Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo
predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega
organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače.
Neuradno prečiščeno besedilo Zakona o
zagotavljanju navigacijskih služb zračnega prometa obsega:
-
Zakon
o zagotavljanju navigacijskih služb zračnega prometa –
ZZNSZP (Uradni list RS,
št. 101/03 z dne 21. 10. 2003),
-
Zakon o spremembah Zakona o zagotavljanju
navigacijskih služb zračnega prometa – ZZNSZP-A (Uradni list RS, št. 110/05 z
dne 9. 12. 2005),
-
Zakon
o zagotavljanju navigacijskih služb zračnega prometa –
uradno prečiščeno besedilo – ZZNSZP-UPB1 (Uradni list RS, št. 30/06 z dne 23. 3. 2006),
-
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o
zagotavljanju navigacijskih služb zračnega prometa – ZZNSZP-B (Uradni list RS,
št. 109/09 z dne 28. 12. 2009),
-
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o
letalstvu – ZLet-C (Uradni list RS, št. 62/10 z dne 30. 7. 2010),
-
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o upravljanju kapitalskih naložb Republike Slovenije –
ZUKN-A (Uradni list RS, št. 18/11 z dne 15. 3. 2011).
ZAKON
o zagotavljanju navigacijskih služb zračnega
prometa (ZZNSZP)
(neuradno prečiščeno besedilo št. 5)
1. Splošni določbi
1. člen
(predmet urejanja)
Ta zakon določa vrste, obliko in način ter
organizacijsko zasnovo zagotavljanja navigacijskih služb zračnega prometa,
obseg služb in prostorsko zasnovo njihovega izvajanja, vrste in obseg objektov,
naprav in sistemov, potrebnih za izvajanje storitev služb, financiranje
navigacijskih služb zračnega prometa, dostop do računovodskih izkazov in
vodenje skupne stroškovne baze za Republiko Slovenijo, naloge in pooblastila
izvajalcev ter sodelovanje z istovrstnimi subjekti v drugih državah in
mednarodnih organizacijah, odškodninsko odgovornost in obveznost zavarovanja
odgovornosti, nadzor in sankcije za kršitve določb tega zakona.
2. člen
(pomen izrazov in nadzorni organ)
(1) Izrazi, uporabljeni v tem zakonu, imajo
naslednji pomen:
1.
»operativni zračni promet« pomeni vse lete, ki
se ne izvajajo v skladu z določili za splošni zračni promet, za katere je
pravila in postopke določil pristojni nacionalni organ;
2.
»predpisi Skupnosti o enotnem evropskem nebu«
so Uredba (ES) št. 549/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 10. marca
2004 o določitvi okvira za oblikovanje enotnega evropskega neba (okvirna
uredba) (UL L št. 96 z dne 31. 3. 2004, str. 1), zadnjič spremenjene z
Uredbo (ES) št. 1070/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra
2009 o spremembi uredb (ES) št. 549/2004, (ES) št. 550/2004, (ES) št. 551/2004
in (ES) št. 552/2004 z namenom izboljšanja delovanja in trajnosti evropskega
letalskega sistema (UL L št. 300 z dne 14. 11. 2009, str. 34), Uredba (ES)
št. 550/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 10. marca 2004 o
izvajanju navigacijskih služb zračnega prometa na enotnem evropskem nebu
(Uredba o izvajanju služb) (UL L št. 96 z dne 31. 3. 2004, str. 10),
zadnjič spremenjene z Uredbo (ES) št. 1070/2009 Evropskega parlamenta in Sveta
z dne 21. oktobra 2009 o spremembi uredb (ES) št. 549/2004, (ES) št.
550/2004, (ES) št. 551/2004 in (ES) št. 552/2004 z namenom izboljšanja
delovanja in trajnosti evropskega letalskega sistema (UL L št. 300 z dne
14. 11. 2009, str. 34), Uredba (ES) št. 551/2004 Evropskega parlamenta in
Sveta z dne 10. marca 2004 o organiziranosti in uporabi zračnega prostora
na enotnem evropskem nebu (Uredba o zračnem prostoru) (UL L št. 96 z dne
31. 3. 2004, str. 20), zadnjič spremenjene z Uredbo (ES) št. 1070/2009
Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o spremembi uredb
(ES) št. 549/2004, (ES) št. 550/2004, (ES) št. 551/2004 in (ES) št. 552/2004 z
namenom izboljšanja delovanja in trajnosti evropskega letalskega sistema (UL L
št. 300 z dne 14. 11. 2009, str. 34) in Uredba (ES) št. 552/2004
Evropskega parlamenta in Sveta z dne 10. marca 2004 o interoperabilnosti
evropske mreže za upravljanje zračnega prometa (Uredba o interoperabilnosti)
(UL L št. 96 z dne 31. 3. 2004, str. 26), zadnjič spremenjene z Uredbo
(ES) št. 1070/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o
spremembi uredb (ES) št. 549/2004, (ES) št. 550/2004, (ES) št. 551/2004 in (ES)
št. 552/2004 z namenom izboljšanja delovanja in trajnosti evropskega letalskega
sistema (UL L št. 300 z dne 14. 11. 2009, str. 34) ter z njimi povezana
izvedbena pravila;
3.
