredni poseg v populacijo
divjadi zaradi utemeljenega suma na bolezen, mora o tem lovski inšpektor v
primeru iz tretjega odstavka tega člena oziroma upravljavec lovišča ali lovišča
s posebnim namenom v primeru iz četrtega odstavka tega člena obvestiti uradnega
veterinarja.
43. člen
(opravljanje lova)
(1) Divjad se lovi v skladu z določbami tega zakona, načeli
lovske pravičnosti, z vrsti divjadi primernim lovskim orožjem in izstrelkom ter
na način, ki ne sme:
-
ogrožati življenja ali zdravja ljudi;
-
divjadi pretirano vznemirjati ali izpostavljati nepotrebnemu trpljenju;
-
povzročati škode lastnikom zemljišč.
(2) Minister predpiše vrste, moč lovskega orožja ter
minimalno moč izstrelkov, s katerimi je dovoljeno loviti posamezne vrste
divjadi in način zasledovanja ranjene ali zastreljene živali s psom
krvoslednikom.
(3) S predpisom iz 38. člena tega zakona se določijo tudi
vrste divjadi, ki se lahko lovijo s pastmi, ki omogočajo selektiven lov in niso
pasti stopalke.
(4) Pri lovu se smejo uporabljati samo lovski psi. Pri lovu
na malo poljsko divjad je obvezno uporabljati vsaj enega lovskega psa.
(5) Odlov divjadi je dovoljen v znanstveno-raziskovalne in
druge namene v širšem javnem interesu, na podlagi dovoljenja in pod pogoji, ki
jih določi minister.
(6) Dovoljenje iz prejšnjega odstavka ni potrebno za odlov
divjadi, ki je zašla v ograjene nelovne površine.
43.a člen
(polhanje in sokolarjenje)
(1) Polhanje je način lova, za katerega ni potreben lovski
izpit, potrebna pa je polharska dovolilnica.
(2) Polharsko dovolilnico na obrazcu, ki ga predpiše
minister, lahko izda posamezniku upravljavec, za svoje člane pa tudi
registrirano polharsko društvo oziroma zveza društev, ki si pridobi dovolilnice
od upravljavca.
(3) Izpolnjeno polharsko dovolilnico mora posameznik ali
društvo oziroma zveza društev iz prejšnjega odstavka vrniti upravljavcu do 31.
decembra tekočega leta.
(4) Sokolari se lahko samo z domorodnimi vrstami ptic ujed.
(5) Sokolarjenje je dovoljeno samo osebam, ki imajo opravljen
lovski izpit in veljavno lovsko izkaznico z dovoljenjem za sokolarjenje. Kdor
nima lovskega izpita, sme sokolariti le v spremstvu osebe, ki ima lovski izpit
in veljavno lovsko izkaznico z dovoljenjem za sokolarjenje.
(6) Pogoja za pridobitev dovoljenja za sokolarjenje sta
opravljen lovski izpit in uspešno opravljeno sokolarsko izobraževanje.
Spričevalo o uspešno opravljenem sokolarskem izobraževanju se izda na obrazcu,
ki ga predpiše minister. Dovoljenje za sokolarjenje je sestavni del lovske
izkaznice, ki jo izda Zveza. Pogoje, ki jih morajo izpolnjevati izvajalci sokolarskega
izobraževanja, ter program in izvedbo sokolarskega izobraževanja predpiše
minister.
(7) Podrobnejše pogoje za sokolarjenje določi Vlada s
predpisom.
44. člen
(prepovedi pri opravljanju lova)
(1) Prepovedano je:
1.
loviti divjad v nasprotju z 38. členom in v nasprotju s pogoji iz
drugega, tretjega in četrtega odstavka 42. člena tega zakona;
2.
loviti divjad na površinah, ki so izločene z lovne površine lovišča,
razen dejanj evidentiranja izgub v skladu s 46. členom tega zakona in ob
izrednih posegih v populacije divjadi iz 42. člena tega zakona;
3.
uporabljati lovsko orožje na skupinskih lovih bližje kot 50 m od naselij
in zaselkov;
4.
graditi lovske objekte za izvajanje lova in krmljenje divjadi bližje kot
100 m od meja med posameznimi lovišči ali lovišči s posebnim namenom;
5.
loviti divjad na ograjenih nelovnih površinah brez pisnega dovoljenja
lastnika oziroma upravljavca;
6.
nastavljati divjadi strupene vabe;
7.
nastavljati divjadi, razen v primerih določenih s tem zakonom, pasti,
zanke, mreže ali limanice;
8.
uporabljati pri lovu na divjad umetne vire svetlobe;
9.
uporabljati pri lovu orožje in naboje manjše moči, kot je predpisano;
10.
uporabljati pri lovu kratkocevno strelno orožje, razen za usmrtilni
strel ranjene, bolne ali onemogle divjadi in za obrambo pri iskanju obstreljene
nevarne divjadi;
11.
uporabljati pri lovu, razen pri odlovu žive divjadi, orožje na zračni
ali plinski pritisk in avtomatsko orožje;
12.
uporabljati pri lovu polavtomatsko orožje, katerega nabojnik je mogoče
napolniti z več kot dvema nabojema;
13.
uporabljati pri lovu v prosti naravi ali v lovnih oborah, lok ali
lokostrel;
14.
uporabljati pri lovu elektronske avdio pripomočke za posnemanje glasov
divjadi, razen običajnih vabil in klicev, za vabljenje divjadi;
15.
uporabljati za vabo žive vabnike;
16.
loviti divjad iz motornih ali zračnih vozil, železnic, žičnic ali
motornih čolnov in drugih prevoznih sredstev;
17.
loviti divjad ponoči, razen divjega prašiča, zveri ter polha;
18.
loviti divjad v primerih, ko je snežna odeja višja kot 40 cm ali
poledenela;
19.
loviti divjad ob poplavah;
20.
odstreliti parkljasto divjad v sezoni krmljenja v krogu s polmerom 200 m
od krmišča, razen na privabljalnih krmiščih, namenjenih lovu divjadi;
21.
uporabljati na tekmovanjih ali vajah v streljanju za tarčo žive živali;
22.
uporabljati pri učenju lovskega psa živo žival tako, da je med njima
mogoč neposreden stik in lahko drug drugega poškodujeta;
23.
streljati v gnezda v vseh letnih časih;
24.
uporabljati pasti stopalke in pasti, ki ne omogočajo selektivnega lova;
25.
loviti divjad v drugih primerih, če tako določa zakon.
(2) Minister lahko zaradi spoštovanja ratificiranih
mednarodnih pogodb ter v drugih utemeljenih primerih predpiše dodatne prepovedi
pri lovu.
(3) Minister lahko z odločbo, izdano v soglasju z ministrom,
pristojnim za varstvo narave, na določenem kraju in za določen čas izjemoma
odpravi posamezne prepovedi iz prvega odstavka tega člena, če je to potrebno za
znanstveno-raziskovalne namene oziroma v drugih posebej utemeljenih primerih.
VII.1. Kontrola in evidenca odstrela in izgub divjadi
45. člen
(ukrepi ob odstrelu divjadi, najdbi poginule divjadi in
poseganju v populacije ali najdbah zavarovanih vrst velikih zveri)
(1) Odstreljene velike zveri in parkljasto divjad je potrebno
opremiti s posebno oznako v skladu z veterinarskimi predpisi.
(2) Upravljavec je dolžan poskrbeti, da pooblaščeni
predstavnik oziroma predstavnica (v nadaljnjem besedilu: predstavnik) Zavoda še
pred izkoženjem opravi ogled vsakega odvzetega medveda, volka ali risa, opravi
vse predpisane meritve, odvzame potrebne vzorce in ugotovi, ali je bil odvzem
opravljen v skladu z izdanimi dovoljenji. Upravljavec mora o odvzemu najpozneje
v 24 urah obvestiti območno združenje upravljavcev lovišč in lovišč s posebnim
namenom, ki mora o odvzemu čimprej obvestiti vse druge upravičence za lov v
lovsko upravljavskem območju.
(3) Policija, upravljavci cest in veterinarsko higienska
služba morajo o trku divjadi z vozili v prometu in o najdbi ranjene ali
poginule divjadi na cestišču pred odstranitvijo divjadi obvestiti Regijski
center za obveščanje, ki o tem obvesti upravljavca lovišča. Predstavnik
upravljavca ima pred odstranitvijo poginule divjadi na cestišču pravico do
pridobitve vseh tistih delov poginule divjadi, ki jih potrebuje za
evidentiranje izgub.
(4) Pooblaščeni predstavnik upravljavca si mora poginulo divjad
in zavarovane velike zveri po obvestilu o najdbi čimprej ogledati, poskušati
ugotoviti vzrok smrti in ukrepati v skladu s četrtim odstavkom 46. člena.
(5) Minister predpiše način, vrsto in obliko označevanja
divjadi po odstrelu.
46. člen
(evidentiranje odstrela in izgub divjadi ter zavarovanih
vrst velikih zveri)
(1) Odstreljene velike zveri in parkljasto divjad je potrebno
dostaviti na mesto za prevzem divjadi v skladu z veterinarskimi predpisi.
(2) Upravljavec mora za vso odstreljeno in najdeno poginulo
divjad opraviti izmero predpisanih podatkov, vpisati podatke v evidenčno knjigo
odstrela in izgub. Za trofeje, ki jih ni moč posredovati komisiji lovsko
upravljavskega območja, se izda tudi trofejni list.
(3) Upravljavci morajo zaradi ugotavljanja stanja in
razvojnih trendov populacij vrst divjadi v rokih, določenih z dvoletnimi načrti
lovsko upravljavskih območij, posredovati komisiji lovsko upravljavskega
območja trofejne liste in materialne dokaze o opravljenem odstrelu in izgubah.
