Zakon o političnih strankah (ZPolS)

Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače.

Neuradno prečiščeno besedilo Zakona o političnih strankah obsega:

-       Zakon o političnih strankah (Uradni list RS, št. 62/94 z dne 7. 10. 1994),

-       Odločba o razveljavitvi četrtega odstavka 3. člena zakona o političnih strankah ter o odpravi odločitev Vrhovnega sodišča in Ministrstva za notranje zadeve o zavrnitvi vpisa politične stranke v register političnih strank (Uradni list RS, št. 13/98 z dne 20. 2. 1998),

-       Zakon o nadomestitvi indeksa drobnoprodajnih cen z indeksom cen življenjskih potrebščin – ZNIDC (Uradni list RS, št. 1/99 z dne 9. 1. 1999),

-       Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o političnih strankah – ZPolS-A (Uradni list RS, št. 70/00 z dne 8. 8. 2000),

-       Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o političnih strankah – ZPolS-B (Uradni list RS, št. 51/02 z dne 11. 6. 2002),

-       Odločba o razveljavitvi dela prvega in drugega odstavka 23. člena zakona o političnih strankah in o ugotovitvi, da prvi in drugi odstavek ter prvi stavek tretjega odstavka 26. člena istega zakona niso v neskladju z ustavo (Uradni list RS, št. 94/02 z dne 8. 11. 2002),

-       Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o političnih strankah – ZPolS-C (Uradni list RS, št. 69/05 z dne 22. 7. 2005),

-       Zakon o političnih strankah – uradno prečiščeno besedilo – ZPolS-UPB1 (Uradni list RS, št. 100/05 z dne 10. 11. 2005),

-       Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o političnih strankah – ZPolS-D (Uradni list RS, št. 103/07 z dne 13. 11. 2007),

-       Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o političnih strankah – ZPolS-E (Uradni list RS, št. 99/13 z dne 3. 12. 2013),

-       Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o političnih strankah – ZPolS-F (Uradni list RS, št. 46/14 z dne 23. 6. 2014).

ZAKON

o političnih strankah

(neuradno prečiščeno besedilo št. 10)

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

Politična stranka (v nadaljnjem besedilu: stranka), je združenje državljank in državljanov, ki uresničujejo svoje politične cilje, sprejete v programu stranke, z demokratičnim oblikovanjem politične volje državljank in državljanov in s predlaganjem kandidatk oziroma kandidatov na volitvah v državni zbor, za predsednico oziroma predsednika republike, v organe samoupravnih lokalnih skupnosti (v nadaljnjem besedilu: organe lokalnih skupnosti) in v Evropski parlament.

2. člen

Stranka deluje javno.

Javnost delovanja stranke se praviloma zagotavlja z obveščanjem javnosti o delovanju stranke.

Finančno in materialno poslovanje stranke mora biti javno.

3. člen

V Republiki Sloveniji ne sme delovati stranka, ki ni registrirana v skladu z določbami tega zakona ali stranka, ki ima sedež v tujini.

Stranka ne sme delovati oziroma ustanavljati svojih organizacijskih oblik v gospodarskih družbah, v zavodih in drugih organizacijah ter v državnih organih.

Stranka ne sme delovati kot vojaško ali kot oboroženo združenje in je v ta namen ni dopustno ustanoviti.

II. USTANOVITEV IN REGISTRACIJA STRANKE

4. člen

Stranko lahko ustanovi najmanj 200 polnoletnih državljank in državljanov Republike Slovenije, ki podpišejo izjavo o ustanovitvi stranke (v nadaljnjem besedilu: ustanovna izjava).

Ustanovitelj stranke ne sme biti oseba, ki ji je odvzeta poslovna sposobnost.

5. člen

Z ustanovno izjavo ustanovitelj izjavi svojo voljo o ustanovitvi stranke.

V ustanovno izjavo ustanovitelj vpiše:

-        ime in priimek,

-        podatke o datumu rojstva,

-        državljanstvo,

-        stalno oziroma začasno prebivališče,

-        ime, skrajšano ime in kratico imena stranke,

-        izjavo, da sprejema statut stranke in njen program.

Podpis ustanovitelja na ustanovni izjavi mora biti overjen pri notarju ali upravni enoti.

6. člen

Članica oziroma član stranke lahko postane državljanka oziroma državljan, ki podpiše pristopno izjavo o članstvu v stranki, ob pogojih, ki jih določa ta zakon oziroma statut stranke.

V pristopni izjavi državljanka oziroma državljan navede svoje ime in priimek, rojstne podatke, stalno ali začasno prebivališče, funkcijo, poklic ter sedež zaposlitve oziroma druge podatke, če so določeni v statutu stranke.