»stalni nadzor« pomeni upravne nadzorne naloge,
ki se opravljajo zaradi preverjanja, ali so izpolnjeni pogoji, pod katerimi je
bila izdana določena listina, kadar koli v obdobju veljavnosti te listine, in
prav tako sprejetje zaščitnih ukrepov;
4.
»prekinitve oziroma verjetne prekinitve
zagotavljanja storitev« so prekinitve zagotavljanja služb in verjetne
prekinitve zagotavljanja storitev, ki lahko nastanejo kot posledica prekinitve
delovnih procesov, vojaških konfliktov ali dejanj nezakonitega vmešavanja in
naravnih nesreč, kot so opredeljene v odobrenih dokumentih izvajalca služb.
(2) Ostali izrazi, uporabljeni v tem
zakonu, imajo enak pomen, kot ga določajo predpisi in drugi akti, ki veljajo
oziroma se uporabljajo v Republiki Sloveniji na področju letalstva.
(3) Ministrstvo, pristojno za promet (v
nadaljnjem besedilu: ministrstvo), izvaja upravno-strokovni oziroma varnostni
nadzor zagotavljanja navigacijskih služb zračnega prometa v skladu s tem
zakonom in na njegovi podlagi izdanimi podzakonskimi akti, predpisi o letalstvu
in predpisi Skupnosti o enotnem evropskem nebu.
2. Vrste, oblika in način zagotavljanja ter
organizacijska zasnova zagotavljanja navigacijskih služb zračnega prometa
3. člen
(zagotavljanje navigacijskih služb
zračnega prometa)
(1) Izvajanje navigacijskih služb zračnega
prometa v zračnem prostoru Republike Slovenije se v javnem interesu zagotavlja
v skladu s predpisi, ki se uporabljajo v Republiki Sloveniji, in v skladu z
mednarodnimi pogodbami, ki zavezujejo Republiko Slovenijo.
(2) Službe zračnega prometa (ATS), letalske
informacijske službe (AIS) ter komunikacijske, navigacijske in nadzorne službe
(CNS) (v nadaljnjem besedilu: službe) za potrebe splošnega zračnega prometa in
operativnega zračnega prometa se zagotavljajo v okviru javnega podjetja, katerega
ustanoviteljica in edina družbenica je Republika Slovenija. Službe se
zagotavljajo v pogojih obvezne republiške gospodarske javne službe v skladu z
določbami zakona, ki ureja gospodarske javne službe, v kolikor ta zakon oziroma
predpisi Skupnosti o enotnem evropskem nebu ne določajo drugače.
(3) Meteorološke službe za potrebe
splošnega zračnega prometa in operativnega zračnega prometa se zagotavljajo v
okviru ministrstva, pristojnega za meteorologijo.
(4) Služba iskanja in reševanja zrakoplovov
za potrebe splošnega zračnega prometa in operativnega zračnega prometa se
zagotavlja v okviru sistema državne uprave na ministrstvu, pristojnem za
promet, ministrstvu, pristojnem za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami,
ministrstvu, pristojnem za notranje zadeve, in ministrstvu, pristojnem za
zdravje. Način izvajanja službe iskanja in reševanja ter naloge posameznih
ministrstev na predlog ministra oziroma ministrice, pristojne za promet (v
nadaljnjem besedilu: minister), določi Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem
besedilu: vlada) z uredbo.
(5) Če se na podlagi strokovne analize
ugotovi možnost smotrnejšega in kvalitetnejšega izvajanja službe iz prejšnjega
odstavka v okviru javnega podjetja, lahko vlada v celoti ali deloma prenese
izvajanje te službe na javno podjetje iz 4. člena tega zakona.
(6) Vlada na usklajen predlog ministra in
ministrice oziroma ministra, pristojnega za obrambo (v nadaljnjem besedilu:
minister za obrambo), določi način in pogoje izvajanja navigacijskih služb
zračnega prometa za potrebe operativnega zračnega prometa. Pri tem se upošteva
tudi vojaške standarde.
4. člen
(ustanovitev, firma in sedež javnega
podjetja)
(1) Za izvajanje služb iz drugega odstavka
prejšnjega člena ustanovi Republika Slovenija javno podjetje kot družbo z omejeno
odgovornostjo.
(2) Firma javnega podjetja je: Kontrola
zračnega prometa Slovenije, d.o.o.
(3) Skrajšano ime firme je: KZPS, d.o.o.
(4) Angleško ime firme je: SLOVENIA
CONTROL, Slovenian Air Navigation Services, Limited.
(5) Skrajšano angleško ime firme je:
SLOVENIA CONTROL, Ltd.
(6) Sedež javnega podjetja se določi v aktu
o ustanovitvi.
(7) V aktu o ustanovitvi se lahko določijo
tudi druge naloge na področju navigacijskih služb zračnega prometa, ki jih mora
javno podjetje izpolnjevati zaradi zagotavljanja javnega interesa oziroma
izpolnjevanja obveznosti Republike Slovenije v zvezi z navigacijskimi službami
zračnega prometa.