(4) Minister na predlog Zavoda in Zveze predpiše podrobnejša
navodila za evidentiranje odstrela in izgub divjadi ter o imenovanju komisije
za oceno odstrela in izgub v lovsko upravljavskem območju.
47. člen
(kontrola prometa z divjadjo)
(1) Odstreljena oziroma najdena poginula divjad ali njeni
deli, namenjeni prometu, morajo biti opremljeni z izvornim spričevalom, ki ga
izda upravljavec.
(2) Upravljavec mora prevzemniku oziroma kupcu odstreljene
ali najdene divjadi ob prevzemu izročiti original izvornega spričevala, kopijo
pa mora hraniti.
(3) Minister lahko določi omejitve pri izvozu trofej.
(4) Preparator oziroma preparatorka (v nadaljnjem besedilu:
preparator) mora voditi evidenco o vseh v delo sprejetih osebkih divjadi,
njihovih delih oziroma trofejah ter jih sme prevzeti v obdelavo le skupaj z
izvornim spričevalom. Izvorno spričevalo mora preparator hraniti pri sebi do
izročitve preparata.
(5) Minister predpiše vsebino in obliko izvornega spričevala
in evidence, ki jo morajo voditi preparatorji.
VIII. DEL
DIVJAD V UJETNIŠTVU IN V OBORAH
48. člen
(najdba žive divjadi)
(1) Prepovedano je dotikanje, prenašanje ali prilaščanje
najdenih osebkov vseh vrst divjadi ter razdiranje gnezd in pobiranje jajc
pernate divjadi, razen v primerih, ko se jih lahko s prenosom na bližnje varno mesto
v naravnem okolju zavaruje pred uničenjem.
(2) Najditelj je dolžan čimprej prijaviti upravljavcu vsak
primer najdbe onemogle ali poškodovane divjadi, ogroženega mladiča ali gnezda.
(3) Minister v soglasju z ministrom za varstvo narave lahko
dovoli izjeme od prepovedi iz prvega odstavka tega člena, če je to potrebno za
vzrejo, raziskovalne in vzgojne namene ter v drugih utemeljenih primerih.
49. člen
(divjad v ujetništvu)
(1) Divjadi ni dovoljeno zadrževati v ujetništvu brez
dovoljenja.
(2) Minister, pristojen za varstvo narave, v soglasju z
ministrom, pristojnim za divjad in lovstvo, dovoli zadrževanje divjadi v
ujetništvu, če se divjad zadržuje v ujetništvu z namenom, da se prikaže
javnosti v živalskem vrtu, v skladu s predpisom, ki ureja živalske vrtove.
(3) Če so zagotovljene predpisane bivalne razmere in oskrba
lahko minister v soglasju z ministrom, pristojnim za varstvo narave, izjemoma
dovoli zadržanje divjadi v ujetništvu v času zdravljenja, rehabilitacije
divjadi ter v drugih primerih, ko je to potrebno zaradi varstva divjadi.
(4) Ne glede na določbo prvega odstavka je v skladu z načrti
za upravljanje z divjadjo dovoljeno zadrževanje male poljske divjadi v
ujetništvu z namenom vzreje za doseljevanje v naravo. Vrste male poljske
divjadi, bivalne razmere in način oskrbe pri njihovi vzreji predpiše minister v
soglasju z ministrom, pristojnim za varstvo narave.
50. člen
(divjad v oborah)
(1) Glede na velikost in namen se obore za divjad delijo na:
-
obore za rejo divjadi, ki merijo najmanj 0,5 ha in največ 30 ha;
-
obore s posebnim namenom, s površino manjšo od 30 ha, ki so namenjene
preučevanju, karanteni in vzreji divjadi za izpuščanje v prosto naravo in
podobno;
-
lovne obore, ki so razglašene za gozd s posebnim namenom in pri katerih
je poudarjena lovna funkcija, ter merijo najmanj 200 ha.
(2) Za postavitev vseh obor iz prejšnjega odstavka je treba
pridobiti dovoljenje v skladu s predpisi o varstvu okolja in urejanju prostora.
(3) Reja divjadi v oborah se izvaja v skladu s predpisi o
živinoreji in veterini.
(4) Obore za rejo divjadi in obore s posebnim namenom so
izločene iz lovne površine ter zanje ne veljajo določbe tega zakona glede
načrtovanja in upravljanja z divjadjo. Lovne obore so posebna enota v lovišču s
posebnim namenom ter se upravljanje z divjadjo v njih načrtuje ločeno.
(5) V oborah ni dovoljeno zadrževati tistih tujerodnih vrst
divjadi, ki bi lahko v primeru pobega iz obore spremenile genski sklad populacij
domorodnih vrst divjadi.
(6) Pred izpustom v oboro mora divjad prebiti določen čas v karanteni
pod veterinarskim nadzorom. Zdravstveno stanje divjadi v obori je potrebno
ugotavljati najmanj enkrat letno. O poginu divjadi v obori mora lastnik oziroma
lastnica (v nadaljnjem besedilu: lastnik) oziroma imetnik oziroma imetnica (v
nadaljnjem besedilu: imetnik) obore takoj obvestiti pristojno veterinarsko
službo.
(7) Lastnik oziroma imetnik obore je dolžan nadzorovati in
vzdrževati ograjo obore tako, da preprečuje prehod oziroma pobeg divjadi iz
obore v naravo. Za škodo, ki jo povzroči iz obore pobegla divjad, je odgovoren
lastnik oziroma imetnik obore ne glede na krivdo.
(8) O pobegu divjadi iz obore mora lastnik oziroma imetnik
obore takoj obvestiti Zavod, lovsko inšpekcijo in upravljavce lovišč in lovišč
s posebnim namenom. Lastnik oziroma imetnik obore mora pobeglo divjadi ujeti v
osmih dneh od dneva, ko je bil pobeg ugotovljen, sicer se pobegla divjad šteje
za prosto živečo divjad. O nadaljnjem ravnanju s pobeglo divjadjo odloča Zavod
v skladu s strokovnimi usmeritvami iz načrtov lovsko upravljavskih območij in v
dogovoru z upravljavci ter lovsko inšpekcijo.
IX. DEL
PREPREČEVANJE IN POVRAČILO ŠKODE OD IN NA
DIVJADI
51. člen
(splošne določbe)
Glede povzročitve in odgovornosti za škodo se uporabljajo
določbe obligacijskega zakona, v kolikor ta zakon ne določa drugače.
52. člen
(opredelitev škode)
(1) Škoda na zdravju ljudi je tista, ki jo divjad povzroči
neposredno zdravju človeka in je vsa nepremoženjska škoda, ki je nastala
oškodovancu zaradi delovanja divjadi.
(2) Škoda na premoženju je škoda, ki jo divjad povzroči s
poškodovanjem, uničenjem ali zmanjšanjem vrednosti premičnih in nepremičnih
stvari fizičnih in pravnih oseb (škoda na kmetijskih in gozdnih zemljiščih,
domačih živalih, gospodarskih in drugih objektih ipd).
(3) Za škodo, ki jo je povzročila divjad v gozdu, ne šteje
poškodovanje ali uničenje nasada rastišču neprimerne drevesne vrste, katere
vnos mladja ni bil skladen z gozdno gojitvenim načrtom ali objedanje mladja v
sestojih, ki niso v obdobju pomlajevanja.
(4) Za škodo, ki jo je povzročila divjad na domači živali,
šteje zmanjšanje ali izguba vrednosti poškodovane ali pokončane domače živali.
(5) Škoda povzročena z izvajanjem lova je vsaka škoda, ki so
jo pri izvrševanju lova povzročili lovci, gonjači ali drugi udeleženci lova in
lovski psi.
(6) Škoda na divjadi je premoženjska in ekološka škoda,
povzročena z neposrednim protipravnim uničenjem, poškodovanjem ali
prilastitvijo divjadi, njenih legel in gnezd ali povzročena posredno s
protipravnimi posegi v prostor, ki spreminja, krči ali uničuje habitate,
naravne prehode (biokoridorje) in druge za obstoj divjadi pomembne dejavnike.
(7) Vlada predpiše natančnejše kriterije za opredelitev vrst
škod iz predhodnih odstavkov tega člena ter metode in merila za ugotavljanje
njihove višine.
53. člen
(preprečevanje škode)
(1) Fizična ali pravna oseba, ki ji divjad lahko povzroči
škodo, mora na primeren način kot dober gospodar narediti vse potrebno, da
obvaruje svoje premoženje pred nastankom škode.
(2) Imetniki kmetijskih in gozdnih zemljišč na katerem je
lovišče, so dolžni uporabljati ustrezna zaščitna sredstva, ki jim jih preskrbi
upravljavec lovišča in izvajati druge predpisane ukrepe za preprečevanje škode
po divjadi.
(3) Če nastanka škode ni mogoče preprečiti na način iz prvega
in drugega odstavka tega člena, lahko oškodovanec oziroma oškodovanka od
upravljavca lovišča zahteva izvedbo ustreznih ukrepov za preprečitev nadaljnje
škode. Minister predpiše vrste ukrepov in način zagotovitve sredstev za izvedbo
ukrepov.
(4) Lastnik, zakupnik ali drug uporabnik zemljišča, ki ne
dovoli upravljavcu lovišča ali lovišča s posebnim namenom, zavarovanja
zemljišča, ga pri tem ovira ali odstrani sredstva oziroma ovire za
preprečevanje škode, ne dovoli oziroma preprečuje izvajanje lova, namerno
poškoduje ali odstrani lovske objekte oziroma ne ravna v skladu s prejšnjimi
odstavki tega člena, nima pravice do povrnitve škode, ki jo povzroči divjad na
teh površinah.
