Neuradno prečiščeno besedilo, ki vsebuje to spremembo:
Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo
predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega
organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače.
Neuradno
prečiščeno besedilo Zakona o tajnih podatkih obsega:
- Zakon o tajnih podatkih – ZTP (Uradni
list RS, št. 87/01 z dne 8. 11. 2001),
- Zakon
o spremembah in dopolnitvah zakona o tajnih podatkih – ZTP-A (Uradni list RS, št. 101/03 z dne 21. 10.
2003).
ZAKON
o tajnih podatkih (ZTP)
(neuradno prečiščeno besedilo št. 1)
I. POGLAVJE
SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
S tem zakonom se določajo skupne osnove
enotnega sistema določanja, varovanja in dostopa do tajnih podatkov z delovnega
področja državnih organov Republike Slovenije, ki se nanašajo na javno varnost,
obrambo, zunanje zadeve ali obveščevalno in varnostno dejavnost države, ter
prenehanja tajnosti takšnih podatkov.
Po tem zakonu morajo ravnati državni
organi, organi lokalnih skupnosti, nosilci javnih pooblastil ter drugi organi,
gospodarske družbe in organizacije, ki pri izvajanju zakonsko določenih nalog
pridobijo ali razpolagajo s podatki iz prejšnjega odstavka (v nadaljnjem
besedilu: organi), ter posamezniki v teh organih.
Po tem zakonu morajo ravnati tudi
dobavitelji, izvajalci gradenj ali izvajalci storitev (v nadaljnjem besedilu:
organizacije), ki se jim podatki iz prvega odstavka tega člena posredujejo
zaradi izvršitve naročil organa.
Vsak, ki mu je bil zaupan tajni podatek,
ali ki se je seznanil z vsebino tajnega podatka, je odgovoren za njegovo
varovanje in ohranitev njegove tajnosti.
2. člen
Posamezni izrazi, uporabljeni v tem zakonu,
imajo naslednji pomen:
1.
tajni podatek je dejstvo ali sredstvo z delovnega področja organa, ki se
nanaša na javno varnost, obrambo, zunanje zadeve ali obveščevalno in varnostno
dejavnost države, ki ga je treba zaradi razlogov določenih v tem zakonu
zavarovati pred nepoklicanimi osebami, in ki je v skladu s tem zakonom določeno
in označeno za tajno;
2.
tajni podatek tuje države je podatek, ki ga je Republiki Sloveniji
oziroma njenim organom posredovala tuja država oziroma njen organ ali
mednarodna organizacija oziroma njen organ v pričakovanju, da bo ostal tajen,
ter podatek, ki je rezultat sodelovanja Republike Slovenije oziroma njenih
organov s tujo državo ali mednarodno organizacijo oziroma njihovimi organi, in
za katerega se dogovori, da mora ostati tajen;
3.
dokument je vsak napisan, narisan, natisnjen, razmnožen, posnet,
fotografiran, magneten, optičen ali kakšen drugačen zapis tajnega podatka;
4.
medij je vsako sredstvo, ki vsebuje tajne podatke;
5.
določanje tajnih podatkov je dejanje ali postopek, s katerim se podatek
v skladu s tem zakonom oceni za tajnega in se mu določi stopnja in rok
tajnosti;
6.
prenehanje tajnosti podatka je zakonita sprememba tajnega podatka v
podatek, ki je dostopen v skladu s splošnimi predpisi, ki urejajo poslovanje
organa;
7.
dostop je seznanitev osebe s tajnim podatkom ali možnost osebe pridobiti
tajni podatek na podlagi dovoljenja za dostop do tajnih podatkov;
8.
varnostno preverjanje osebe je poizvedba, ki jo pred izdajo dovoljenja
za dostop do tajnih podatkov opravi pristojni organ, in katere namen je zbrati
podatke o morebitnih varnostnih zadržkih;
9.
varnostni zadržki so ugotovitve varnostnega preverjanja, iz katerih
izhaja, da obstajajo dvomi o zanesljivosti in lojalnosti osebe, ki naj bi
dobila dovoljenje za dostop do tajnih podatkov;
10. ogrožanje
vitalnih interesov države je ogrožanje njene ustavne ureditve, neodvisnosti,
ozemeljske celovitosti in obrambne sposobnosti.
3. člen
V zvezi z opravljanjem svoje funkcije lahko
do tajnih podatkov brez dovoljenja za dostop do tajnih podatkov (v nadaljnjem
besedilu: dovoljenje) dostopa:
-
predsednik republike;
-
predsednik vlade;
-
poslanec;
-
državni svetnik;
-
župan in občinski svetnik;
-
minister in predstojnik vladne službe, ki je neposredno odgovoren
predsedniku vlade;
-
varuh človekovih pravic in njegov namestnik;
-
guverner, namestnik in vice guverner centralne banke;
-
član računskega sodišča;
-
sodnik;
-
generalni državni tožilec in
-
generalni državni pravobranilec.
Vse osebe, ki opravljajo funkcijo ali
delajo v organu, imajo dostop do tajnih podatkov stopnje INTERNO.
Osebe iz prejšnjega odstavka dobijo
dovoljenje z začetkom funkcije oziroma opravljanja dela in podpisom izjave, da
so seznanjene s tem zakonom in drugimi predpisi, ki urejajo varovanje tajnih
podatkov, in da se zavezujejo s tajnimi podatki ravnati v skladu s temi
predpisi.
4. člen
Dostop do tajnih podatkov brez dovoljenja
ima pri opravljanju svoje funkcije nadzora Komisija Državnega zbora Republike
Slovenije za nadzor nad delom varnostnih in obveščevalnih služb.
5. člen
Po določbah tega zakona se lahko določi za
tajnega podatek, ki je tako pomemben, da bi z njegovim razkritjem nepoklicani
osebi nastale, ali bi očitno lahko nastale, škodljive posledice za varnost
države ali za njene politične ali gospodarske koristi in se nanaša na:
1.
javno varnost;
2.
obrambo;
3.
zunanje zadeve;
4.
obveščevalno in varnostno dejavnost državnih organov Republike
Slovenije;
5.
sisteme, naprave, projekte in načrte, pomembne za javno varnost,
obrambo, zunanje zadeve ter obveščevalno in varnostno dejavnost državnih
organov Republike Slovenije;
6.
znanstvene, raziskovalne, tehnološke, gospodarske in finančne zadeve,
pomembne za javno varnost, obrambo, zunanje zadeve ter obveščevalno in
varnostno dejavnost državnih organov Republike Slovenije.
6. člen
Podatek, ki mu je bila tajnost določena
zato, da bi se prikrilo storjeno kaznivo dejanje, prekoračitev ali zloraba
pooblastil, ali prikrilo kakšno drugo nezakonito dejanje ali ravnanje, ni
tajen.
7. člen
Dostop do tajnih podatkov je omejen in je
mogoč na način in ob pogojih, določenih s tem zakonom in predpisi, izdanimi na
njegovi podlagi ter na način in ob pogojih, določenimi z drugimi zakoni ali
mednarodnimi pogodbami, ki jih je sklenila Republika Slovenija.