5. člen
(lastništvo, organizacija in vodenje
javnega podjetja)
(1) Republika Slovenija je ustanoviteljica
in edina družbenica javnega podjetja. Ustanovni kapital se določi v denarju in
stvarnih vložkih. Ustanovni kapital v denarju znaša največ 1.000.000,00 eurov.
(2) Poslovanje in delo javnega podjetja
vodi direktorica oziroma direktor (v nadaljnjem besedilu: direktor), ki ga za
obdobje 5 let imenuje ustanovitelj. Nadzorni svet imenuje ustanovitelj za
obdobje 4 let. Direktor in člani nadzornega sveta so po izteku mandatne dobe
lahko ponovno imenovani.
(3) Za člane nadzornega sveta se imenujejo
predstavniki ustanovitelja in predstavniki delavk oziroma delavcev javnega
podjetja (v nadaljnjem besedilu: delavci). Število predstavnikov delavcev v
nadzornem svetu se določi z aktom o ustanovitvi in je enako eni tretjini članov
nadzornega sveta.
(4) Javno podjetje lahko začne z
opravljanjem dejavnosti iz drugega oziroma petega odstavka 3. člena tega
zakona, ko izpolni pogoje, določene v predpisih o gospodarskih družbah in
pogoje iz določb tega zakona.
(5) Kolektivno pogodbo za dejavnost vodenja
in kontrole zračnega prometa sklenejo v imenu zaposlenih v javnem podjetju
sindikati služb letalskih informacij, služb zračnega prometa in službe
letalskih telekomunikacij, v imenu delodajalca pa direktor javnega podjetja, po
predhodnem soglasju vlade.
3. Obseg služb in prostorska zasnova njihovega izvajanja
6. člen
(obseg služb in prostorska zasnova)
(1) Javno podjetje izvaja storitve služb iz
drugega in petega odstavka 3. člena tega zakona v slovenskem zračnem prostoru
in izven njega v obsegu, pod pogoji in na način, kot to določajo predpisi, ki
se uporabljajo v Republiki Sloveniji, in mednarodne pogodbe, ki zavezujejo
Republiko Slovenijo. Vlada lahko natančneje določi obseg in prostorsko zasnovo
izvajanja storitev služb.
(2) Z izvajanjem storitev služb iz
prejšnjega odstavka morajo biti zagotovljeni varnost, rednost, nemotenost in
razvoj upravljanja zračnega prometa ter izpolnjevanje mednarodnih obveznosti
Republike Slovenije v zvezi s službami. Storitve služb za potrebe letov
zrakoplovov, ki sodelujejo v akcijah iskanja in reševanja ter v humanitarne ali
zdravstvene namene, letov zrakoplovov v sili in operativni zračni promet morajo
biti zagotovljeni tudi v primeru prekinitve oziroma verjetne prekinitve
zagotavljanja storitev služb iz prejšnjega odstavka.
(3) Če je zagotavljanje navigacijskih služb
zračnega prometa na letališčih, ki niso mednarodna letališča, in na vojaških
letališčih določeno s predpisi o letalstvu glede na referenčno kodo, kategorijo
in namen letališča ter glede na obseg zračnega prometa, določi način in obliko
zagotavljanja navigacijskih služb zračnega prometa na teh letališčih vlada.
Stroške zagotavljanja storitev navigacijskih služb zračnega prometa na
letališčih, ki niso javna letališča, razen za državne zrakoplove, v celoti
pokrije upravljavec letališča, v skladu s pisno pogodbo, ki jo sklene z javnim
podjetjem.
(4) V primeru iz prejšnjega odstavka lahko
upravljavec letališča stroške zagotavljanja navigacijskih služb zračnega
prometa zaračuna uporabnikom storitev navigacijskih služb zračnega prometa. Pri
tem mora ravnati na primeren, nepristranski, pregleden in nediskriminatoren
način, zaračunana sredstva pa ne smejo preseči višine sredstev, plačanih za
zagotavljanje navigacijskih služb zračnega prometa.
7. člen
(razveljavitev dovoljenja)
Ministrstvo po uradni dolžnosti izdano
dovoljenje izvajalcu navigacijskih služb zračnega prometa razveljavi, če pri
izvajanju varnostnega nadzora pri upravljanju zračnega prometa ugotovi, da
izvajalec kljub skladno s predpisi Skupnosti o enotnem evropskem nebu naloženim
korektivnim ukrepom in izdanim direktivam o varnosti ne izpolnjuje več
predpisanih zahtev in pogojev, določenih v teh predpisih.
4. Vrste in obseg objektov, naprav in sistemov, potrebnih
za izvajanje storitev služb
8. člen
(infrastruktura služb)
(1) Javno podjetje planira, razvija, nabavlja
in vzdržuje objekte, naprave in sisteme, ki so potrebni za izvajanje služb iz
drugega in petega odstavka 3. člena tega zakona (v nadaljnjem besedilu:
infrastruktura služb), v skladu z odobrenima petletnim in letnim poslovnim
načrtom, kot sta določena z Uredbo Komisije (ES) št. 2096/2005 z dne
20. decembra 2005 o skupnih zahtevah za izvajanje navigacijskih služb
zračnega prometa (UL L št. 335 z dne 21. 12. 2005, str. 13), zadnjič
spremenjene z Uredbo Komisije (ES) št. 668/2008 z dne 15. julija 2008 o spremembi
prilog II do V Uredbe (ES) št. 2096/2005 o skupnih zahtevah za izvajanje
navigacijskih služb zračnega prometa v zvezi z delovnimi metodami in
operativnimi postopki (UL L št. 188 z dne 16. 7. 2008, str. 5), ki ju
odobri minister.