Mladoletna oseba, ki je stara najmanj petnajst let, lahko postane članica oziroma član mladinske organizacije kot sestavnega dela stranke, s pisno privolitvijo svojega zakonitega zastopnika pa lahko postane članica oziroma član stranke.

Stranka mora imeti register članic oziroma članov stranke.

7. člen

Tujec oziroma tujka ne more postati članica oziroma član stranke, lahko pa postane, če tako določa statut stranke, častni član stranke.

Ne glede na določbo prejšnjega odstavka lahko z dnem polnopravnega članstva Republike Slovenije v Evropski uniji postane članica oziroma član stranke državljanka oziroma državljan države članice Evropske unije, ki mu je v Republiki Sloveniji z zakonom priznana volilna pravica, če izpolnjuje pogoje iz prejšnjega člena.

8. člen

Ime stranke, ki mora biti napisano v slovenskem jeziku, skrajšano ime in kratica imena ter znak stranke, se morajo bistveno in nedvoumno razlikovati od imena, skrajšanega imena, kratice imena in znaka druge, že registrirane stranke in ne smejo biti taki, da spravljajo ali bi utegnili spraviti državljanke oziroma državljane v zmoto.

Stranka ima lahko samo eno ime, eno skrajšano ime, eno kratico imena in en znak.

V pravnem prometu sme stranka uporabljati le svoje registrirano ime, skrajšano ime, kratico imena in znak.

Ime stranke, skrajšano ime, kratica imena in znak stranke ne smejo biti enaki ali podobni nazivom državnih institucij, pokrajin v državi in njihovim simbolom in kraticam, ki jih te uporabljajo.

Ime stranke ne sme vsebovati imena tuje države ali tuje stranke.

V volilni kampanji in v kandidacijskem postopku lahko stranka uporablja le svoje registrirano ime, skrajšano ime, kratico imena in znak.

9. člen

Teritorialna organizacijska enota stranke lahko, v skladu s pravili, ki jih določa statut stranke, uporablja tudi dodatek k imenu stranke, iz katerega je razvidno, da gre za teritorialno organizacijsko enoto stranke.

10. člen

Register strank (v nadaljnjem besedilu: register) vodi ministrstvo, pristojno za notranje zadeve (v nadaljnjem besedilu: registrski organ). Register je namenjen vpisu in javni objavi podatkov o pravno pomembnih dejstvih o strankah. Podatki se v registru vodijo in obdelujejo zaradi varnosti pravnega prometa. Minister, pristojen za notranje zadeve, izda predpis, s katerim določi vsebino, obliko in način vodenja registra ter obrazec ustanovne izjave iz 5. člena tega zakona.

Zahtevi za vpis v register je treba priložiti:

-        200 ustanovnih izjav,

-        statut in program stranke,

-        zapisnik ustanovnega zbora oziroma sestanka ali kongresa z navedbo izvoljenih organov stranke in funkcionarja, ki v skladu s statutom predstavlja oziroma zastopa stranko kot odgovorna oseba (v nadaljnjem besedilu: zastopnik stranke),

-        grafično upodobitev znaka stranke (v barvni in črnobeli tehniki z legendo barv).

V registru se obdelujejo naslednji osebni podatki: osebno ime, EMŠO oziroma datum rojstva in spol, državljanstvo ter naslov stalnega oziroma začasnega prebivališča zastopnika stranke, če v Republiki Sloveniji nima stalnega prebivališča (registrska knjiga) in osebno ime, datum rojstva, državljanstvo in naslov stalnega oziroma začasnega prebivališča ustanovitelja stranke (zbirka listin). Za potrebe registra se osebni in drugi podatki zbirajo neposredno od stranke in iz že obstoječih zbirk podatkov ministrstva, pristojnega za notranje zadeve.

Podatki, vpisani v register, razen podatka o EMŠO, so javni in jih sme vsakdo pregledovati, prepisovati ali zahtevati njihov izpis.

Kdor v pravnem prometu vestno ravna in se pri tem zanese na podatke, vpisane v register iz prvega odstavka tega člena, ga ne prizadenejo škodljive pravne posledice. Nihče se ne more sklicevati na to, da ni poznal vpisanih podatkov, razen če zakon določa drugače.

Ne glede na določbo četrtega odstavka tega člena za podatek o EMŠO, vpisan v registrsko knjigo, in za osebne podatke v zbirki listin veljajo določbe predpisov, ki urejajo varstvo osebnih podatkov.

11. člen

Registrski organ označi zahtevo stranke za vpis v register z navedbo ure in datuma sprejema zahteve.