8. člen
Osebe, ki opravljajo funkcijo ali delajo v
organih, so dolžne varovati tajne podatke, ne glede na to, kako so zanje
izvedele.
Dolžnost varovanja tajnih podatkov ne
preneha, ko osebi iz prejšnjega odstavka preneha funkcija ali delo v organu.
9. člen
Varovanje in dostop do tajnih podatkov tuje
države ali mednarodne organizacije se izvaja v skladu s tem zakonom ali
predpisi, izdanimi na njegovi podlagi, oziroma v skladu z mednarodno pogodbo,
ki jo je s tujo državo ali mednarodno organizacijo sklenila Republika
Slovenija.
II. POGLAVJE
DOLOČANJE TAJNIH PODATKOV
10. člen
Podatek določi za tajnega, ob pogojih in na
način, določenih s tem zakonom, pooblaščena oseba.
Pooblaščene osebe so:
1.
predstojnik organa;
2.
izvoljeni ali imenovani funkcionarji organa, ki so za določanje in
posredovanje tajnih podatkov pooblaščeni z zakonom oziroma s predpisom, izdanim
na podlagi zakona, ali jih je za to pisno pooblastil predstojnik in
3.
osebe, zaposlene v organu, ki jih je za to pisno pooblastil predstojnik
tega organa.
Pooblaščene osebe iz 2. in 3. točke prejšnjega odstavka pooblastila ne morejo prenašati na tretje osebe.
Stopnjo “STROGO TAJNO“ lahko določijo samo
predsednik republike, predsednik državnega zbora, predsednik vlade, ministri in
predstojniki organov v sestavi ministrstev, določeni vojaški poveljniki,
predstojniki vladnih služb, ki so neposredno odgovorni predsedniku vlade,
oziroma osebe, ki jih nadomeščajo.
Minister, pristojen za obrambo, določi
vojaške poveljnike iz prejšnjega odstavka.
Način in postopek določanja tajnih podatkov
v gospodarskih družbah, zavodih in organizacijah, ki podatke iz prvega
odstavka 1. člena tega zakona pridobijo ali z njimi razpolagajo pri izvajanju
zakonsko določenih nalog, predpiše minister, pristojen za obrambo, v soglasju z
ministrom, pristojnim za notranje zadeve.
Vsak funkcionar, delavec oziroma druga
oseba, ki opravlja funkcijo ali dela v organu, je dolžna v okviru svojih
delovnih nalog oziroma pristojnosti presojati varnostni pomen podatkov in
predlagati pooblaščenim osebam določitev teh podatkov za tajne, če meni, da je
to potrebno.
11. člen
Pooblaščena oseba določi stopnjo tajnosti
podatka ob njegovem nastanku oziroma ob začetku izvajanja naloge organa, katere
rezultat bo tajen podatek.
Pri določanju stopnje tajnosti mora
pooblaščena oseba oceniti možne škodljive posledice za varnost države ali za
njene politične ali gospodarske koristi, če bi bil podatek razkrit nepoklicani
osebi. Na podlagi te ocene se podatku določi stopnja tajnosti, nato pa se ga
označi z oznakami, predpisanimi s tem zakonom.
Ocena, na podlagi katere se podatku določi
stopnja tajnosti, mora biti v pisni obliki.
12. člen
Pooblaščena oseba določi za tajen tudi
podatek, ki je nastal z združevanjem ali povezovanjem podatkov, ki sami po sebi
sicer niso tajni, če tako združeni ali povezani pomenijo podatek oziroma
dokument, ki ga je treba zavarovati iz razlogov, določenih s tem zakonom.
Kadar samo manjši del dokumenta vsebuje
tajne podatke, je treba takšen del dokumenta izločiti in ga kot posebno, z
oznakami tajnosti označeno prilogo, priložiti dokumentu.
13. člen
Tajni podatki iz 5. člena tega zakona imajo
glede na možne škodljive posledice za varnost države ali za njene politične ali
gospodarske koristi, ki utegnejo nastati, če bi bili razkriti nepoklicani
osebi, eno od naslednjih stopenj tajnosti:
1.
“STROGO TAJNO“, ki se določi za tajne podatke, katerih razkritje
nepoklicani osebi bi ogrozilo vitalne interese Republike Slovenije ali jim
nepopravljivo škodovalo;
2.
“TAJNO“, ki se določi za tajne podatke, katerih razkritje nepoklicani
osebi bi lahko hudo škodovalo varnosti ali interesom Republike Slovenije;
3.
“ZAUPNO“, ki se določi za tajne podatke, katerih razkritje nepoklicani
osebi bi lahko škodovalo varnosti ali interesom Republike Slovenije;
4.
“INTERNO“, ki se določi za tajne podatke, katerih razkritje nepoklicani
osebi bi lahko škodovalo delovanju ali izvajanju nalog organa.
V organih se smejo za določanje stopenj
tajnosti podatkov uporabljati samo stopnje, določene v prejšnjem odstavku.
14. člen
Pooblaščena oseba mora pri določanju
tajnosti podatka določiti najnižjo stopnjo tajnosti, ki še zagotavlja varovanje
podatka, potrebno za varstvo interesov ali varnosti države.
Dokumentu, ki je sestavljen iz podatkov, ki
so že bili določeni za tajne, se mora določiti najmanj taka stopnja in rok
tajnosti, kot jo ima uporabljen podatek najvišje stopnje oziroma najdaljšega
roka tajnosti.
15. člen
Pooblaščena oseba mora tajnost podatka
preklicati, ko ni več pogojev, ki so za takšen status podatka določeni s tem
zakonom.
Obrazložitev preklica tajnosti podatka mora
biti pisna.
Preklic tajnosti podatka lahko zahteva
oseba, ki ji je bila zahteva, da dobi tajni podatek, zavrnjena.
O zahtevi iz prejšnjega odstavka odloča
predstojnik organa.
16. člen
Stopnjo tajnosti lahko spremeni pooblaščena
oseba, ki je stopnjo določila.
Pooblaščena oseba spremeni stopnjo tajnosti
podatka, ko se spremenijo pogoji, ki so za uporabo posamezne stopnje določeni s
tem zakonom.
17. člen
Vsak tajni podatek oziroma vsak dokument,
ki vsebuje tajne podatke, mora biti označen:
-
s stopnjo tajnosti;
-
z načinom prenehanja tajnosti;
-
s podatki o pooblaščeni osebi;
-
s podatki o organu, če to že sicer ni razvidno.
Oznake iz prejšnjega odstavka se uporabijo
na način, ki ustreza vrsti in lastnostim medija.
Podatek oziroma dokument se mora
obravnavati kot tajen, tudi če je označen le s stopnjo tajnosti.
Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem
besedilu: vlada) podrobneje predpiše načine in oblike označevanja tajnosti
podatkov oziroma dokumentov.