(2) Javno podjetje mora zagotoviti
varovanje infrastrukture služb iz prejšnjega odstavka ter jo zavarovati pred
poškodbami in uničenjem.
(3) Infrastrukture iz prvega odstavka tega
člena ni dovoljeno obremeniti s hipoteko ali jo odtujiti v nasprotju s
poslovnim načrtom iz prvega odstavka tega člena. Ne glede na predpise o
finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju
infrastruktura služb ne more biti predmet stečajne mase. Javno podjetje je
dolžno voditi seznam infrastrukture iz prvega odstavka tega člena in ga skupaj
s povzetkom poslovnega načrta, v delu, ki se nanaša na splošni zračni promet,
objaviti na svojih spletnih straneh tako, da so razvidne omejitve iz tega
odstavka.
(4) Objekti in omrežja navigacijskih služb
zračnega prometa imajo v zvezi s predpisi o graditvi objektov, urejanju
prostora in prostorskem načrtovanju glede prostorskih aktov države, oprostitve
plačila komunalnega prispevka, razlastitve in omejitve lastninske pravice,
pridobitve gradbenega dovoljenja in pridobitve uporabnega dovoljenja položaj
objekta državnega pomena in objekta gospodarske javne infrastrukture državnega
pomena.
5. Financiranje navigacijskih služb zračnega prometa,
dostop do računovodskih izkazov in vodenje skupne stroškovne baze za Republiko
Slovenijo
9. člen
(financiranje navigacijskih služb zračnega
prometa)
(1) Stroški izvajanja navigacijskih služb
zračnega prometa se krijejo iz pristojbin za opravljene storitve navigacijskih
služb zračnega prometa (v nadaljnjem besedilu: pristojbine), s ceno za druge
storitve v okviru izvajanja navigacijskih služb zračnega prometa in iz
prihodkov iz prvega odstavka 10. člena tega zakona.
(2) Vlada predpiše dovoljene oprostitve
plačila pristojbin na terminalih, način in zavezance za povračilo pristojbin
izvajalcem navigacijskih služb zračnega prometa v zvezi z leti, ki so oproščeni
plačila pristojbin, ter druge posebnosti glede pristojbin za navigacijske
službe zračnega prometa v skladu s predpisi Skupnosti.
(3) Sredstva, katerih vir so pristojbine za
storitve navigacijskih služb zračnega prometa, prihodki od drugih storitev v
okviru izvajanja navigacijskih služb zračnega prometa in sredstva, pridobljena
po prvem in drugem odstavku 10. člena tega zakona, uporabniki storitev
nakazujejo javnemu podjetju, ki jih v odvisnosti od deleža v stroškovni bazi iz
12. člena tega zakona nakaže izvajalcem posameznih navigacijskih služb zračnega
prometa in drugim upravičencem glede na namene, določene v 13. členu tega
zakona.
(4) Pristojbine za storitve navigacijskih
služb zračnega prometa in cene za druge storitve v okviru izvajanja
navigacijskih služb zračnega prometa iz tega člena se zaračunavajo v skladu s
predpisi o letalstvu, ki se uporabljajo v Republiki Sloveniji, in mednarodnimi
pogodbami, ki zavezujejo Republiko Slovenijo.
10. člen
(posebnosti glede financiranja služb)
(1) V kolikor zaračunavanje pristojbin za
storitve navigacijskih služb zračnega prometa po mednarodnih pogodbah, ki
zavezujejo Republiko Slovenijo, ne bi bilo dovoljeno ali zadostno za pokrivanje
celotnih stroškov storitev služb, mora javno podjetje z ekonomskimi,
organizacijskimi, tehnološkimi, strukturnimi oziroma podobnimi ukrepi
zagotoviti nemoteno izvajanje služb. Če s takimi ukrepi ni možno zagotoviti
nemotenega izvajanja služb, financiranje teh služb, v višini razlike do
dejanskih stroškov, ki niso pokriti s prihodki od pristojbin, zagotovi
Republika Slovenija.
(2) Ministrstvo, pristojno za obrambo, in
javno podjetje skleneta pogodbo o zagotavljanju navigacijskih služb zračnega
prometa za potrebe operativnega zračnega prometa, v kateri dogovorita plačilo
za opravljene storitve in morebitna druga obligacijska razmerja v zvezi z
uporabo objektov, opreme, sistemov in naprav. Pri tem upoštevata tudi ureditev
oprostitve plačila pristojbin za zračno plovbo (storitve, opravljene v okviru
izvzetih letov).