(5) Upravljavec lovišča ali lovišča s posebnim namenom je
dolžan obvestiti upravljavca javne ceste, ki vodi skozi lovišče, o krajih
stalnih prehodov divjadi čez cesto zaradi postavitve ustreznega prometnega
znaka.
(6) Minister na predlog Zavoda predpiše minimalne pogoje
ustrezne zaščite posameznih nelovnih površin.
54. člen
(odgovornost za škodo od divjadi in zavarovanih vrst
prostoživečih sesalcev in ptic)
(1) Republika Slovenija ni odgovorna za škodo, ki jo povzroči
divjad, razen v primerih, določenih s tem zakonom.
(2) Za škodo, ki jo povzroči divjad iz 38. člena tega zakona
v lovišču ali v lovišču s posebnim namenom na kmetijskih in gozdnih kulturah,
odgovarja upravljavec ne glede na krivdo (objektivna odgovornost).
(3) Za škodo, ki jo povzroči jelenjad ali divji prašiči v
obmejnih loviščih ali loviščih s posebnim namenom na kmetijskih in gozdnih
kulturah, odgovarja upravljavec. Za škodo, ki presega 50 odstotkov letnega
prihodka od prodane divjačine v primeru, da je upravljavec izpolnil letni načrt
lovišča oziroma lovišča s posebnim namenom, odgovarja Republika Slovenija.
Potrebna sredstva za plačilo teh škod zagotavlja ministrstvo, pristojno za
divjad in lovstvo.
(4) Za škodo, ki je nastala na nelovnih površinah iz 10.
člena tega zakona od divjadi ali zaradi lova, je odgovoren upravljavec, če je
nastala po njegovi krivdi (krivdna odgovornost), sicer pa Republika Slovenija.
(5) (prenehal
veljati)
(6) Za škodo na divjadi, povzročeno na način iz šestega
odstavka 52. člena tega zakona, je odgovoren tisti, ki je ravnal namenoma ali
iz malomarnosti (krivdna odgovornost).
(7) Za škodo na divjadi in na vozilu, ki jo povzroči trk
divjadi in premikajočega se vozila odgovarja:
-
voznik vozila, kolikor se ugotovi, da ni vozil v skladu s predpisi,
-
upravljavec lovišča, kolikor se ugotovi, da je škoda nastala zaradi
dejanj upravljavca,
-
upravljavec za škodo na divjadi in voznik za škodo na vozilu, kolikor
sta oba storila vse potrebno, da do škode ne bi prišlo.
(8) Za škodo, povzročeno z izvrševanjem lova s strelnim
orožjem, odgovarja upravljavec, ne glede na krivdo (objektivna odgovornost). Za
ostalo škodo nastalo pri izvrševanju lova in upravljanja z loviščem ali
loviščem s posebnim namenom, ima oškodovanec pravico neposredno uveljavljati
škodo od povzročitelja. Za izplačano odškodnino veljajo določila o odgovornosti
delodajalcev po obligacijskem zakonu.
55. člen
(višina odškodnine)
(1) Oškodovanec je upravičen do odškodnine za škodo na
kmetijskih in gozdnih kulturah, povzročeno od divjadi:
-
za škodo na kmetijski kulturi, nastalo v času, ko te kulture ni mogoče
nadomestiti z drugo, v vrednosti za območje in kulturo doseženega pridelka,
obračunanega po tržni odkupni ceni iz preteklega leta, ki ga objavi Statistični
urad Republike Slovenije z revalorizacijo v višini letne inflacije;
-
za škodo na kmetijski kulturi, nastalo v času, ko je uničeno kulturo še
v istem letu mogoče nadomestiti z drugo, v višini vseh stroškov dela in
sredstev, potrebnih za osnovanje nove kulture in razliko v vrednosti pridelka
med uničeno in novo kulturo;
-
za pokončano domačo žival v višini cene enakovredne domače živali,
povečano za stroške zaradi nakupa živali;
-
za poškodovano domačo žival v višini stroškov zdravljenja, povečano za
višino izgube zaradi izpada ali odloga vzrejnega cilja;
-
za ostale vrste škode, ki jih ureja ta zakon, v višini, ki jo oceni
izvedenec z ustreznega področja.
(2) Višina odškodnine na divjadi s protipravnim lovom se
določi po ceniku, ki ga predpiše minister.
56. člen
(uveljavljanje škode na kmetijskih in gozdnih kulturah od
upravljavca)
(1) Oškodovanec je dolžan škodo na kmetijskih in gozdnih
kulturah v treh dneh od dneva, ko je škodo opazil, pisno prijaviti pooblaščencu
upravljavca, katerega osebne podatke in naslov do 31. 12. tekočega leta
upravljavec javno objavi na krajevno običajen način.
(2) Če se oškodovanec in pooblaščenec upravljavca v osmih
dneh po pisni prijavi škode na podlagi ogleda ne sporazumeta o višini
odškodnine, pošlje oškodovanec pisno prijavo škode komisiji, ki jo za lovsko
upravljavsko območje imenuje minister za dobo petih let.
(3) Komisijo za določanje višine škode na kmetijskih in
gozdnih kulturah, sestavljajo predsednik oziroma predsednica (v nadaljnjem
besedilu: predsednik) ali njegov namestnik oziroma njegova namestnica (v
nadaljnjem besedilu: namestnik), ter dva člana oziroma dve članici (v
nadaljnjem besedilu: član) ali njuna oziroma njuni namestnika oziroma
namestnici. En član komisije in njegov namestnik sta usposobljena za kmetijsko
stroko, drugi član komisije in njegov namestnik pa za gozdarsko in lovsko
stroko. Komisija zaseda v tričlanski sestavi in odloča z večino glasov. V delu
komisije sodeluje tudi lovski inšpektor oziroma inšpektorica (v nadaljnjem
besedilu: lovski inšpektor) brez pravice glasovanja.
(4) Na podlagi ocene komisije, ki mora opraviti ogled
najpozneje v petnajstih dneh od prijave, poizkusita oškodovanec in upravljavec
skleniti sporazum o plačilu odškodnine.
(5) Oškodovanec ali upravljavec, ki se ne strinja z
odločitvijo komisije, lahko s tožbo zahteva, da o odškodnini odloči pristojno
sodišče. Tožbo morata vložiti najkasneje v treh letih od dneva, ko je škoda
nastala. Sodišče tožbo zavrže, če oškodovanec ni vložil pisne prijave v skladu
s prvim in drugim odstavkom tega člena.
57. člen
(uveljavljanje ostalih škod od upravljavca)
Za ostale vrste škod veljajo splošni predpisi o uveljavljanju
odškodninskih zahtevkov.
58. člen
(uveljavljanje škode od Republike Slovenije)
(1) Škodo, za katero je odgovorna Republika Slovenija,
prijavi oškodovanec v roku treh dni s pisno prijavo pooblaščencu, ki ga
minister določi z odločbo.
(2) Če se oškodovanec in pooblaščenec v osmih dneh po pisni
prijavi škode na podlagi ogleda ne sporazumeta o višini odškodnine, pošlje
oškodovanec pisno prijavo škode ministrstvu, pristojnemu za divjad in lovstvo.
(3) Oškodovanec, ki se ne strinja z odločitvijo ministrstva,
pristojnega za divjad in lovstvo, lahko s tožbo zahteva, da o odškodnini odloči
pristojno sodišče. Tožbo mora vložiti najkasneje v treh letih od dneva, ko je
škoda nastala. Sodišče tožbo zavrže, če oškodovanec ni vložil pisne prijave v
skladu s prvim in drugim odstavkom tega člena.
59. člen
(črtan)
X. DEL
LOVSKO UDEJSTVOVANJE
60. člen
(pravica udejstvovanja v lovu)
(1) Pravico udejstvovanja v lovu ima državljan oziroma
državljanka Republike Slovenije ali tuji državljan oziroma tuja državljanka s
stalnim bivališčem v Republiki Sloveniji (v nadaljnjem besedilu: lovec oziroma
lovka), ki ima opravljen lovski izpit in veljavno lovsko izkaznico ali je
zaposlen oziroma zaposlena v lovišču s posebnim namenom. Kdor nima lovskega izpita,
sme loviti le v spremstvu osebe, ki ima lovski izpit in veljavno lovsko
izkaznico ali je zaposlen oziroma zaposlena v lovišču s posebnim namenom.
(2) Lovec se lahko udejstvuje v lovu pod pogoji, ki so
določeni s tem zakonom.
(3) Tuji državljani oziroma tuje državljanke, ki nimajo
stalnega bivališča v Republiki Sloveniji, lahko lovijo kot lovski gosti oziroma
gostje, ki si pravico udejstvovanja v lovu pridobijo od upravljavca. Lovskim
gostom mora upravljavec zagotoviti strokovno spremstvo.
(4) Za kršitev določil tega zakona, ki jih pri lovu storijo
osebe iz prejšnjega odstavka, je poleg teh oseb odgovoren upravljavec, pri
katerem se lovsko udejstvujejo.
61. člen
(lovski izpit)
(1) Opravljanje lovskih izpitov organizira Zveza. Lovski
izpit opravljajo kandidati oziroma kandidatke (v nadaljnjem besedilu: kandidat)
pred izpitnimi komisijami, ki jih imenuje minister.
(2) Kandidati za lovski izpit so lovski pripravniki oziroma
lovske pripravnice, ki so pod vodstvom mentorja oziroma mentorice v lovišču ali
v lovišču s posebnim namenom opravili pripravniško dobo v trajanju najmanj
enega leta ter obiskovali tečaj usposabljanja, za katerega so program skupaj
pripravili Zveza, Zavod in pedagoške ustanove. Lovski pripravnik oziroma lovska
pripravnica ima pravico do orožne listine v skladu s predpisi o orožju.