18. člen
Tajnost podatka preneha:
-
na določen datum;
-
z nastopom določenega dogodka;
-
s potekom določenega časa;
-
s preklicem tajnosti.
Kadar zaradi narave stvari ali vsebine
podatka ni mogoče določiti načina prenehanja iz prejšnjega odstavka, tajnost
preneha s potekom časa, ki je določen v zakonu, ki ureja arhivsko gradivo in
arhive.
Pooblaščena oseba lahko spremeni način, ki
je določen za prenehanje tajnosti, če so za to podani utemeljeni razlogi.
Pooblaščena oseba mora v tem primeru o spremembi takoj obvestiti vse, ki so
tajen podatek prejeli, ali imajo dostop do njega.
19. člen
Če bi imela potrditev obstoja tajnega
podatka škodljive posledice za interese ali varnost države, organ ob zahtevi za
posredovanje tajnih podatkov ni dolžan niti potrditi niti zanikati obstoja
zahtevanega podatka.
20. člen
Tajni podatki tuje države ali mednarodne
organizacije praviloma ohranijo oznake, ki so v rabi v tuji državi ali
mednarodni organizaciji, ali pa se označijo na način, določen s tem zakonom,
pri čemer morajo biti stopnje tajnosti primerljive in morajo zagotavljati
enakovredno varovanje.
Z mednarodno pogodbo, ki jo je v zvezi z
izmenjavo ali posredovanjem tajnih podatkov s tujo državo ali mednarodno
organizacijo sklenila Republika Slovenija, je treba določiti način označevanja
tajnih podatkov Republike Slovenije v tuji državi ali mednarodni organizaciji
in raven varovanja teh podatkov, primerljivo z določbami tega zakona.
21. člen
Upravičeni uporabnik tajnega podatka, ki je
podatek prejel na zakonit način, lahko predlaga pooblaščeni osebi spremembo
tajnosti, če meni, da tajnost podatka ni utemeljena ali ustrezno določena.
Pooblaščena oseba je dolžna predlog iz
prejšnjega odstavka obravnavati in o svoji odločitvi obvestiti predlagatelja.
III. DOVOLJENJE ZA DOSTOP DO TAJNIH PODATKOV
22. člen
Dovoljenja za dostop osebe do tajnih
podatkov stopenj ZAUPNO, TAJNO ali STROGO TAJNO izdajajo ministrstvo, pristojno
za notranje zadeve, ministrstvo, pristojno za obrambo, Slovenska
obveščevalno-varnostna agencija ter Policija (v nadaljnjem besedilu: pristojni
organ).
Osebam, ki bodo dostop do tajnih podatkov
potrebovale zaradi opravljanja funkcij ali delovnih dolžnosti v ministrstvu,
pristojnem za notranje zadeve, ministrstvu, pristojnem za obrambo, Slovenski
obveščevalno-varnostni agenciji ali Policiji, dovoljenje izda, skladno z
določili tega zakona in predpisi, izdanimi na njegovi podlagi, minister,
pristojen za notranje zadeve oziroma minister, pristojen za obrambo, oziroma
direktor Slovenske obveščevalno-varnostne agencije oziroma generalni direktor
Policije. O izdaji dovoljenja obvestijo nacionalni varnostni organ.
Osebam, ki bodo potrebovale dostop do
tajnih podatkov zaradi opravljanja nalog ali funkcije v drugem organu, na
predlog predstojnika tega organa dovoljenje izda minister, pristojen za
notranje zadeve oziroma minister, pristojen za obrambo, kadar gre za
opravljanje obrambnih dolžnosti ali vojaške službe. O izdaji dovoljenja
obvestita nacionalni varnostni organ.
Varnostno preverjanje za pridobitev
dovoljenja pri opravljanju obrambnih dolžnosti in vojaške službe urejajo
posebni predpisi.
22.a člen
Glede na predvideni dostop osebe do
podatkov različnih stopenj tajnosti pristojni organ opravi:
1.
osnovno varnostno preverjanje,
2.
razširjeno varnostno preverjanje in
3.
razširjeno varnostno preverjanje z varnostnim poizvedovanjem.
Z osnovnim varnostnim preverjanjem se
preverijo podatki o osebi, ki naj bi dobila dovoljenje za dostop do tajnih
podatkov stopnje ZAUPNO, razširjeno se varnostno preverijo podatki o osebi, ki
naj bi dobila dovoljenje za dostop do tajnih podatkov stopnje TAJNO, razširjeno
z varnostnim poizvedovanjem se preverijo podatki o osebi, ki naj bi dobila
dovoljenje za dostop do tajnih podatkov stopnje STROGO TAJNO.
22.b člen
Osnovno varnostno preverjanje se opravi
tako, da pristojni organ preveri posameznikove navedbe v vprašalniku za
varnostno preverjanje. Pri tem lahko od osebe, na katero se podatki nanašajo,
ter iz evidenc in drugih zbirk podatkov upravljavcev zbirk osebnih in drugih
podatkov zbirajo in uporabljajo podatke iz 25. člena tega zakona.
Če z osnovnim varnostnim preverjanjem
ugotovi sum varnostnega zadržka, lahko pristojni organ z varnostnim
poizvedovanjem dodatno preveri tiste podatke, ki se nanašajo na posamezen
varnostni zadržek.
Varnostno poizvedovanje po prejšnjem
odstavku se opravi le, če preverjana oseba po razgovoru o sumu varnostnega
zadržka pisno soglaša z varnostnim poizvedovanjem in izpolni prvi del dodatnega
vprašalnika. Če preverjana oseba ne da soglasja oziroma ne izpolni dodatnega
vprašalnika, lahko pristojni organ že na podlagi suma varnostnega zadržka
zavrne izdajo dovoljenja za dostop do tajnih podatkov.
22.c člen
Razširjeno varnostno preverjanje se opravi
tako, da pristojni organ poleg ukrepov iz prvega odstavka prejšnjega člena od
preverjane osebe, drugih organov, pristojnih za varnostno preverjanje, ali iz
že obstoječih zbirk podatkov preveri še podatke iz posebnega vprašalnika,
pomembne za dostop do tajnih podatkov stopnje TAJNO.
Če se iz ugotovitev razširjenega
varnostnega preverjanja ugotovi sum varnostnega zadržka, lahko pristojni organ
z varnostnim poizvedovanjem dodatno preveri tiste podatke, ki se nanašajo na
posamezen varnostni zadržek.
Varnostno poizvedovanje po prejšnjem odstavku
se opravi le, če preverjana oseba po razgovoru o sumu varnostnega zadržka pisno
soglaša z varnostnim poizvedovanjem in izpolni prvi del dodatnega vprašalnika.
Če preverjana oseba ne da soglasja oziroma ne izpolni dodatnega vprašalnika,
lahko pristojni organ že na podlagi suma varnostnega zadržka zavrne izdajo
dovoljenja za dostop do tajnih podatkov.
22.d člen
Varnostno poizvedovanje se opravi tako, da
pristojni organ opravi razgovor z osebami, ki jih je v prvem delu dodatnega
vprašalnika navedla preverjana oseba in ki lahko potrdijo podatke, navedene v
vprašalnikih.