(3) Kolikor stroški izvajanja storitev v
okviru služb bremenijo Republiko Slovenijo, mora javno podjetje v rokih, ki so
z zakonom, ki ureja javne finance, določeni za pripravo proračuna Republike
Slovenije, sporočiti ministru obseg in utemeljitev pričakovanih prihodkov iz
proračuna.
(4) Obračun stroškov, ki bremenijo
Republiko Slovenijo, se opravi na podlagi dejansko opravljenih storitev. Ta
obračun lahko na stroške javnega podjetja preveri neodvisni revizor, ki ga
imenuje vlada.
11. člen
(dostop do računovodskih izkazov)
Pravico dostopa do računovodskih izkazov
izvajalcev navigacijskih služb zračnega prometa, ki te službe izvajajo v
slovenskem zračnem prostoru, imajo pristojni nadzorni organi v skladu s tem
zakonom, predpisi o gospodarskih družbah ter predpisi Skupnosti o enotnem
evropskem nebu.
12. člen
(stroškovne baze)
(1) Izvajalci navigacijskih služb zračnega
prometa so dolžni o lastnih stroških izvajanja storitev navigacijskih služb
zračnega prometa voditi stroškovne baze.
(2) Na podlagi stroškovnih baz iz
prejšnjega odstavka javno podjetje vodi in vzdržuje skupno stroškovno bazo za
Republiko Slovenijo za oblikovanje pristojbin za navigacijske službe zračnega
prometa. Izvajalci navigacijskih služb zračnega prometa morajo javnemu podjetju
zagotoviti potrebne podatke v predpisanih rokih. Ministrstvo tekoče opravlja
nadzor nad vodenjem stroškovnih baz in oblikovanjem cene za enoto storitve.
Stroškovne baze in cene za enoto storitve za Republiko Slovenijo odobri
minister.
13. člen
(delitev prihodkov)
(1) S prihodki iz naslova opravljenih
storitev navigacijskih služb zračnega prometa se zagotavljajo sredstva za:
1.
poslovanje javnega podjetja v zvezi z
zagotavljanjem navigacijskih služb zračnega prometa, ki jih izvaja javno
podjetje;
2.
prispevke Republike Slovenije v proračun
EUROCONTROL-a in proračune podobnih organizacij s področja navigacijskih služb
zračnega prometa, katerih članica je Republika Slovenija;
3.
zagotavljanje meteoroloških služb;
4.
zagotavljanje službe iskanja in reševanja
zrakoplovov v delu, ki ga zagotavljajo pristojni državni organi;
5.
pokrivanje stroškov, ki jih imajo pristojni
nadzorni organi s certifikacijo in stalnim nadzorom dovoljenja za izvajanje
navigacijskih služb zračnega prometa;
6.
druge finančne obveznosti glede izvajanja
navigacijskih služb zračnega prometa, ki so določene z mednarodnimi pogodbami,
ki zavezujejo Republiko Slovenijo.
(2) Način delitve prihodkov iz prejšnjega
odstavka predpiše vlada.
6. Naloge in pooblastila javnega podjetja ter sodelovanje
z istovrstnimi službami v drugih državah in mednarodnih organizacijah
14. člen
(naloge, pooblastila in mednarodno
sodelovanje)
(1) Javno podjetje lahko, poleg storitev,
ki se izvajajo v pogojih javne službe, opravlja tudi druge naloge povezane z
delovanjem služb, ki se določijo z aktom o ustanovitvi.
(2) Javno podjetje mora na zahtevo ministra
sodelovati pri pripravi strokovnih podlag za izdajo predpisov s področja služb
in tudi pri izdelavi izvedenskih mnenj in strokovnih gradiv s področja navigacijskih
služb zračnega prometa.
(3) Javno podjetje na zahtevo ministrstva
opravi tehnične kontrole in izvedenska dela s svojega delovnega področja za
potrebe vodenja upravnih postopkov s področja pristojnosti ministrstva.
Ministrstvo za te naloge zagotovi ustrezno finančno nadomestilo.
(4) Javno podjetje lahko s soglasjem vlade
ponuja in opravlja storitve služb iz 3. člena tega zakona in naloge iz drugega
in tretjega odstavka tega člena v mednarodnem okviru, če ustrezajo namenu ter
koristim javnega podjetja in ne povečujejo stroškov izvajanja obveznih javnih
služb.
(5) Javno podjetje lahko v skladu z aktom o
ustanovitvi poleg storitev navigacijskih služb zračnega prometa po tem zakonu,
opravlja tudi druge storitve, ki so povezane s področjem navigacijskih služb
zračnega prometa ter ustvarja poslovne povezave s tega področja, če to ne ovira
izvajanja javne službe.
(6) Prihodki, ki jih javno podjetje ustvari
z opravljanjem storitev oziroma nalog iz četrtega in prejšnjega odstavka tega
člena so izvirni prihodek javnega podjetja.
15. člen
(črtan)
16. člen
(sodelovanje pri zastopanju Republike
Slovenije in operativni sporazumi)
(1) Javno podjetje, na zahtevo in po
pooblastilu ministra, sodeluje pri zastopanju Republike Slovenije v odnosih z
organizacijami uporabnikov in drugih izvajalcev storitev navigacijskih služb
zračnega prometa ter pristojnimi organi drugih držav in mednarodnih organizacij
v zadevah z delovnega področja služb.