(3) Lovski izpit obsega praktični in teoretični del ter je
javen. Pogoj za opravljanje teoretičnega dela je uspešno opravljeni praktični
del izpita.
(4) V primeru, da kandidat lovskega izpita prvič ne opravi,
ga lahko ponavlja še dvakrat. Med posameznim opravljanjem izpita mora preteči
najmanj šest mesecev.
(5) O uspešno opravljenem lovskem izpitu izda izpitna
komisija kandidatu spričevalo o opravljenem lovskem izpitu na obrazcu, ki ga
izda minister. Spričevalo o opravljenem lovskem izpitu je dokument, ki dokazuje
upravičenost do pridobitve lovske izkaznice.
(6) Kandidatom, ki so na srednji gozdarski šoli ali na višji
strokovni šoli oziroma v okviru visokošolskega izobraževanja uspešno opravili
izpit s področja biologija in ekologija prostoživečih živali, patologija
divjadi ali lovstvo po programu, ki obsega vsebine, primerljive programu
teoretičnega dela lovskega izpita, ni treba opravljati teoretičnega dela
lovskega izpita z navedenih področij, morajo pa opraviti izpit s preostalih
področij in praktični del izpita v lovišču oziroma lovišču s posebnim namenom,
v trajanju najmanj šest mesecev, ter preizkus znanja o ravnanju z lovskim
orožjem v skladu s predpisi, ki urejajo orožje. Vlogo za delno oprostitev
opravljanja teoretičnega dela lovskega izpita kandidati vložijo pri Zvezi. Po
opravljeni primerjavi programov komisija, ki jo imenuje minister, določi
področja, na katerih kandidatu ni treba opravljati teoretičnega dela lovskega
izpita, in o tem izda potrdilo. Na podlagi potrdila o priznanju določenih
vsebin v skladu s tem odstavkom, potrdila o opravljenem preizkusu znanja iz
vsebin preostalega dela teoretičnega dela lovskega izpita, potrdila o
opravljenem preizkusu znanja o ravnanju z orožjem v skladu s predpisi, ki urejajo
orožje, ter potrdila upravljavca o opravljenem praktičnem delu izpita, se
kandidatu izda spričevalo o opravljenem lovskem izpitu na obrazcu, ki ga
predpiše minister.
(7) Minister podrobneje predpiše pogoje za opravljanje
lovskega izpita.
(8) Kandidatom, ki so opravili lovski izpit pri
organizacijah, ki imajo v državah članicah Evropske unije javno pooblastilo za
opravljanje lovskega izpita, se izda na podlagi potrdila o opravljenem lovskem
izpitu in opravljenem preizkusu znanja s področja lovske zakonodaje, spričevalo
o opravljenem lovskem izpitu na obrazcu iz šestega odstavka tega člena.
Spričevalo o opravljenem lovskem izpitu izda komisija iz šestega odstavka tega
člena.
62. člen
(lovska izkaznica)
(1) Oseba, ki izpolnjuje s tem zakonom določene pogoje, ima
pravico do pridobitve lovske izkaznice. Pravico pridobitve lovske izkaznice ima
tudi oseba, ki izpolnjuje s tem zakonom določene pogoje pa ni član oziroma
članica lovske družine oziroma delavec oziroma delavka upravljavca lovišč s
posebnimi nameni.
(2) Lovec mora imeti pri sebi veljavno lovsko izkaznico ali
izkaznico lovskega čuvaja in jo na zahtevo organov notranjih zadev, lovskih
čuvajev ali lovske inšpekcije pokazati.
(3) Lovske izkaznice za svoje člane oziroma članice izdaja
Zveza, njihovo veljavnost letno podaljšuje upravljavec lovišča. Veljavnost
lovske izkaznice lahko izdajatelj na predlog upravljavca lovišča prekliče
oziroma le-ta lovsko izkaznico odvzame v skladu z določili tega zakona.
(4) Lovska izkaznica mora vsebovati fotografijo imetnika
oziroma imetnice, njegove oziroma njene osebne podatke, datum veljavnosti in
žig izdajatelja. Lovska izkaznica je veljavna do konca koledarskega leta, ne
glede na to, v katerem mesecu je bila izdana.
63. člen
(odklonitev izdaje ali podaljšanja in preklic veljavnosti
lovske izkaznice)
(1) Lovske izkaznice se ne izda oziroma podaljša osebi, ki:
-
ni dopolnila 18 let starosti;
-
je duševno zbolela in je pod skrbništvom;
-
ni uspešno opravila lovskega izpita ali s spričevalom oziroma ustreznim
dokumentom dokazala, da je s šolanjem in dodatnim praktičnim usposabljanjem
pridobila znanje, ki po določilih tega zakona šteje za enakovredno lovskemu
izpitu;
-
je pravnomočno obsojena na nepogojno kazen zapora za kaznivo dejanje
onesnaženja živil ali krme, uničevanja gozdov, mučenja živali, nezakonitega
lova, nezakonitega ribolova ali nezakonitega ravnanja z zaščitenimi živalmi,
-
je pravnomočno obsojena na nepogojno kazen zapora za kaznivo dejanje
izdelovanja in pridobivanja orožja ali nedovoljene proizvodnje in prometa
orožja ali eksploziva.
(2) Lovcu, ki je bil pravnomočno obsojen na nepogojno kazen
zapora za kaznivo dejanje iz četrte ali pete alineje prejšnjega odstavka,
izdajatelj prekliče veljavnost lovske izkaznice.
(3) Če prosilec oziroma prosilka ne podaljša veljavnosti lovske
izkaznice tri leta zapored, mora ob zaprositvi za podaljšanje lovske izkaznice
priložiti potrdilo iz kazenske evidence.
(4) Za preklic ali odklonitev podaljšanja veljavnosti lovske
izkaznice, razrešitev lovskega čuvaja in za odločanje o pravicah in odgovornostih
člana upravljavke lovišča v zvezi z izvajanjem koncesijske pogodbe, upravljavec
kazenske evidence lovskemu inšpektorju ali Zvezi oziroma upravljavki lovišča na
njihovo zahtevo pošlje podatek iz četrte in pete alineje prvega odstavka tega
člena o pravnomočni obsodbi imetnika lovske izkaznice, imetnika izkaznice
lovskega čuvaja oziroma člana upravljavke lovišča.
XI. DEL
ORGANIZIRANOST LOVSTVA
64. člen
(vrste lovskih organizacij)
Lovske organizacije so lovske družine, Zveza, lovišča s
posebnim namenom, javni zavodi ter območno združenje upravljavcev lovišč in
lovišč s posebnim namenom združenih v lovsko upravljavskem območju (v
nadaljnjem besedilu: območno združenje upravljavcev).
65. člen
(lovska družina)
(1) Lovska družina je društvo najmanj 15 polnoletnih oseb, ki
se ustanovi, deluje in preneha obstajati po predpisih o društvih, če ta zakon
ne določa drugače. Člani oziroma članice društva so lahko lovci in posamezniki
oziroma posameznice, ki imajo stalno prebivališče v Republiki Sloveniji ter je njihov
interes povezan z divjadjo in lovstvom. (delno
razveljavljen)
(2) Najkasneje v treh letih od včlanitve je potrebno opraviti
lovski izpit, sicer članstvo v lovski družini preneha.
(3) Lovska družina, ki ima sklenjeno koncesijsko pogodbo iz
25. člena tega zakona, deluje tudi v javnem interesu in ima pravico zastopati
interese ohranjanja in varstva divjadi, njenega življenjskega prostora ter
lovstva na območju lovišča v vseh upravnih in sodnih postopkih.
(4) Lovska družina, ki je koncesionar, lahko v svojem
temeljnem aktu omeji sprejem novih članov, če lovna površina na enega člana ne
dosega v:
-
nižinskem lovišču 50 ha;
-
sredogorskem lovišču 100 ha;
-
visokogorskem lovišču150 ha.
(5) Ne glede na omejitve iz prejšnjega odstavka, mora lovska
družina sprejeti v članstvo kandidata, ki ima na področju lovišča prijavljeno
kot osnovno kmetijsko ali gozdarsko dejavnost ali je lastnik vsaj 15 ha gozdnih
ali kmetijskih zemljišč.
(6) Pri sprejemu v članstvo lovska družina novim članom ne
sme zaračunavati pristopnine ali podobnih dajatev. Novo sprejeti člani imajo
enake pravice in dolžnosti, kot vsi drugi člani lovske družine.
(7) Lovska družina preneha obstajati:
-
(razveljavljena),
-
če krši predpise s področja varstva narave, zaščite živali in orožja,
-
v drugih z zakonom določenih primerih.
(8) Ukinitev lovske družine lahko predlaga Zveza, Zavod,
območno združenje upravljavcev, pristojne inšpekcijske službe ter organ
pristojen za varstvo narave.
(9) Po prenehanju obstoja lovske družine, se z njenim
premoženjem poravna vse obveznosti, morebitni ostanek sredstev pa pripade
območnemu združenju upravljavcev oziroma Zvezi.
(10) Lovska družina pokriva stroške plačila koncesije za
upravljanje z divjadjo in svojega poslovanja s članarinami, prispevki članov,
prodajo divjačine, s prihodki od izvajanja javnih pooblastil, prispevki
sponzorjev in z drugimi viri.
66. člen
(Lovska zveza Slovenije)
(1) Lovska zveza Slovenije je zveza vseh lovskih družin, ki
deluje tudi v javnem interesu.