Če se pri preverjanju podatkov iz
prejšnjega odstavka ugotovi sum varnostnega zadržka, lahko pristojni organ
preveri podatke o okoliščinah, povezanih z varnostnim zadržkom, tudi pri drugih
osebah, organih ali organizacijah, ki o preverjani osebi kaj vedo.
22.e člen
Če ugotovljen sum varnostnega zadržka iz
drugega odstavka 22.c in 22.d člena tega zakona izhaja iz okoliščin, ki so
povezane z njenim zakoncem ali zunajzakonskim partnerjem oziroma katero koli
polnoletno osebo, ki živi s preverjano osebo v skupnem gospodinjstvu, se lahko
z njimi opravi razgovor o domnevnih varnostnih zadržkih, z njihovim pisnim
soglasjem pa se lahko osnovno varnostno preverijo.
Za preverjanje podatkov po prejšnjem odstavku
se smiselno uporabljata prvi odstavek 22.b člena in prvi odstavek 25. člena
tega zakona.
23. člen
Pristojni organ izda osebi po opravljenem
osnovnem varnostnem preverjanju dovoljenje za dostop do tajnih podatkov stopnje
ZAUPNO, po razširjenem varnostnem preverjanju dovoljenje za dostop do tajnih
podatkov stopnje TAJNO, po razširjenem varnostnem preverjanju z varnostnim
poizvedovanjem pa dovoljenje za dostop do tajnih podatkov stopnje STROGO TAJNO.
Dovoljenje za dostop do tajnih podatkov iz
prejšnjega odstavka se osebno vroči preverjani osebi. O izdaji dovoljenja se
pisno obvesti predstojnika organa, ki je predlagal varnostno preverjanje.
Če pristojni organ na podlagi podatkov,
preverjenih v postopku varnostnega preverjanja, oceni, da obstaja varnostni
zadržek, določen s tem zakonom, izdajo dovoljenja zavrne. V zavrnitvi izdaje
dovoljenja ni treba obrazložiti virov varnostnega preverjanja.
23.a člen
Zoper zavrnitev izdaje dovoljenja oziroma
preklic dovoljenja lahko preverjana oseba v 15 dneh od dneva njene vročitve
vloži pritožbo. Pritožbo vloži pisno ali da ustno na zapisnik pri organu, pri
katerem je dala soglasje za varnostno preverjanje.
Pritožba zoper preklic dovoljenja ne zadrži
njegove izvršitve.
O pritožbi odloča Komisija za pritožbe iz
delovnega razmerja pri vladi (v nadaljnjem besedilu: komisija) po postopku, ki
je določen za odločanje komisije o pritožbah javnih uslužbencev.
Zoper odločitev komisije je dovoljen
upravni spor.
24. člen
Pristojni organi lahko pri varnostnem
preverjanju oseb sodelujejo, v skladu z mednarodno pogodbo, ki jo je s tujo
državo ali mednarodno organizacijo sklenila Republika Slovenija in s predpisi,
ki v Republiki Sloveniji urejajo varstvo osebnih podatkov, z organi tujih držav
in mednarodnih organizacij, pristojnih za varnostno preverjanje.
25. člen
Varnostno se lahko preverijo podatki o
osebi, ki jo je predstojnik predhodno seznanil s predpisi s področja
obravnavanja tajnih podatkov, potrebo po pridobitvi dovoljenja za dostop do
tajnih podatkov ustrezne stopnje, obsegom varnostnega preverjanja ter vsebino
in postopkom za pridobitev tega dovoljenja, ki je s tem pisno soglašala,
izpolnila ustrezen varnostni vprašalnik in podpisala izjavo o seznanitvi s
predpisi, ki urejajo obravnavanje tajnih podatkov, in se zavezala, da bo
ravnala skladno z njimi.
Ustrezen varnostni vprašalnik iz prejšnjega
odstavka za pridobitev dovoljenja za dostop do tajnih podatkov posameznih
stopenj tajnosti je:
-
ZAUPNO – osnovni vprašalnik za pridobitev dovoljenja za dostop do tajnih
podatkov,
-
TAJNO – osnovni in posebni vprašalnik za pridobitev dovoljenja za dostop
do tajnih podatkov ter
-
STROGO TAJNO – osnovni, posebni in prvi del dodatnega vprašalnika za
pridobitev dovoljenja za dostop do tajnih podatkov.
Osnovni vprašalnik obsega naslednje
podatke:
1.
osebno ime, vključno s prejšnjimi;
2.
enotno matično številko občana (EMŠO);
3.
datum in kraj rojstva;
4.
državljanstvo oziroma državljanstva, vključno s prejšnjimi;
5.
naslov prebivališča (stalnega, začasnega in dejanskega);
6.
bivanja v tujini, če so trajala tri mesece ali več;
7.
zakonski stan in število otrok;
8.
poklic in delo, ki ga opravlja;
9.
služenje vojaškega roka;
10. šolanje
in obiskovanje seminarjev ali drugih oblik usposabljanja v tujini, če so
trajala tri mesece ali več;
11. dosedanji
delodajalci in njihovi naslovi;
12. neizbrisane
pravnomočne obsodbe zaradi naklepnih kaznivih dejanj, ki se preganjajo po
uradni dolžnosti, oziroma odločbe o prekrških, določenih s tem zakonom;
13. tekoči
kazenski postopki;
14. odvisnost
od alkohola, drog oziroma druge zasvojenosti;
15. stiki
s tujimi varnostnimi ali obveščevalnimi službami;
16. članstvo
ali sodelovanje v organizacijah, ki se zavzemajo za neustavno spremembo ustavne
ureditve Republike Slovenije;
17. izrečeni
disciplinski ukrepi v obdobju zadnjih dveh let zaradi kršitev predpisov o
varnem obravnavanju tajnih podatkov;
18. prejšnja
varnostna preverjanja po tem zakonu.
Posebni vprašalnik obsega naslednje
podatke:
1.
sodelovanje v tujih oboroženih silah ali drugih oboroženih formacijah;
2.
prezadolženost zaradi finančnih obveznosti oziroma prevzetih jamstev;
3.
davčna številka;
4.
lastnosti in okoliščine iz življenja preverjane osebe, ki imajo lahko za
posledico izpostavljenost izsiljevanju ali drugim oblikam izvajanja pritiska.
Dodatni vprašalnik je sestavljen iz dveh
delov. Prvi del obsega navedbo osebnih imen ter naslovov stalnih, začasnih in
dejanskih prebivališč treh oseb, ki lahko potrdijo podatke, navedene v
vprašalnikih, drugi del pa podatke o osebah iz prvega odstavka 22.e člena tega
zakona (osebno ime, datum in kraj rojstva ter naslov stalnega, začasnega ali
dejanskega prebivališča), ki so lahko v skladu s tem zakonom varnostno
preverjene.