(2) Javno podjetje lahko sklepa sporazume o
koordinaciji postopkov, izmenjavi podatkov in podobne sporazume z izvajalci
navigacijskih služb zračnega prometa v drugih državah in mednarodnimi
organizacijami, v okviru ustaljene mednarodne prakse in dogovorjenih
navigacijskih načrtov.
17. člen
(obveščanje in posvetovanje)
Ministrstvo obvešča izvajalce navigacijskih
služb zračnega prometa o stanju notranjih in mednarodnih razmer, ki bi lahko
vplivale na izvajanje teh služb ter z njimi opravi posvetovanja glede ključnih
vprašanj o izvajanju teh služb v danih razmerah.
7. Odškodninska odgovornost in obveznost zavarovanja
odgovornosti
18. člen
(odškodninska odgovornost)
(1) Delavec javnega podjetja je
odškodninsko odgovoren za škodo, ki jo povzroči javnemu podjetju pri delu ali v
zvezi z delom naklepno ali iz hude malomarnosti.
(2) Za škodo, ki jo na delu ali v zvezi z
delom protipravno povzroči delavec javnega podjetja tretji osebi, je nasproti
tej osebi odškodninsko odgovorno javno podjetje.
(3) Tretja oseba lahko kot oškodovanec
zahteva povračilo škode tudi od tistega, ki ji je protipravno povzročil škodo,
če je bila škoda povzročena naklepno ali iz hude malomarnosti.
19. člen
(kritje odgovornosti in zavarovalno kritje)
(1) Javno podjetje mora zavarovati
odgovornost za škodo, povzročeno tretjim osebam, do višine, ki jo določi vlada.
(2) Zavarovanje iz prejšnjega odstavka se
sklene glede odgovornosti za škodo, povzročeno v zvezi z izvajanjem storitev
služb iz 3. člena tega zakona, ki jih zagotavlja javno podjetje.
(3) Če zavarovanje iz prvega odstavka tega
člena ne zadostuje za pokritje škodne odgovornosti po določenem škodnem
primeru, za povračilo nepokritega dela škodne odgovornosti jamči Republika
Slovenija.
(4) Kadar javno podjetje sklepa sporazume
iz drugega odstavka 16. člena tega zakona, morajo taki sporazumi vključevati
tudi določbe o razdelitvi odgovornosti med javnim podjetjem in drugimi stranmi
sporazuma. Če se zahteve glede odgovornosti in zavarovalnega kritja drugih
strank takih sporazumov bistveno razlikujejo od slovenskih zahtev, mora javno
podjetje v takih primerih predhodno pridobiti soglasje vlade za sklenitev
takega sporazuma.
8. Pravice in obveznosti uporabnikov storitev
navigacijskih služb zračnega prometa ter način posvetovanja z uporabniki
storitev
(črtano)
20. člen
(črtan)
9. Nadzor
21. člen
(nadzor)
(1) Nadzor navigacijskih služb zračnega
prometa za splošni zračni promet izvaja ministrstvo, če z mednarodno pogodbo,
ki zavezuje Republiko Slovenijo, ni določeno drugače. Nadzor vključuje tudi
stalni nadzor.
(2) (prenehal
veljati)
(3) Nadzor navigacijskih služb zračnega
prometa za operativni zračni promet usklajeno izvajata ministrstvo in
ministrstvo, pristojno za obrambo, v skladu z uredbo, ki jo na usklajen predlog
ministra in ministra, pristojnega za obrambo, izda vlada.
(4) (prenehal
veljati)
(5) Izvajalci navigacijskih služb zračnega
prometa morajo ministrstvu in ministrstvu, pristojnemu za obrambo, dati za opravljanje
stalnega nadzora na razpolago vse potrebne informacije in na zahtevo predložiti
ustrezno dokumentacijo.
10. Določbe o zaposlitvah, plačah in pokojninskem zavarovanju
22. člen
(posebnosti glede delovno pravnih zahtev)
(1) Javno podjetje mora zagotoviti, da
storitve služb izvaja le tisto letalsko osebje in drugo strokovno osebje po
določbah zakona, ki ureja letalstvo, ki ima predpisana dovoljenja za delo
oziroma licence, ratinge, pooblastila, spričevala oziroma potrdila.
(2) Obveznosti v zvezi z izvajanjem
storitev služb za potrebe letov zrakoplovov, ki sodelujejo v akcijah iskanja in
reševanja ter v humanitarne ali zdravstvene namene, letov zrakoplovov v sili in
operativni zračni promet, ki morajo biti zagotovljene tudi v primeru prekinitve
oziroma verjetne prekinitve zagotavljanja storitev, iz drugega odstavka 6.
člena tega zakona, se nanašajo tudi na zaposlene v javnem podjetju.
11. Kazenske določbe
23. člen
(prekrški)
(1) Z globo od 3.000 do 20.000 eurov se
kaznuje za prekršek javno podjetje, če:
1.
zaradi opustitve izvajanja predpisanih ukrepov
ne zagotovi storitev služb v skladu z zahtevami tudi v primeru prekinitve
oziroma verjetne prekinitve zagotavljanja storitev služb (drugi odstavek 6.