(2) V skladu s temeljnim aktom Zveze so lahko njeni člani
tudi druga društva, katerih dejavnost je povezana z divjadjo, lovstvom in
varstvom narave.
(3) Zveza sodeluje z državnimi in strokovnimi organi v
zadevah, ki se nanašajo na lovstvo in upravljanje z divjadjo. Poleg nalog, ki
jih opravlja v javnem interesu lahko Zveza določi v svojem temeljnem aktu tudi
druge naloge s področja lovstva.
(4) Zveza pokriva stroške delovanja s članarinami, prispevki
članov oziroma članic, s prihodki od izvajanja javnih pooblastil, prispevki
sponzorjev in z drugimi viri.
67. člen
(območno združenje upravljavcev)
(1) Upravljavci lovišč in lovišč s posebnim namenom v lovsko
upravljavskem območju se morajo zaradi urejanja in usklajevanja skupnih nalog
pri upravljanju z divjadjo združiti v območno združenje upravljavcev lovišč in
lovišč s posebnim namenom.
(2) Organa območnega združenja sta zbor upravljavcev, kjer so
enakovredno zastopani predstavniki vseh upravljavcev in izvršilni organ.
Izvršilni organ izvoli zbor upravljavcev.
(3) Izvršilni organ je sestavljen iz devetih članov oziroma
članic, ki se izvolijo glede na strokovne kriterije in proporcionalno glede na
površino lovišča v lovsko upravljavskem območju. Mandat članov oziroma članic v
izvršilnem organu je petleten.
(4) Temeljne pristojnosti izvršilnega organa območnega
združenja upravljavcev so:
-
urejati stvari strokovne in upravljavske narave članov združenja v
povezavi z divjadjo in lovstvom v njihovem imenu in za njihov račun;
-
usklajevati stvari strokovne in upravljavske narave do državnih organov
in Zavoda ter do Zveze;
-
organizirati letne preglede odstrela in izgub za presojo pravilnosti
izvedenega načrta odvzema divjadi v sodelovanju z Zavodom;
-
pripravlja izhodišča za pripravo letnih načrtov po posameznih loviščih;
-
ostale naloge, ki jih sprejme zbor upravljalcev iz drugega odstavka tega
člena.
(5) Območno združenje upravljavcev pokriva stroške delovanja
s prispevki članov, prispevki sponzorjev in z drugimi viri.
68. člen
(lovišče s posebnim namenom)
Ne glede na določbo tretjega odstavka 7. člena tega
zakona so v Republiki Sloveniji naslednja lovišča s posebnim namenom: Triglav
Bled, Kozorog Kamnik, Pohorje, Fazan Beltinci, Kompas Peskovci, Jelen,
Kočevsko, Ljubljanski vrh, Prodi Razor in Brdo pri Kranju.
69. člen
(javni zavodi)
(1) Javni zavodi za upravljanje z divjadjo so Zavod za
gozdove Slovenije in drugi zavodi, ki upravljajo z lovišči s posebnim pomenom
in delujejo v javnem interesu.
(2) Javni zavodi sodelujejo z drugimi lovskimi
organizacijami, državnimi organi in strokovnimi organi ter organizacijami v
zadevah, ki se nanašajo na lovstvo in upravljanje z divjadjo ter drugih
zadevah, ki so opredeljene v aktu o ustanovitvi.
XII. DEL
LOVSKOČUVAJSKA SLUŽBA
70. člen
(organizacija in naloge službe)
(1) Upravljavec je dolžan zagotoviti nadzor na celotni
površini lovišča oziroma lovišča s posebnim namenom z organiziranjem lovsko
čuvajske službe.
(2) Temeljne naloge lovsko čuvajske službe v lovišču s
posebnim namenom oziroma lovišču so:
-
terenski nadzor nad spoštovanjem določil iz četrtega, petega in šestega
odstavka 32. člena, drugega in četrtega odstavka 33. člena, prvega in tretjega
odstavka 35. člena, 38. člena, 40. člena, prvega odstavka 41. člena, prvega
odstavka 43. člena, prvega odstavka 45. člena, prvega odstavka 46. člena,
drugega in tretjega odstavka 60. člena ter drugega odstavka 62. člena tega
zakona;
-
tekoče obveščanje koncesionarja, lovske inšpekcije in Zavoda o opažanjih
v zvezi z divjadjo in dogajanjem v okolju divjadi;
-
pomoč pri opravljanju sistematičnih opazovanj in pri zbiranju različnih
podatkov o divjadi, njenem okolju in njunih medsebojnih odnosih;
-
pomoč pri opravljanju biotehničnih del v življenjskem okolju divjadi, krmljenju
divjadi, strokovno pravilnem opravljanju lova in drugih ukrepov v skladu s
koncesijsko pogodbo;
-
pomoč pri delih za preprečevanje in zniževanje škod od divjadi;
-
opravljanje odstrela v skladu z odločbo iz drugega odstavka 42. člena;
-
sodelovanje z lovsko inšpekcijo in Zavodom.
(3) Minister izda podrobnejša navodila o organizaciji lovsko
– čuvajske službe v loviščih in loviščih s posebnim namenom.
71. člen
(lovsko-čuvajski izpit)
(1) K lovsko-čuvajskemu izpitu lahko pristopi lovec, ki ima
opravljen lovski izpit in orožni list.
(2) Izpit za lovskega čuvaja obsega pisni, ustni in praktični
del, ki se opravlja pred komisijo, ki jo imenuje minister. Komisijo sestavljajo
predstavnik oziroma predstavnica ministrstva, predstavnik oziroma predstavnica
ministrstva, pristojnega za varstvo narave, predstavnik oziroma predstavnica
Zavoda, predstavnik oziroma predstavnica pedagoške ustanove in predstavnik
oziroma predstavnica Zveze.
(3) Lovski čuvaji se morajo na stroške upravljavca
permanentno izobraževati.
(4) Minister predpiše podrobnejše pogoje za pristop kandidata
k izpitu za lovskega čuvaja in vsebine posameznih delov izpita.
72. člen
(pogoji za opravljanje službe)
(1) Lovski čuvaj lahko postane polnoleten državljan oziroma
polnoletna državljanka Republike Slovenije, ki ima orožni list in je opravil
izpit za lovskega čuvaja ter ima kot član lovske organizacije triletno lovsko
prakso.
(2) Pred nastopom službe mora lovski čuvaj predložiti
spričevalo o opravljenem lovsko-čuvajskem izpitu in orožni list ter pred pristojnim
upravnim organom podati izjavo, da bo svojo službo vestno in nepristransko
opravljal v skladu z zakonom, s čimer izpolnjuje pogoje za pridobitev lovsko
čuvajske izkaznice in službenega znaka, ki ju izda pristojni upravni organ.
Obliko izkaznice in znaka določi minister.
(3) Lovski čuvaj je v času opravljanja službe lovišču ali
lovišču s posebnim namenom uradna oseba.
(4) Lovskega čuvaja pristojni upravni organ z odločbo razreši
opravljanja lovsko-čuvajske službe, če je prekršil določila tega zakona ali na
njegovi podlagi izdanih predpisov. Predlog za razrešitev lahko pri pristojnem
upravnem organu vloži lovska inšpekcija.
73. člen
(pooblastila lovskega čuvaja)
(1) Lovski čuvaj je med opravljanjem svoje službe pooblaščen
da:
-
osebe, ki so kršile ali nameravajo kršiti določila tega zakona ustaviti,
preveriti njihovo istovetnost ter o kršitvah obvesti upravljavca, lovskega
inšpektorja, po potrebi pa tudi pristojni organ za notranje zadeve;
-
osebam, ki se nahajajo z orožjem oziroma lovskimi pripravami v lovišču s
posebnim namenom ali lovišču in nimajo pravice udejstvovanja v lovu, začasno
odvzame orožje ali lovske priprave ter osebe privede in odvzete predmete izroči
pristojnemu organu za notranje zadeve;
-
v primerih, ko obstajajo razlogi za sum, da so dokazi o kršitvah določil
tega zakona skriti v vozilih ali prtljagi, zahteva njihovo izročitev in obvesti
pristojni organ za notranje zadeve;
-
po nalogu Zavoda oziroma lovskega inšpektorja opravi odstrel divjadi, če
ga ni opravil koncesionar v skladu s koncesijsko pogodbo;
-
pri opravljanju lovsko-čuvajske službe nosi lovsko orožje v skladu s
predpisi o orožju. Lovski čuvaj sme lovsko orožje uporabiti v samoobrambi v
skladu s predpisi.
(2) V primerih, ko bi zaradi obveščanja pristojnega organa za
notranje zadeve oziroma lovskega inšpektorja z odlašanjem takojšnjega ukrepanja
nastala nevarnost za zdravje in življenje ljudi, je lovski čuvaj pooblaščen
ukrepati po lastnem preudarku. V takem primeru pa prevzame tudi odgovornost za
umestnost storjenih ukrepov.
XIII. DEL
LOVSKA INŠPEKCIJA
74. člen
(1) Izvajanje določb tega zakona in predpisov, izdanih na
njegovi podlagi, nadzorujejo lovski inšpektorji.
(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka lahko izvajanje
določb tega zakona in predpisov, izdanih na njegovi podlagi, nadzorujejo tudi
inšpektorji oziroma inšpektorice, pristojni oziroma pristojne za ohranjanje
narave, gozdarstvo in ribištvo.
(3) Za lovskega inšpektorja je lahko imenovana oseba, ki
poleg splošnih pogojev za delo v državni upravi izpolnjuje še naslednje pogoje:
ima doseženo izobrazbo, ki ustreza ravni izobrazbe, pridobljene po dodiplomskih
študijskih programih za pridobitev izobrazbe prve stopnje, lovski izpit in
najmanj pet let delovanja na področju lovstva.