Podatki iz tretjega in četrtega odstavka
tega člena se preverjajo v postopku izdaje dovoljenja za dostop do tajnih
podatkov stopnje ZAUPNO in TAJNO za obdobje zadnjih pet let, za izdajo
dovoljenja za dostop do tajnih podatkov stopnje STROGO TAJNO pa za zadnjih
deset let, vendar le od dopolnjenega 18. leta preverjane osebe.
Osebe, ki lahko potrdijo podatke, navedene
v vprašalnikih, ne morejo biti osebe iz prvega odstavka 22.e člena tega zakona.
25.a člen
Če se z varnostnim preverjanjem ugotovi sum
odvisnosti od alkohola, drog ali drugih zasvojenosti iz 14. točke tretjega odstavka
prejšnjega člena, lahko pristojni organ ta sum preveri, tako da napoti
preverjano osebo na zdravniški pregled v zdravstveno organizacijo oziroma k
zasebnemu zdravniku, ki ju je za opravljanje teh pregledov pooblastil minister,
pristojen za zdravje.
Preverjanje iz prejšnjega odstavka se
opravi na podlagi odločbe o napotitvi. Če se preverjana oseba pregleda iz
neupravičenih razlogov ne udeleži v roku, ki mu ga določi zdravstvena
organizacija ali zasebni zdravnik, se mu izdaja dovoljenja zavrne.
Slovenska obveščevalno-varnostna agencija
in Obveščevalno varnostna služba Ministrstva za obrambo nista dolžni
posredovati podatkov o sodelovanju s tujimi obveščevalnimi ali varnostnimi
službami, če bi to ogrozilo vire ugotavljanja oziroma preverjanja posredovanih podatkov.
Podatke o okoliščinah iz 2. točke četrtega
odstavka prejšnjega člena lahko pristojni organ preveri pri delodajalcu
preverjane osebe, organu, pristojnem za davčne zadeve, in na sodišču.
Če je zoper osebo, ki ima dovoljenje za
dostop do tajnih podatkov, sprožen disciplinski postopek zaradi kršitve pravil
obravnavanja tajnih podatkov ali kazenski postopek zaradi suma storitve
naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti, ali je podan
sum varnostnega zadržka iz četrte ali pete alinee 27. člena tega zakona, se
opravi vmesno varnostno preverjanje.
Vmesno varnostno preverjanje se opravi na
predlog pristojnega predlagatelja iz 22. in 43. člena tega zakona, ob smiselni uporabi določb 22.a člena tega zakona. Za vmesno varnostno preverjanje ni
potrebno posebno soglasje preverjane osebe.
Do zaključka postopka vmesnega varnostnega
preverjanja mora predstojnik organa osebi začasno onemogočiti dostop do tajnih
podatkov.
26. člen
Osebo, ki ima dostop do podatkov stopnje
tajnosti ZAUPNO, je treba ponovno varnostno preveriti najmanj vsakih deset let,
osebo, ki ima dostop do podatkov stopenj TAJNO in STROGO TAJNO, pa je treba
ponovno preveriti najmanj vsakih pet let.
Postopek ponovnega preverjanja je enak
postopku prvega preverjanja, kolikor ni z zakonom ali mednarodno pogodbo
določeno drugače.
Če pri ponovnem varnostnem preverjanju
pristojni organ ugotovi varnostne zadržke za izdajo dovoljenja, mora dovoljenje
preklicati in o tem obvestiti predstojnika organa, v katerem oseba opravlja
funkcijo ali dela, in preverjano osebo.
Če je zoper osebo, ki ima dovoljenje,
sprožen disciplinski postopek zaradi kršitve pravil obravnavanja tajnih
podatkov, ali kazenski postopek zaradi suma storitve naklepnega kaznivega
dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti, ali drugega kaznivega dejanja iz
12. točke drugega odstavka prejšnjega člena, ji mora predstojnik organa
začasno, do pravnomočnega zaključka postopka, onemogočiti dostop do tajnih
podatkov.
27. člen
Varnostni zadržki, zaradi katerih se zavrne
izdaja dovoljenja za dostop do tajnih podatkov, so:
-
lažne navedbe podatkov v vprašalniku za varnostno preverjanje;
-
neizbrisane pravnomočne obsodbe na najmanj tri mesece nepogojne zaporne
kazni za kazniva dejanja, ki se preganjajo po uradni dolžnosti;
-
več neizbrisanih pravnomočnih obsodb za prekrške iz 12. točke tretjega
odstavka 25. člena tega zakona;
-
ugotovitve o navedbah v vprašalnikih za varnostno preverjanje, ki
vzbujajo utemeljene dvome v posameznikovo verodostojnost in zanesljivost za
varno obravnavanje tajnih podatkov;
-
drugi varnostni zadržki, določeni z zakoni ali mednarodnimi pogodbami.
28. člen
Organ shrani dovoljenje in pisno soglasje
za varnostno preverjanje z izpolnjenim vprašalnikom v posebni del kadrovske
mape osebe, ki se lahko uporablja le v zvezi z izvajanjem določb tega zakona
oziroma predpisov, izdanih na podlagi tega zakona.
Pisno soglasje za varnostno preverjanje z
izpolnjenim vprašalnikom in dovoljenjem shrani organ, pri katerem je oseba
kandidirala za funkcijo ali za zaposlitev na delovnem mestu, za katerega je
potrebno pridobiti dovoljenje, pa se v organu ni zaposlila.
28.a člen
V primeru, da oseba ne izpolnjuje pogojev
za zasedbo delovnega mesta, ker mu je bilo zavrnjeno ali preklicano dovoljenje
za dostop do tajnih podatkov, se uporabljajo določbe zakona, ki ureja sistem
javnih uslužbencev, o premestitvi oziroma prenehanju delovnega razmerja iz
poslovnih razlogov.
29. člen
Organi, ki pri izvajanju svojih nalog
obravnavajo tajne podatke stopenj ZAUPNO, TAJNO ali STROGO TAJNO, vodijo
evidenco dovoljenj. V evidenci vodijo: identifikacijske podatke imetnika
dovoljenja, podatke o dovoljenju ter datume in ugotovitve ponovnih varnostnih
preverjanj.
Podatki o varnostnem preverjanju se lahko
uporabljajo le za namene, za katere so bili zbrani. Hranijo se toliko časa,
dokler ima oseba pravico dostopa do tajnih podatkov, nakar se obravnavajo
skladno z določili zakona, ki ureja arhivsko gradivo in arhive.
Oseba ima pravico vpogleda v podatke o
svojem varnostnem preverjanju skladno z določili zakona, ki ureja varstvo
osebnih podatkov, razen v podatke, ki bi ogrozili vire varnostnega preverjanja.
30. člen
Osebi se lahko izjemoma dovoli enkraten
dostop do tajnih podatkov, katerih stopnja tajnosti je za eno stopnjo višja od
stopnje tajnosti, za katero je tej osebi izdano dovoljenje. Tak dostop je mogoč
samo na podlagi pisne utemeljitve njenega predstojnika o razlogih za nujnost
dostopa in je omejen le na tiste tajne podatke, ki so nujno potrebni za
izpolnitev določenega dela. Če se pokaže potreba po trajnejšem dostopu do
tajnih podatkov višje stopnje, mora oseba pridobiti ustrezno dovoljenje.