člena);
2.
ne planira, razvija, nabavlja in vzdržuje
infrastrukture služb ali opusti varovanje infrastrukture služb (prvi in drugi
odstavek 8. člena).
(2) Z globo od 200 do 1.500 eurov se za
prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje tudi odgovorna oseba javnega podjetja.
23.a člen
(prekrški)
Z globo od 2.000 do 4.000 eurov se kaznuje
za prekršek zaposleni v javnem podjetju, ki ne opravi delovnih nalog, določenih
v priročnikih, delovnih navodilih in ukrepih, določenih za delovno mesto, na
katerem opravlja svoje delovne obveznosti za potrebe letov zrakoplovov, ki
sodelujejo v akcijah iskanja in reševanja ter v humanitarne in zdravstvene
namene, letov zrakoplovov v sili in glede operativnega zračnega prometa tudi v
primeru prekinitve oziroma verjetne prekinitve zagotavljanja storitev (drugi
odstavek 22. člena).
24. člen
(prekrški)
(1) Z globo od 2.000 do 10.000 eurov se
kaznuje za prekršek javno podjetje, če:
1.
na zahtevo ministra ne sodeluje pri pripravi
strokovnih podlag za izdajo pravnih aktov z delovnega področja služb oziroma
pri izdelavi izvedenskih mnenj in strokovnih gradiv s področja služb (drugi
odstavek 14. člena);
2.
ne sklene zavarovanja odgovornosti v skladu z
določbami tega zakona (19. člen);
3.
za namene opravljanja nadzora ne ravna v skladu
z določbami tega zakona (četrti odstavek 21. člena).
(2) Z globo od 200 do 1.000 eurov se za
prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje tudi odgovorna oseba javnega podjetja.
Zakon o zagotavljanju navigacijskih služb
zračnega prometa – ZZNSZP (Uradni
list RS, št. 101/03)
vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:
»12. Prehodne in končne določbe
25. člen
(prevzem
infrastrukture in drugih sredstev v upravljanje)
(1) Infrastrukturo iz prvega odstavka 8.
člena tega zakona ter morebitna finančna sredstva prevzame javno podjetje kot
sredstva v upravljanju v obsegu kot ga določi vlada.
(2) Javno podjetje prevzame sredstva iz
prejšnjega odstavka v upravljanje najkasneje z dnem začetka izvajanja javne
službe iz drugega odstavka 3. člena tega zakona.
(3) Pred predajo sredstev infrastrukture
javnemu podjetju opravi cenitev teh sredstev neodvisni cenilec oziroma
pooblaščeni ocenjevalec vrednosti podjetij, ki ga na predlog ministra določi
vlada.
26. člen
(prehod
delavcev)
Delavci, ki so zaposleni pri ministrstvu oziroma
njegovem organu v sestavi in opravljajo strokovne naloge z delovnega področja
služb, preidejo na delo v javno podjetje z dnem, ko to začne z opravljanjem
dejavnosti v skladu z določbami tega zakona, pri čemer mora biti zagotovljeno
izvajanje upravnih in nadzorstvenih nalog v zvezi z navigacijskimi službami
zračnega prometa.
27. člen
(kritje
določenih stroškov)
Javno podjetje je dolžno z dnem začetka
opravljanja njegove dejavnosti prevzeti kritje vseh stroškov iz 214. člena
zakona o letalstvu za prevzete delavce, ki jih je na dan uveljavitve tega
zakona krila država.
28. člen
(določene
pogodbene pravice)
(1) Za delavce javnega podjetja velja, da
do sklenitve posebne kolektivne pogodbe za dejavnost vodenja in kontrole
zračnega prometa iz petega odstavka 5. člena tega zakona, zadržijo vse pravice,
pridobljene na Upravi Republike Slovenije za civilno letalstvo.
(2) V vmesnem obdobju, od začetka
opravljanja dejavnosti javnega podjetja do sklenitve posebne kolektivne pogodbe
iz prejšnjega odstavka, se za delavce javnega podjetja uporablja kolektivna
pogodba za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji.
(3) Vzpostavljene pogodbene pravice in
obveznosti iz delovnih razmerij med vsakim od delavcev iz 26. člena tega zakona
in ministrstvom oziroma njegovim organom v sestavi, postanejo z dnem začetka
opravljanja dejavnosti javnega podjetja, v enakem obsegu pravice in obveznosti
med javnim podjetjem in takim delavcem.
29. člen
(začetek
opravljanja dejavnosti)
(1) V roku treh mesecev od uveljavitve tega
zakona, vlada in pristojni organi zagotovijo, da so izpolnjeni predpisani
pogoji, da lahko javno podjetje začne z opravljanjem dejavnosti služb, pri
čemer mora izvajalec navigacijske službe zračnega prometa pridobiti certifikat
o usposobljenosti iz 7. člena tega zakona najkasneje v dvanajstih mesecih od
uveljavitve tega zakona.
(2) V roku dvanajstih mesecev od začetka
delovanja javnega podjetja se organizirajo uporabniki storitev navigacijskih
služb zračnega prometa v skladu s predpisom ministra, ki ga izda v šestih
mesecih od uveljavitve tega zakona.