(4) Lovski inšpektor ima poleg pooblastil, ki jih ima po
splošnih predpisih, ki urejajo inšpekcijo, še naslednja pooblastila in
pristojnosti:
-
nadzorovati izvajanje koncesijskih pogodb;
-
predlagati odvzem pravice upravljanja z divjadjo v lovišču in lovišču s
posebnim namenom;
-
pregledovati načrte upravljanja z divjadjo, poslovne knjige in druge
listine, ki se nanašajo na divjad in lovstvo;
-
pregledovati evidenco odstrela divjadi in obseg ter kakovost opravljenih
biotehničnih del;
-
začasno ustaviti ali odrediti odstrel posamezne vrste divjadi iz
razlogov, določenih v prvi ali drugi alineji prvega odstavka 42. člena
tega zakona, ki ga izvrši upravljavec lovišča;
-
ustaviti vso dejavnost, ki je v nasprotju s tem zakonom in na njegovi
podlagi izdanimi predpisi;
-
odrediti odstranitev obor, če zanje ni bilo pridobljeno dovoljenje;
-
odrediti v nujnih primerih začasne ukrepe za preprečitev škode od
divjadi in na divjadi;
-
zaseči v nasprotju z zakonom in na njegovi podlagi izdanimi predpisi
ulovljeno ali prilaščeno poginulo divjad ali njene dele (trofeje) ali druge
nezakonito prilaščene proizvode iz lovišča ter sredstva in predmete, s katerimi
so bila storjena ta protipravna dejanja;
-
pregledovati evidenčne knjige preparatorjev in strojarjev ter njihove
prostore za shranjevanje divjadi ali njenih delov;
-
pregledovati, če imajo odkupovalci oziroma prodajalci divjačine
predpisane dokumente;
-
nadzirati izvajanje nalog in pooblastil lovskih čuvajev;
-
zahtevati pojasnila od odgovornih oseb koncesionarja, kadar je to
potrebno;
-
obveščati pristojne organe o opaženih nepravilnostih in zahtevati
njihovo intervencijo, če sam nima te pravice;
-
z video napravami izvajati nadzor nad krmišči, solnicami, kalužami,
lokacijami, na katerih člani upravljavke lovišča krmijo divjad v nasprotju z
načrti lovsko upravljavskih območij, in mesti za prevzem divjadi v skladu s
predpisi, ki urejajo veterinarstvo.
XIV. DEL
KAZENSKE DOLOČBE
75. člen
(1) Z globo od 2.100 do 12.550 eurov se kaznuje za prekršek
pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik:
1.
ki ne pridobi soglasja Zavoda za posege, ki lahko bistveno spremenijo
življenjske razmere divjadi (tretji odstavek 30. člena);
2.
ki opravlja v gozdu dela, ki bi ovirala ali preprečevala nemoten potek
reprodukcije divjadi (drugi odstavek 31. člena);
3.
ki gradi ceste ali vlake preko rastišč, gnezdišč, območij brlogov, zimovališč
ali pasišč divjadi (tretji odstavek 31. člena);
4.
ki pri sečnji in spravilu z vejami zametuje in z vlačenjem lesa
poškoduje kaluže, vodne kale in izvire ter s travo porasle površine v gozdu
oziroma po opravljenem delu ne vzpostavi prvotnega stanja (četrti odstavek 31.
člena);
5.
ki uporablja fitosanitarna sredstva v nasprotju s predpisi o njihovi
uporabi (drugi odstavek 32. člena);
6.
ki ne uporablja preventivnih sredstev in načinov dela za preprečevanje
in omejevanje izgub divjadi na leglih in gnezdih (četrti odstavek 32. člena);
7.
ki seka, požiga ali drugače uničuje žive meje, grmišča in s suho
zarastjo porasle površine po pašnikih, travnikih in poljih v času gnezdenja
ptic in poleganja mladičev, med 1. marcem in 1. avgustom (peti odstavek 32.
člena);
8.
ki pri urejanju vodotokov ne ohranja posameznih odsekov stare struge ter
rastočega drevja in grmovja na njihovih bregovih oziroma ne zagotavlja
nepretrgane zarasti vsaj enega od obeh bregov struge (prvi odstavek 33. člena);
9.
ki z regulacijo vodotokov ali osuševanjem zemljišč uničuje močvirja
oziroma vlažne biotope (drugi odstavek 33. člena);
10.
ki pri osuševanjih zemljišč ne ohranja najmanj petine površine v
prvotnem stanju (tretji odstavek 33. člena);
11.
ki v času gnezdenja ptic, med 1. marcem in 1. avgustom, seka zarast po
bregovih voda, čisti odvodne kanale ali prazni vodna zajetja (četrti odstavek
33. člena);
12.
ki ne uredi izhodov za divjad pri odprtih, s strmimi stenami obdanih
vodnih zajetjih ali vodnih koritih (peti odstavek 33. člena);
13.
ki pri gradnji z ograjo zavarovanih prometnic ne zagotovi prehodov za
divjad na krajih, kjer so že od nekdaj potekale stečine in naravni prehodi
divjadi (prvi odstavek 34. člena);
14.
ki potrdi ali izda gradbeno dovoljenje za gradnjo prometnic, dokler niso
zagotovljene strokovne rešitve prehodov divjadi (drugi odstavek 34. člena);
15.
ki vznemirja divjad v mirnih conah, na rastiščih, gnezdiščih,
polegališčih, brlogih, zimovališčih, pasiščih v gozdu in krmiščih ali jo
zalezuje v neugodnih vremenskih razmerah (prvi odstavek 35. člena);
16.
ki leti z napravami za letenje zunaj posebej za ta namen odrejenih
območij (drugi odstavek 35. člena);
17.
ki nima pred prepariranjem divjadi pri sebi izvornega spričevala za vso
divjad oziroma njene dele ali ne vodi predpisane evidence (četrti odstavek 47.
člena);
18.
ki brez dovoljenja zadržuje divjad v ujetništvu (prvi odstavek 49.
člena);
19.
ki kljub obvestilu ne postavi ustreznega prometnega znaka na krajih
stalnih prehodov divjadi (peti odstavek 53. člena);
20.
ki osebi, ki ni upravičena do izdaje ali podaljšanja lovske izkaznice,
izda ali podaljša lovsko izkaznico (prvi odstavek 63. člena).
(2) Z globo od 420 do 4.100 eurov se za prekršek iz prvega
odstavka tega člena kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna
oseba samostojnega podjetnika posameznika.
(3) Z globo od 420 do 1.200 eurov se za prekršek iz prvega
odstavka tega člena kaznuje posameznik.
76. člen
(1) Z globo od 4.200 do 125.000 eurov se kaznuje za prekršek
pravna oseba:
1.
ki pod pogoji javne službe ne opravlja nalog iz prvega in drugega
odstavka 21. člena;
2.
ki ne vzpostavi ekocelic v skladu z načrtom lovsko upravljavskega
območja (drugi odstavek 37. člena);
3.
ki ne zagotavlja ukrepov v skladu z načrti za trajnostno gospodarjenje z
divjadjo (39. člen);
4.
ki ne izvaja ponovnega naseljevanja domorodnih vrst divjadi ter
naseljevanja in doseljevanja domorodnih ali tujerodnih vrst divjadi na osnovi
načrtov lovsko upravljalskih območij v skladu s predpisi s področja
veterinarstva in ohranjanja narave (40. člen);
5.
ki krmi divjad v nasprotju z načrti lovsko upravljavskih območij ali
postavlja mrhovišča za krmljenje medveda na lokacijah, ki niso predvidena z
načrti lovsko upravljavskih območij in drugimi dokumenti, ki opredeljujejo
upravljanje s to vrsto divjadi (41. člen);
6.
ki izvede neutemeljen izredni poseg v populacijo ali po izrednem posegu
v populacijo divjadi, pri taki poškodbi ali utemeljenem sumu na bolezen, zaradi
katere osebek ni sposoben preživeti v naravnem okolju, ne obvesti lovskega
inšpektorja (četrti odstavek 42. člena);
7.
ki ne vrne upravljavcu izpolnjene polharske dovolilnice do 31. decembra
tekočega leta (tretji odstavek 43.a člena);
8.
ki izkoži uplenjenega medveda, volka ali risa, preden si ga ogleda
pooblaščeni predstavnik zavoda, ali če o uplenitvi pravočasno ne obvesti
območnega združenja upravljavcev lovišč in lovišč s posebnim namenom (drugi
odstavek 45. člena);
9.
katerega pooblaščeni predstavnik si ne ogleda najdene poginule divjadi
ali zavarovane velike zveri ali ne poskuša ugotoviti vzroka smrti oziroma ne
ukrepa v skladu s četrtim odstavkom 46. člena (četrti odstavek 45. člena);
10.
ki ne prevzame odstreljene velike zveri ali parkljaste divjadi v skladu
z veterinarskimi predpisi (prvi odstavek 46. člena);
11.
ki za odstreljeno ali najdeno poginulo divjad ne opravi izmere
predpisanih podatkov oziroma ne vpiše podatkov v evidenčno knjigo odstrela in
izgub (drugi odstavek 46. člena);
12.
ki v rokih, določenimi z dvoletnimi načrti lovsko upravljalskih območij,
ne posreduje komisiji lovsko upravljalskega območja trofejne liste ali
materialne dokaze o opravljenem odstrelu in izgubah (tretji odstavek 46.