Oseba lahko začne opravljati dela na
delovnem mestu, za katera je potrebno dovoljenje za dostop do tajnih podatkov
višje stopnje od tistega, ki ga ima, tudi brez dovoljenja ustrezne stopnje, pod
pogojem, da se je postopek za pridobitev ustreznega dovoljenja že začel in da
organ, pristojen za varnostno preverjanje, oziroma drug organ, če tako določa
mednarodna pogodba ali obveznost, ki izhaja iz članstva Republike Slovenije v
mednarodni organizaciji, s tem soglaša. Začasen dostop do tajnih podatkov pod
navedenimi pogoji ne sme trajati dlje od šestih mesecev.
IV. POGLAVJE
DOSTOP DO TAJNIH PODATKOV IN NJIHOVO VAROVANJE
31. člen
Pravico dostopa do tajnih podatkov imajo
samo tiste osebe, ki imajo dovoljenje in se morajo s temi podatki seznaniti
zaradi opravljanja funkcije ali delovnih nalog. Dostop imajo samo do tajnih
podatkov stopnje tajnosti, določene v dovoljenju.
Nihče ne sme dobiti tajnega podatka prej in
v večjem obsegu, kot je to potrebno za opravljanje njegovih delovnih nalog ali
funkcije.
32. člen
(črtan)
33. člen
Oseba, ki se je v okviru svojega dela
seznanila s tajnimi podatki, teh ne sme uporabljati za druge namene kot za
izvajanje delovnih nalog ali funkcije.
Predstojnik organa lahko na zahtevo
pristojnih organov osebo razreši dolžnosti varovanja tajnosti podatka, vendar
samo za namen in obseg, ki ga vsebuje zahteva pristojnega organa.
Predstojnika organa lahko na zahtevo
pristojnih organov razreši dolžnosti varovanja tajnosti podatka organ, ki ga je
imenoval.
34. člen
Tajni podatki se lahko drugim organom, ki
morajo ravnati po tem zakonu, oziroma osebam v teh organih, posredujejo samo na
podlagi pisnega dovoljenja predstojnika organa, ki je tajen podatek določil,
ali če tako določa zakon.
35. člen
Pooblaščena oseba lahko tajne podatke
posreduje organizacijam iz tretjega odstavka 1. člena tega zakona, če:
1.
organizacija izpolnjuje fizične, organizacijske in tehnične pogoje za
varovanja tajnih podatkov v skladu s tem zakonom in predpisi, sprejetimi na
njegovi podlagi;
2.
se vse osebe, ki bodo v organizaciji po službeni dolžnosti imele dostop
do tajnih podatkov, varnostno preverijo za izdajo dovoljenja za dostop do
tajnih podatkov;
3.
osebe iz prejšnje točke s pisno izjavo potrdijo, da so seznanjene s tem
zakonom in drugimi predpisi, ki urejajo varovanje tajnih podatkov in se
zavezujejo, da bodo s tajnimi podatki ravnale v skladu s temi predpisi;
4.
organizacija zagotovi, da bo dostop do tajnih podatkov dovoljen samo
tistim osebam, ki morajo imeti vpogled v te podatke po svoji službeni dolžnosti
zaradi uresničevanja naročila organa.
Ukrepi za varovanje tajnih podatkov, ki
izhajajo iz prejšnjega odstavka, morajo biti vključeni v pogodbo, ki jo v zvezi
z naročilom skleneta organ in organizacija.
Za osebo, ki bo imela v organizaciji v
zvezi z naročilom dostop do tajnih podatkov, izdajo dovoljenja od pristojnega
organa zahteva organ, za katerega organizacija izvaja naročilo.
Vlada podrobneje predpiše način in postopek
ugotavljanja izpolnjevanja pogojev iz prvega odstavka tega člena.
36. člen
Upravičeni uporabnik, ki je od organa dobil
tajne podatke, teh podatkov brez soglasja tega organa ne sme posredovati drugim
uporabnikom, razen v primerih, določenih s predpisi.
37. člen
Pooblaščena oseba organa mora vzpostaviti
ažuren pregled in nadzor nad distribucijo tajnih podatkov zunaj organa. Iz
pregleda mora biti razvidno, kdaj in komu so bili tajni podatki posredovani.
38. člen
V vsakem organu se mora v skladu s tem
zakonom in predpisi, sprejetimi na njegovi podlagi, vzpostaviti sistem
postopkov in ukrepov varovanja tajnih podatkov, ki ustreza določeni stopnji
tajnosti in onemogoča njihovo razkritje nepoklicanim osebam.
Postopki in ukrepi iz prejšnjega odstavka
morajo obsegati:
-
splošne varnostne ukrepe;
-
varovanje oseb, ki imajo dostop do tajnih podatkov;
-
varovanje prostorov;
-
varovanje dokumentov in medijev, ki vsebujejo tajne podatke;
-
varovanje komunikacij, po katerih se prenašajo tajni podatki;
-
način označevanja stopenj tajnosti;
-
varovanje opreme, s katero se obravnavajo tajni podatki;
-
način seznanitve uporabnikov z ukrepi in postopki varovanja tajnih
podatkov;
-
kontrolo in evidentiranje dostopov do tajnih podatkov;
-
kontrolo in evidentiranje pošiljanja in distribucije tajnih podatkov.
39. člen
Tajne podatke se mora v organih hraniti na
način, ki zagotavlja, da imajo dostop do teh podatkov samo osebe, ki imajo
dovoljenje za dostop do tajnih podatkov, in ki podatke potrebujejo za izvajanje
svojih delovnih nalog ali funkcij.
Tajni podatki se lahko pošljejo izven prostorov
organa samo ob upoštevanju predpisanih varnostnih ukrepov in postopkov, ki
morajo zagotoviti, da jih prejme oseba, ki ima dovoljenje za dostop do tajnih
podatkov in je do teh podatkov upravičena.
Postopki in ukrepi varovanja pošiljanja
tajnih podatkov izven prostorov organa se predpišejo glede na stopnjo tajnosti
teh podatkov.
Organi tajnih podatkov ne smejo prenašati
ali posredovati po nezaščitenih komunikacijskih sredstvih.
Vlada podrobneje predpiše fizične,
organizacijske in tehnične ukrepe ter postopke za varovanje tajnih podatkov.
40. člen
Funkcionarji, delavci in drugi zaposleni v
organih, ki ugotovijo, da je prišlo do izgube ali nepooblaščenega razkritja
tajnih podatkov, morajo o tem takoj obvestiti pooblaščeno osebo.
Prejemnik tajnih podatkov iz 34. oziroma
35. člena tega zakona, ki ugotovi, da je prišlo do izgube tajnega podatka
oziroma da je bil tajen podatek sporočen ali izročen nepoklicani osebi, mora o
tem takoj obvestiti pooblaščeno osebo organa, ki mu je tajne podatke
posredovala oziroma sporočila.