Predpis iz tretjega
odstavka 7. člena zakona vlada izda v roku šestih mesecev od uveljavitve tega
zakona.
30. člen
(uporaba določb
zakona, ki ureja prekrške)
Globe, določene s tem zakonom, se do dne
začetka uporabe zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 7/2003) v postopkih o
prekrških izrekajo kot denarne kazni v mejah, ki so za posamezne kršitve
določene v 23. in 24. členu tega zakona.
31. člen
(veljavnost)
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Zakon o spremembah Zakona o zagotavljanju
navigacijskih služb zračnega prometa – ZZNSZP-A (Uradni list RS, št. 110/05)
vsebuje naslednjo prehodno in končno določbo:
»Prehodna in končna določba
5. člen
Vsa finančna sredstva na postavki namenskih
proračunskih sredstev navigacijskih služb zračnega prometa, ki so namenjena za
financiranje služb, se z dnem uveljavitve tega zakona prenesejo na račun javnega
podjetja.
6. člen
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o
zagotavljanju navigacijskih služb zračnega prometa – ZZNSZP-B (Uradni list RS,
št. 109/09)
vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:
»PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
27. člen
(pretvorba
sredstev v upravljanju v kapitalski delež)
(1) Republika Slovenija poveča osnovni
kapital javnega podjetja s stvarnim vložkom, ki ga sestavljajo sredstva, ki so
bila dana v upravljanje javnemu podjetju Kontrola zračnega prometa Slovenije,
d.o.o., s pogodbo med Vlado Republike Slovenije in javnim podjetjem Kontrola
zračnega prometa Slovenije, d.o.o., v kolikor ne gre za gradbene objekte, ki so
zgrajeni na zemljiščih v lasti Republike Slovenije in so namenjeni daljšemu
obdobju uporabe za potrebe navigacijskih služb zračnega prometa. Nerazporejeni
dobiček, ki ga je javno podjetje Kontrola zračnega prometa Slovenije, d.o.o.,
ustvarilo v času financiranja iz proračuna Republike Slovenije od 1. maja
2004 do 24. decembra 2005 ter z upravljanjem sredstev, ki jih je imelo v
upravljanju po navedeni pogodbi, ter z drugimi prihodki od izvajanja služb od
25. decembra 2005 do dneva povečanja kapitala po tem zakonu, se v celoti
prenese v rezerve iz dobička javnega podjetja, ki pripadajo dejavnosti
navigacijskih služb zračnega prometa iz 3. člena zakona, ki jih opravlja javno
podjetje. V okviru rezerv iz dobička se oblikujejo zakonske rezerve v višini 10
odstotkov stvarnega vložka iz tega odstavka, ostale rezerve iz dobička pa se
razporedijo na druge rezerve javnega podjetja iz dobička, ki pripadajo
dejavnosti navigacijskih služb zračnega prometa iz 3. člena zakona, ki jih
opravlja javno podjetje.
(2) Povečanje kapitala in prenos rezerv
javnega podjetja iz prejšnjega odstavka se opravi najkasneje tri mesece po
uveljavitvi tega zakona.
28. člen
(izvedbeni
predpisi)
Vlada sprejme podzakonske predpise iz 4.,
8., 13., 17., 20. in 22. člena tega zakona najkasneje v šestih mesecih od
njegove uveljavitve.
29. člen
(začetek
vodenja operativnega zračnega prometa)
Ne glede na druge določbe tega zakona začne
javno podjetje z zagotavljanjem navigacijskih služb zračnega prometa za potrebe
operativnega zračnega prometa po uveljavitvi predpisa iz šestega odstavka 3.
člena zakona, sklenitvi pogodbe iz drugega odstavka 10. člena zakona in
usposobitvi delavcev javnega podjetja za vodenje operativnega zračnega prometa.
30. člen
(prehod delavcev)
Delavci, ki so na dan uveljavitve tega
zakona zaposleni pri ministrstvu, pristojnem za obrambo, in za potrebe
operativnega ali splošnega zračnega prometa opravljajo strokovne naloge z
delovnega področja služb, preidejo na delo v javno podjetje najkasneje z dnem,
ko to začne z vodenjem operativnega zračnega prometa v skladu z določbami tega
zakona.
31. člen
(prenehanje
veljavnosti)
Z dnem uveljavitve tega zakona prenehajo
veljati prvi, drugi in tretji odstavek 117. člena, prvi odstavek 118. člena, peti
odstavek 156. člena, 163. in 178. člen Zakona o letalstvu (Uradni list RS, št.
113/06 – uradno prečiščeno besedilo, 68/08 – odločba US in 33/09).
32. člen
(uveljavitev)
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o
letalstvu – ZLet-C (Uradni list RS, št. 62/10)
vsebuje naslednjo končno določbo:
»55. člen
(začetek
veljavnosti)
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o
upravljanju kapitalskih naložb Republike Slovenije – ZUKN-A (Uradni list RS,
št. 18/11)
vsebuje naslednjo končno določbo:
»13. člen
Ta zakon začne veljati naslednji dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.