člena);
13.
ki ne izroči original izvornega spričevala prevzemniku oziroma kupcu
divjadi (drugi odstavek 47. člena);
14.
ki imetnikom kmetijskih in gozdnih zemljišč ne preskrbi ustreznih
zaščitnih sredstev (drugi odstavek 53. člena);
15.
ki ne obvesti upravljavca javne ceste o krajih stalnih prehodov divjadi
(peti odstavek 53. člena);
16.
ki do roka ne objavi na krajevno običajen način ime in priimek
pooblaščenca upravljavca z navedbo kraja, kjer je dosegljiv oškodovancem (prvi
odstavek 56. člena);
17.
katerega pooblaščenec si v osmih dneh po pisni prijavi ne ogleda nastale
škode (drugi odstavek 56. člena);
18.
ki dovoli lov tujim lovskim gostom v nasprotju s pravili in jim ne
zagotavlja strokovnega spremstva (tretji odstavek 60. člena);
19.
ki ne zagotovi nadzora z organiziranjem lovsko čuvajske službe in ne
opravlja nalog lovsko čuvajske službe (prvi in drugi odstavek 70. člena).
(2) Z globo od 420 do 2.100 eurov se za prekršek kaznuje
odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
77. člen
Z globo od 420 do 1.200 eurov se kaznuje za prekršek
posameznik:
1.
ki brez nadzorstva spušča psa v prosto naravo (tretji odstavek 35.
člena);
2.
ki krmi divjad v nasprotju z načrti lovsko upravljavskih območij (prvi
odstavek 41. člena);
3.
ki pri lovu ogroža življenje ali zdravje ljudi (prva alinea prvega
odstavka 43. člena);
4.
ki pri lovu divjad pretirano vznemirja ali jo izpostavlja nepotrebnemu
trpljenju, uporablja na tekmovanjih ali vajah v streljanju za tarčo žive živali
ali uporablja pri učenju lovskega psa živo žival tako, da je med njima mogoč
neposreden stik in lahko drug drugega poškodujeta (druga alinea prvega odstavka
43. člena, 21. in 22. točka prvega odstavka 44. člena);
5.
ki pri lovu lastniku zemljišča povzroči škodo ali brez pisnega dovoljenja
lastnika oziroma upravljavca lovi na ograjenih nelovnih površinah (tretja
alinea prvega odstavka 43. člena in 5. točka prvega odstavka 44. člena);
6.
ki lovi divjad z orožjem, ki ga ni dovoljeno uporabljati za lov ali krši
predpise o vrsti lovskega orožja in minimalni moči izstrelkov, s katerimi je
dovoljeno odstreljevati posamezne vrste divjadi (drugi odstavek 43. člena in
9., 10., 11., 12. in 13. točka prvega odstavka 44. člena);
7.
ki ne poišče ranjene ali zastreljene divjadi s psom krvoslednikom v
skladu s predpisom ministra ali pri lovu na malo poljsko divjad ne uporablja
vsaj enega lovskega psa (drugi in četrti odstavek 43. člena);
8.
ki lovi živo divjad v lovke s sredstvi za omamljanje ali na druge načine
brez dovoljenja ministra oziroma nastavlja divjadi, razen izjem iz tretjega
odstavka 43. člena tega zakona, kakršnekoli pasti, zanke, mreže ali limanice
(tretji odstavek 43. člena in 7. točka prvega odstavka 44. člena);
9.
ki lovi polhe brez polharske dovolilnice (prvi odstavek 43.a člena) ali
ki sokolari brez opravljenega lovskega izpita in veljavne lovske izkaznice z
dovoljenjem za sokolarjenje ali brez spremstva osebe, ki ima lovski izpit in
veljavno lovsko izkaznico z dovoljenjem za sokolarjenje (peti odstavek 43.a
člena);
10.
ki ne vrne upravljavcu izpolnjene polharske dovolilnice do 31. decembra
tekočega leta (tretji odstavek 43.a člena);
11.
ki lovi prosto živeče sesalce in ptice, ki se ne lovijo oziroma niso
divjad ali lovi divjad izven lovne dobe, razen izjem iz drugega, tretjega in
četrtega odstavka 42. člena tega zakona (1. točka prvega odstavka 44. člena);
12.
ki lovi na površinah, izločenih iz lovne površine lovišča, ali če
uporablja lovsko orožje na skupinskih lovih bližje kot 50 m od naselij in
zaselkov (2. in 3. točka prvega odstavka 44. člena);
13.
ki gradi lovske objekte za izvajanje lova in krmljenje divjadi bližje
kot 100 m od meja med posameznimi lovišči ali lovišči s posebnim namenom (4.
točka prvega odstavka 44. člena);
14.
ki nastavlja divjadi strupene vabe (6. točka prvega odstavka 44. člena);
15.
ki uporablja pri lovu na divjad umetne vire svetlobe (8. točka prvega
odstavka 44. člena);
16.
ki uporablja pri lovu za vabljenje divjadi elektronske avdio pripomočke
za posnemanje glasov divjadi, razen običajnih vabil in klicev ali če uporablja
za vabo žive vabnike (14. in 15. točka prvega odstavka 44. člena);
17.
ki lovi divjad iz motornih ali zračnih vozil, železnic, žičnic ali
motornih čolnov in drugih prevoznih sredstev (16. točka prvega odstavka 44.
člena);
18.
ki lovi divjad, razen divjega prašiča, zveri ter polha, ponoči (17.
točka prvega odstavka 44. člena);
19.
ki lovi divjad v primerih, ko je snežna odeja višja kot 40 cm ali
poledenela (18. točka prvega odstavka 44. člena);
20.
ki lovi divjad ob poplavah (19. točka prvega odstavka 44. člena);
21.
ki odstreli parkljasto divjad v sezoni krmljenja v krogu s polmerom 200
m od krmišča, razen na privabljalnih krmiščih (20. točka prvega odstavka 44.
člena);
22.
ki strelja v gnezda (23. točka prvega odstavka 44. člena);
23.
ki uporablja pasti stopalke in pasti, ki ne omogočajo selektivnega lova
(24. točka prvega odstavka 44. člena);
24.
ki krši dodatne prepovedi iz drugega odstavka 44. člena;
25.
ki na kraju odstrela ne opremi velikih zveri ali parkljaste divjadi s
posebno oznako (prvi odstavek 45. člena);
26.
ki poseduje divjad, namenjeno prometu, njen del oziroma trofejo, pa nima
izvornega spričevala (prvi odstavek 47. člena);
27.
ki se dotika, prenaša ali prilašča najdene osebke vseh vrst divjadi ali
razdira gnezda oziroma pobira jajca pernate divjadi (prvi odstavek 48. člena);
28.
ki ne javi upravljavcu najdbe onemogle ali poškodovane divjadi,
ogroženega mladiča ali gnezda (drugi odstavek 48. člena);
29.
ki lovi divjad in pri sebi nima veljavne lovske izkaznice ali izkaznice
lovskega čuvaja (drugi odstavek 62. člena).
Zakon o divjadi in lovstvu – ZDLov-1 (Uradni
list RS, št. 16/04)
vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:
»XV. DEL
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
78. člen
Globe, določene s tem zakonom, se do začetka uporabe Zakona o
prekrških (Uradni list RS, št. 7/03) v postopku o prekršku izrekajo kot denarne
kazni, ki so za globo določene v 75., 76. in 77. členu tega zakona, razen za
samostojnega podjetnika posameznika.
79. člen
(določitev pravice
upravljanja z gojitvenimi lovišči in lastninjenje družbenega premoženja
nekaterih upravljavcev gojitvenih lovišč)
(1) Podjetjema GL Fazan Beltinci, p.o. in Kozorog Kamnik,
p.o. se z uveljavitvijo tega zakona odvzame pravica do upravljanja z gojitvenim
loviščem Fazan Beltinci oziroma gojitvenim loviščem Kozorog Kamnik in se
prenese na Zavod kot novega upravljavca.
(2) Premoženje podjetij GL Fazan Beltinci, p.o. in Kozorog
Kamnik, p.o. z uveljavitvijo tega zakona postane last Republike Slovenije.
Vlada to premoženje prenese v upravljanje Zavoda, ki prevzame tudi vse
obveznosti podjetij GL Fazan Beltinci, p.o. in Kozorog Kamnik, p.o. ter njune
redno zaposlene.
(3) GL Fazan Beltinci, p.o. in Kozorog Kamnik, p.o. se v roku
dveh mesecev od uveljavitve tega zakona izbrišeta iz sodnega registra po uradni
dolžnosti brez likvidacije. Registrsko sodišče mora v navedenem roku izdati
sklep o izbrisu.
(4) Pravico do upravljanja z gojitvenim loviščem Triglav Bled
ima še naprej javni zavod Triglavski narodni park.
(5) Pravico do upravljanja z gojitveni lovišči Medved, Jelen,
Pohorje in Prodi-Razor ima še naprej Zavod.
(6) Lovski zvezi Slovenije se z uveljavitvijo tega zakona
odvzame pravica do upravljanja z gojitvenima loviščema Žitna gora in
Ljubljanski vrh in se prenese na Zavod kot novega upravljavca. Zavod prevzame
tudi potrebno število zaposlenih iz gojitvenih lovišč Žitna gora in Ljubljanski
vrh.
(7) Podjetju Snežnik, d.d. se z uveljavitvijo tega zakona
odvzame pravica do upravljanja z gojitvenim loviščem Snežnik Kočevska Reka in
se prenese na Zavod kot novega upravljavca. Zavod prevzame tudi potrebno
število zaposlenih iz družbe Snežnik, d.d., ki so opravljali delo v enoti
lovstvo.