Pooblaščena oseba mora takoj ukreniti vse
potrebno, da se ugotovijo okoliščine, zaradi katerih je prišlo do izgube ali
razkritja tajnega podatka nepoklicani osebi, da se odpravijo škodljive
posledice in prepreči ponovna izguba oziroma nepooblaščeno razkritje tajnega
podatka.
V. POGLAVJE
NADZOR
41. člen
Za notranji nadzor nad izvajanjem tega
zakona in predpisov, sprejetih na njegovi podlagi, so odgovorni predstojniki
organov.
V ministrstvu, pristojnem za notranje
zadeve, ministrstvu, pristojnem za zunanje zadeve in v Slovenski obveščevalno‑varnostni
agenciji, po potrebi pa tudi v drugih organih, se za notranji nadzor in druge
strokovne naloge v zvezi z določanjem in varovanjem tajnih podatkov sistemizira
posebno delovno mesto ali za izvajanje teh nalog posebej zadolži obstoječo
organizacijsko enoto ministrstva ali agencije.
Notranji nadzor nad izvajanjem tega zakona
in predpisov, sprejetih na njegovi podlagi v ministrstvu, pristojnem za
obrambo, izvaja Inšpektorat Republike Slovenije za obrambo.
42. člen
Z notranjim nadzorom se mora v vseh organih
zagotoviti redno spremljanje in ocenjevanje posameznih dejavnosti in dejavnost
organa v celoti glede izvajanja tega zakona ter predpisov in ukrepov, sprejetih
na njegovi podlagi.
Vlada podrobneje predpiše način in vsebino
izvajanja notranjega nadzora nad izvajanjem tega zakona in predpisov, izdanih
na njegovi podlagi.
43. člen
Vlada določi nacionalni varnostni organ, ki
spremlja izvajanje tega zakona in drugih predpisov, sprejetih na njegovi
podlagi.
Nacionalni varnostni organ opravlja zlasti
naslednje naloge:
1.
spremlja stanje na področju določanja in varovanja tajnih podatkov in
skrbi za razvoj in izvajanje fizičnih, organizacijskih in tehničnih standardov
varovanja tajnih podatkov v državnih organih, organih lokalnih skupnosti, pri
nosilcih javnih pooblastil ter v gospodarskih družbah in organizacijah, ki
pridobijo ali razpolagajo s tajnimi podatki;
2.
skrbi za izvrševanje sprejetih mednarodnih obveznosti in mednarodnih
pogodb o varovanju tajnih podatkov ter na tem področju sodeluje z ustreznimi
organi tujih držav in mednarodnimi organizacijami. Skrbi za zagotavljanje
varnosti tajnih podatkov v nacionalnih organih in v tujini in v zvezi s tem
opravlja zlasti naslednje naloge:
-
izdaja potrdila za dostop do tajnih podatkov fizičnim osebam;
-
izdaja varnostna potrdila pravnim osebam;
-
izdaja varnostna potrdila za sisteme in naprave za prenos, hranjenje in
obdelavo tajnih podatkov;
-
potrjuje izpolnjevanje predpisanih pogojev za obravnavanje tajnih
podatkov s strani posameznega organa tujim državam in mednarodnim
organizacijam;
-
predlaga varnostno preverjanje za izdajo dovoljenja za dostop do tajnih
podatkov osebam, katerih predlagatelji niso zajeti v 22. členu tega zakona in
potrebujejo dovoljenje za dostop do tajnih podatkov tuje države ali mednarodne
organizacije;
-
izdaja navodila za ravnanje s tajnimi podatki tuje države oziroma
mednarodne organizacije;
-
nadzoruje izvajanje fizičnih, organizacijskih in tehničnih ukrepov za
varovanje tajnih podatkov tuje države oziroma mednarodne organizacije in
skladno z ugotovitvami nadzora izdaja obvezna navodila za odpravo ugotovljenih
pomanjkljivosti, ki so jih organi dolžni nemudoma izvršiti;
-
izmenjuje podatke z nacionalnimi varnostnimi organi in mednarodnimi
organizacijami;
3.
pripravlja predloge predpisov, potrebnih za izvajanje tega zakona;
4.
daje mnenje o skladnosti splošnih aktov o določanju, varovanju in
dostopu do tajnih podatkov s tem zakonom;
5.
koordinira delovanje državnih organov, pristojnih za varnostno
preverjanje;
6.
vodi evidenco izdanih dovoljenj;
7.
vodi evidenco izdanih dovoljenj in dostopov do tajnih podatkov iz 30.
člena tega zakona;
8.
predlaga ukrepe za izboljšanje varovanja tajnih podatkov in
9.
opravlja druge naloge, ki so določene s predpisi, sprejetimi na podlagi
tega zakona.
Nacionalni varnostni organ vodi evidenco o
izdanih potrdilih iz prve, druge in tretje alinee 2. točke prejšnjega odstavka.
Evidenca izdanih potrdil za dostop do
tajnih podatkov fizičnih oseb vsebuje naslednje podatke:
-
osebno ime;
-
datum in kraj rojstva;
-
organ, kjer je oseba zaposlena;
-
stopnja tajnosti podatkov, do katerih ima oseba dostop;
-
številka in datum izdaje dovoljenja za dostop do tajnih podatkov;
-
datum izdaje potrdila;
-
datum prenehanja veljavnosti potrdila.
43.a člen
Za izvajanje nalog iz 2. točke drugega
odstavka prejšnjega člena ima nacionalni varnostni organ naslednja pooblastila:
-
kadar prejme obvestilo tujega varnostnega organa o varnostnem zadržku iz
prve alinee 2. točke drugega odstavka prejšnjega člena od organa, pristojnega
za varnostno preverjanje, zahteva dodatno preveritev okoliščin, o katerih je
obveščen;
-
pred izdajo varnostnega potrdila iz druge in tretje alinee 2. točke
drugega odstavka prejšnjega člena lahko zahteva dodatno dokumentacijo, dodaten
pregled izpolnjevanja pogojev za varovanje tajnih podatkov in sodeluje v tem
pregledu ali sam opravi pregled.
VI. POGLAVJE
KAZENSKE DOLOČBE
44. člen
Z denarno kaznijo od 50.000 do 100.000
tolarjev se kaznuje odgovorno osebo organa:
-
če organ dovoljenj za dostop do tajnih podatkov in pisnih soglasij za
varnostno preverjanje z vprašalnikom za varnostno preverjanje ne hrani v
posebnem delu kadrovske mape (28. člen);
-
če organ ne vodi evidence dovoljenj za dostop do tajnih podatkov (29.
člen),
-
če organ ravna v nasprotju z 37. členom tega zakona;
-
če organ ne predpiše, organizira in izvaja postopkov iz 38. člena tega
zakona;
-
če organ ravna v nasprotju s prvim, drugim in četrtim odstavkom 39.