(8) Podjetju Gojitveno lovišče Kompas Peskovci, d.o.o. se z
uveljavitvijo tega zakona odvzame pravica do upravljanja z gojitvenim loviščem
Kompas Peskovci in se prenese na Zavod kot novega upravljavca. Zavod prevzame
tudi potrebno število zaposlenih iz podjetja Gojitveno lovišče Kompas Peskovci,
d.o.o.
(9) Premoženje, ki je last Lovske zveze Slovenije, družbe
Snežnik, d.d. ter podjetja Kompas Peskovci, d.o.o. in se nahaja na območju
sedanjih gojitvenih lovišč iz predhodnih treh odstavkov tega člena, Vlada lahko
odkupi z neposredno pogodbo po pošteni tržni vrednosti oziroma po dogovorjeni
pogodbeni vrednosti. Odkupi se lahko samo tisto premoženje, ki je vezano na
dejavnost lovstva ali ki omogoča razvoj turizma in ostalih dejavnosti, ki so v
javnem interesu.
(10) Finančna sredstva za odkup premoženja dosedanjih
upravljavcev gojitvenih lovišč pod pogoji iz tega člena se zagotovijo iz
koncesnine od lovišč in prihodkov iz lovišč s posebnim namenom, s katerimi
upravlja Zavod, lahko pa tudi iz drugih virov, če tako določi Vlada.
80. člen
(ustanovitev lovsko
upravljavskih območij, lovišč s posebnim namenom in lovišč)
(1) Vlada ustanovi lovsko upravljavska območja in lovišča s
posebnim namenom, oblikovana na podlagi dosedanjih gojitvenih lovišč,
najpozneje v šestih mesecih po uveljavitvi tega zakona. Vlada ustanovi lovišča
s posebnim namenom na podlagi 7. člena tega zakona.
(2) Vlada ustanovi lovišča najpozneje v šestih mesecih po
uveljavitvi tega zakona.
81. člen
(upravljanje v loviščih s
posebnim namenom in loviščih v prehodnem obdobju)
(1) Do ustanovitve lovišč s posebnim namenom iz prvega
odstavka prejšnjega člena nadaljujejo z upravljanjem v dosedanjih gojitvenih
loviščih Medved Kočevje, Jelen Snežnik, Pohorje, Prodi-Razor, Kočevska Reka,
Kompas Gornji Petrovci, Triglav Bled, Kozorog Kamnik, Fazan Beltinci, Žitna
gora in Ljubljanski vrh sedanji upravljavci.
(2) Do ustanovitve lovišč iz drugega odstavka prejšnjega
člena oziroma do podelitve koncesije nadaljujejo z upravljanjem v loviščih
dosedanji upravljavci.
(3) Vlada najkasneje v treh mesecih po ustanovitvi lovišč
podeli koncesijo za trajnostno gospodarjenje z divjadjo v lovišču in določi
upravljavca.
82. člen
(dolgoročni načrti lovsko
upravljavskih območij)
Dolgoročni načrti lovsko upravljavskih območij, sprejeti v
skladu s Pravilnikom o vsebini lovskih načrtov območij (Uradni list RS, št.
27/99, 39/2000 in 109/2001), ostanejo v veljavi do oblikovanja novih lovsko
upravljavskih območij.
83. člen
(podzakonski akti)
(1) Minister izda izvršilne predpise najpozneje v enem letu
po uveljavitvi tega zakona.
(2) Do izdaje predpisov iz prejšnjega odstavka se smiselno
uporabljajo določila veljavnih predpisov.
84. člen
(prenehanje veljavnosti
dosedanjih predpisov)
Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati Zakon o
varstvu, gojitvi in lovu divjadi ter o upravljanju lovišč (Uradni list SRS, št.
25/76 in 29/86 ter Uradni list RS, št. 29/95 – ZPDF in 89/99 – ZDru-A).
85. člen
(začetek veljavnosti
zakona)
Ta zakon začne veljati devetdeseti dan po objavi v Uradnem
listu Republike Slovenije.«.
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o
divjadi in lovstvu – ZDLov-1A (Uradni list RS, št. 17/08)
vsebuje naslednje prehodne in končno določbo:
»21. člen
(1) Postopki, začeti pred uveljavitvijo tega zakona, se
zaključijo v skladu z dosedanjimi predpisi.
(2) Obstoječi dolgoročni načrti lovsko upravljavskih območij
veljajo do sprejema skupnih gozdnogospodarskih in lovsko upravljavskih načrtov
območij iz petega odstavka 14. člena zakona.
(3) Prvi gozdnogospodarski in lovsko upravljavski načrti
območij po tem zakonu morajo biti izdelani za obdobje 2011–2020.
(4) Minister izda predpis iz 14. člena tega zakona v enem
letu po njegovi uveljavitvi.
22. člen
Pri prvi podelitvi koncesije iz drugega odstavka 24. člena
zakona po uveljavitvi tega zakona se upošteva naslednji prednostni vrstni red:
1.
lovska organizacija, ki je do javnega razpisa iz drugega odstavka 24.
člena zakona v skladu s predpisi in načrti strokovno ustrezno upravljala z
loviščem;
2.
lovska organizacija, katere večji del članov so lastniki zemljišč in
gozdov na območju lovišča oziroma katere večji del članov ima stalno bivališče
na območju lovišča;
3.
lovska organizacija, ki meji na lovišče sedanjega upravljavca.
23. člen
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem
listu Republike Slovenije.«.
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o
ohranjanju narave – ZON-C (Uradni list RS, št. 46/14)
vsebuje naslednjo končno določbo:
»47. člen
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem
listu Republike Slovenije.«.
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o divjadi
in lovstvu – ZDLov-1B (Uradni list RS, št. 31/18)
vsebuje naslednjo končno določbo:
»KONČNA DOLOČBA
3. člen
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem
listu Republike Slovenije.«.
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o divjadi
in lovstvu – ZDLov-1C (Uradni list RS, št. 65/20)
vsebuje naslednje prehodne in končno določbo:
»PREHODNE IN KONČNA DOLOČBA
6. člen
(škoda, ki jo povzroči
šakal)
(1) Ne glede na določbe 54. in 55. člena zakona za
premoženjsko škodo, ki jo povzroči šakal v obdobju od uveljavitve tega zakona
do 30. aprila 2025, odgovarja Republika Slovenija v višini dejanske škode.
(2) Za uveljavljanje odškodnin za škodo iz prejšnjega
odstavka se uporabljajo določbe 58. člena zakona.
(3) Ministrstvo, pristojno za okolje, zagotavlja
sredstva za odškodnine za škodo iz prvega odstavka tega člena do 31. decembra
2021.
7. člen
(začetek veljavnosti
zakona)
Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem
listu Republike Slovenije, razen 1. člena tega zakona, ki začne veljati
1. januarja 2021.«.
Zakon o spremembi Zakona o divjadi in lovstvu
– ZDLov-1D (Uradni list RS, št. 44/22)
vsebuje naslednjo prehodno in končno določbo:
»PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA
2. člen
(združitev in razdelitev
lovišč s posebnim namenom)
(1) Lovišča s posebnim namenom Medved, Snežnik Kočevska Reka
in Žitna Gora se združijo v enotno lovišče s posebnim namenom Kočevsko, s
katerim ima pravico do upravljanja še naprej Zavod.
(2) Lovišče s posebnim namenom Prodi Razor se razdeli na
način, da se del pripoji lovišču s posebnim namenom Triglav Bled in del lovišču
Ljubinj, in sicer tako, da se lovišču s posebnim namenom Triglav Bled pripoji
najmanj del, ki se nahaja v Triglavskem narodnem parku in del, kjer se nahaja
premoženje v lasti Republike Slovenije.
(3) Zaradi povečanja lovišča Ljubinj morata koncesionar in
koncendent skleniti aneks h koncesijski pogodbi za trajnostno gospodarjenje z
divjadjo v lovišču Ljubinj in na novo določiti skupno površino, opis meje in
osnovo za izračun koncesijske dajatve za lovišče Ljubinj.
(4) Strokovne podlage za združitev in razdelitev lovišč s
posebnim namenom izdela Zavod najkasneje v šestih mesecih po uveljavitvi tega
zakona.
(5) Do razdelitve lovišča s posebnim namenom Prodi Razor
nadaljuje z upravljanjem sedanji upravljavec. Upravljalec premoženja v lasti
Republike Slovenije, ki je bilo pripojeno lovišču s posebnim namenom Triglav
Bled je javni zavod Triglavski narodni park. Javni zavod Triglavski narodni
park prevzame tudi zaposlenega iz lovišča s posebnim namenom Prodi Razor.
(6) Združitev lovišč s posebnim namenom Medved, Snežnik
Kočevska Reka in Žitna Gora ter razdelitev lovišča s posebnim namenom Prodi
Razor začne veljati z dne 1. 1. 2023. Vlada do uveljavitve združitve in
razdelitve lovišč s posebnim namenom uskladi podzakonske predpise.
3. člen
(začetek veljavnosti)
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem
listu Republike Slovenije.«.
Zakon o dopolnitvi Zakona o divjadi in lovstvu
– ZDLov-1E (Uradni list RS, št. 158/22)
vsebuje naslednjo prehodno in končno določbo:
»PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA
2. člen
(uskladitev podzakonskih
predpisov in upravljanje z loviščem s posebnim namenom Prodi Razor)
(1) Podzakonska predpisa, ki urejata ustanovitev lovišč in
lovišč s posebnim namenom v Republiki Sloveniji, se uskladita s tem zakonom do
31. decembra 2022.
(2) Do uskladitve predpisov iz prejšnjega odstavka je Zavod
za gozdove Slovenije še naprej upravljavec lovišča s posebnim namenom Prodi
Razor.
3. člen
(začetek veljavnosti)
Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem
listu Republike Slovenije.«.