člena tega zakona in
-
če organ ne organizira notranjega nadzora nad varstvom tajnih podatkov
(41. člen).
45. člen
Z denarno kaznijo od 50.000 do 100.000
tolarjev se kaznuje pooblaščeno osebo:
-
če prenese pooblastilo za določanje podatkov na tretjo osebo (tretji
odstavek 10. člena);
-
če določi stopnjo “STROGO TAJNO“, pa za to ni pooblaščena (četrti
odstavek 10. člena);
-
če ravna v nasprotju z 12. členom tega zakona;
-
če ravna v nasprotju z 14. členom tega zakona;
-
če spremeni stopnjo tajnosti dokumentu, ki mu ni določila tajnosti
oziroma za to ni pooblaščena (prvi odstavek 16. člena);
-
če tajnega dokumenta ne označi s predpisanimi oznakami (17. člen).
-
če osebi začasno ne onemogoči dostopa do tajnih podatkov (četrti
odstavek 26. člena);
-
če izda začasno dovoljenje za dostop do tajnih podatkov v nasprotju z
določbami 30. člena tega zakona;
-
če osebi, ki ji je bilo izdano dovoljenje za dostop do tajnih podatkov,
ne da v podpis izjave o seznanitvi s predpisi, ki urejajo varovanje tajnih
podatkov (32. člen);
-
če posreduje tajne podatke organizacijam pred ureditvijo razmerij s to
organizacijo v skladu s prvim odstavkom 35. člena tega zakona.
_________
Zakon o tajnih podatkih – ZTP (Uradni
list RS, št. 87/01) vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:
»VII. POGLAVJE
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
46. člen
Vlada Republike Slovenije najkasneje v
šestih mesecih po uveljavitvi tega zakona izda predpise iz četrtega odstavka
17. člena, sedmega odstavka 23. člena, četrtega odstavka 35. člena, petega
odstavka 39. člena in drugega odstavka 42. člena tega zakona.
Minister, pristojen za obrambo, najkasneje
v šestih mesecih po uveljavitvi tega zakona v soglasju z ministrom, pristojnim
za notranje zadeve izda predpis iz šestega odstavka 10. člena tega zakona.
Vlada Republike Slovenije ustanovi nacionalni
varnostni organ iz 43. člena tega zakona najkasneje v šestih mesecih po
uveljavitvi tega zakona.
47. člen
Organi morajo najkasneje v enem letu po
uveljavitvi tega zakona sprejeti predpise in se organizacijsko prilagoditi za
njegovo uveljavitev oziroma obstoječe akte in organizacijo svojega poslovanja
uskladiti z določbami tega zakona.
Organi morajo najkasneje v dveh letih po
uveljavitvi tega zakona zagotoviti, da bodo vsem zaposlenim, ki morajo zaradi
delovnih dolžnosti ali funkcij imeti dostop do tajnih podatkov, izdana dovoljenja
za dostop do tajnih podatkov. Delavcem in funkcionarjem, ki tega dovoljenja ne
bodo dobili, bo dostop do tajnih podatkov onemogočen.
48. člen
Tajnim podatkom, ki jim je bila oznaka
stopnje tajnosti določena pred uveljavitvijo tega zakona, je treba določiti
stopnjo tajnosti skladno s tem zakonom najkasneje dve leti po uveljavitvi tega
zakona, sicer jim bo tajnost prenehala.
Tajni podatki iz prejšnjega odstavka se v
prehodnem obdobju obravnavajo na naslednji način:
-
podatki z oznako DRŽAVNA TAJNOST ali DRŽAVNA SKRIVNOST kot STROGO TAJNO
-
podatki URADNA TAJNOST, URADNA SKRIVNOST ali VOJAŠKA SKRIVNOST ‑ STROGO
ZAUPNO kot TAJNO;
-
podatki URADNA TAJNOST, URADNA SKRIVNOST ali VOJAŠKA SKRIVNOST ‑ ZAUPNO
kot ZAUPNO in
-
podatki URADNA TAJNOST, URADNA SKRIVNOST ali VOJAŠKA SKRIVNOST ‑ INTERNO
kot INTERNO.
49. člen
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
_________
Zakon o spremembah
in dopolnitvah zakona o tajnih
podatkih – ZTP-A (Uradni list RS, št. 101/03) spreminja 47. člen zakona tako, da se
glasi:
»47. člen
Organi morajo najkasneje v enem letu po
uveljavitvi tega zakona sprejeti predpise in se organizacijsko prilagoditi za
njegovo uveljavitev oziroma obstoječe akte in organizacijo svojega poslovanja
uskladiti z določbami tega zakona.
Organi morajo najkasneje v treh letih po
uveljavitvi tega zakona zagotoviti, da bodo vsem zaposlenim, ki morajo zaradi
delovnih dolžnosti ali funkcij imeti dostop do tajnih podatkov, izdana
dovoljenja za dostop do tajnih podatkov. Delavcem in funkcionarjem, ki tega
dovoljenja ne bodo dobili, bo dostop do tajnih podatkov onemogočen.«;
spreminja 48. člen zakona tako, da se glasi:
»48. člen
Tajnim podatkom, ki jim je bila stopnja
tajnosti določena po prejšnjih predpisih in so v zbirki nerešenih zadev, je
treba spremeniti oznako stopnje tajnosti skladno s tem zakonom, najpozneje do
31. 12. 2004.
Ne glede na rok iz prejšnjega odstavka
oznake stopnje tajnosti ni treba spremeniti tajnim podatkom v elektronski ali
drugi (ne papirni) obliki oziroma v tekoči ali stalni zbirki dokumentarnega
gradiva. Tem tajnim podatkom je treba oznako stopnje tajnosti spremeniti ob
njihovi ponovni uporabi ali posredovanju drugemu uporabniku.
Tajni podatki iz prvega odstavka tega člena
se v prehodnem obdobju obravnavajo na naslednji način:
-
podatki z oznako DRŽAVNA TAJNOST ali DRŽAVNA SKRIVNOST kot STROGO TAJNO
-
podatki URADNA TAJNOST, URADNA SKRIVNOST ali VOJAŠKA SKRIVNOST ‑ STROGO
ZAUPNO kot TAJNO;
-
podatki URADNA TAJNOST, URADNA SKRIVNOST ali VOJAŠKA SKRIVNOST ‑ ZAUPNO
kot ZAUPNO in
-
podatki URADNA TAJNOST, URADNA SKRIVNOST ali VOJAŠKA SKRIVNOST ‑ INTERNO
kot INTERNO.«;
ter vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:
»PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
16. člen
Do določitve nacionalnega varnostnega
organa njegove naloge opravlja Urad Vlade Republike Slovenije za varovanje
tajnih podatkov.
17. člen
Dovoljenja za dostop do tajnih podatkov
oziroma potrdila za dostop do tajnih podatkov tujih držav in mednarodnih
organizacij, ki so bila izdana pred uveljavitvijo tega zakona, ostanejo v
veljavi.
18. člen
Ta zakon začne veljati naslednji dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.