Če stranka pošlje zahtevo iz prejšnjega odstavka po pošti, priporočeno ali brzojavno, se dan in ura oddaje zahteve na pošto štejeta za dan in uro sprejema zahteve.

Če je zahteva stranke za vpis v register pomanjkljiva, pošlje registrski organ v desetih dneh stranki zahtevo za dopolnitev vloge. Če stranka vloge ne dopolni v roku, ki ne sme biti krajši od 30 in ne daljši od 60 dni od sprejema zahteve za dopolnitev, se šteje, da je umaknila vlogo za vpis stranke v register.

Kadar je odločitev registrskega organa o registraciji odvisna od rešitve predhodnega vprašanja, ki je med udeleženci v postopku sporno, registrski organ postopek registracije stranke prekine in napoti udeleženca v postopku, ki ugovarja registraciji, da v primernem roku začne pravdni oziroma drug ustrezen postopek za odločitev o predhodnem vprašanju.

12. člen

Registrski organ izda odločbo o vpisu stranke v register.

Stranka postane pravna oseba z dnem vpisa v register.

Stranka začne delovati v skladu s tem zakonom in z drugimi predpisi z dnem, ko je vpisana v register.

Registrski organ objavi izrek odločbe o vpisu stranke v register in grafično podobo znaka stranke v Uradnem listu Republike Slovenije. Stroške objave plača stranka.

13. člen

Registrski organ zavrne zahtevo stranke za vpis v register, če ugotovi, da niso izpolnjeni pogoji iz tega zakona za vpis stranke v register.

14. člen

Stranka se lahko spoji z drugimi strankami, pripoji drugi stranki oziroma se lahko razdruži. S spojitvijo, pripojitvijo ali razdružitvijo stranka preneha. Stranka, ki je nastala s spojitvijo oziroma razdružitvijo, in stranka, h kateri se je druga stranka pripojila, je pravna naslednica strank, ki so s spojitvijo, pripojitvijo ali razdružitvijo prenehale.

Stranka se v primerih iz prejšnjega odstavka vpiše v register oziroma se izbriše iz registra v skladu z določbami tega zakona. Zahtevo za vpis stranke, ki je nastala s spojitvijo ali razdružitvijo, v register oziroma za vpis pripojitve je stranka dolžna podati v roku 15 dni po sprejetih statusnih spremembah.

Vlogi za registracijo stranke, ki je nastala s spojitvijo dveh ali več strank, je poleg listin iz druge, tretje in četrte alinee drugega odstavka 10. člena tega zakona potrebno priložiti še sklepe vseh strank z odločitvijo o spojitvi. Vlogi za registracijo stranke, ki je nastala z razdružitvijo stranke, je poleg listin iz druge, tretje in četrte alinee drugega odstavka 10. člena tega zakona potrebno priložiti še sklep o razdružitvi stranke, ki se je razdružila. Vlogi za registracijo pripojitve stranke drugi stranki je potrebno priložiti sklepe vseh strank z odločitvijo o pripojitvi.

Registrski organ zavrne zahtevo stranke za vpis v register, ki je nastala z razdružitvijo stranke, če z aktom organa, določenega v statutu stranke, ni izkazano, da je urejeno nasledstvo razdružene stranke, ki po tem zakonu obsega ime, skrajšano ime, kratico imena, znak in program stranke.

Premoženjskopravna razmerja stranke, ki je prenehala zaradi razdružitve, se urejajo v skladu s predpisi, ki urejajo nepravdni postopek pred sodiščem. Pri odločanju sodišče upošteva število članov stranke ob razdružitvi ter število članov strank po razdružitvi stranke.

Registrski organ ne sme zavrniti zahteve stranke za vpis v register, če ugotovi, da stranka iz prejšnjega odstavka tega člena nima urejenih premoženjskopravnih razmerij.

15. člen

Če stranka spremeni ime, skrajšano ime, kratico imena, znak, sedež stranke ali druge določbe statuta, program, naslov sedeža ali zastopnika stranke, mora v 15 dneh od nastale spremembe zahtevati vpis spremembe v register.

Za vpis sprememb podatkov iz prejšnjega odstavka v register se smiselno uporabljajo določbe 10. in 11. člena, prvega in četrtega odstavka 12. člena ter 13. člena tega zakona, za vpis pripojitve stranke pa določbe 11. člena, prvega in četrtega odstavka 12. člena ter 13. člena tega zakona.

16. člen

Stranka, ki meni, da se ime, skrajšano ime, kratica imena in znak druge stranke ne razlikujejo bistveno in nedvoumno od njenega že prej registriranega imena, skrajšanega imena, kratice imena in znaka ter spravljajo oziroma bi utegnili spraviti državljanke oziroma državljane v zmoto, ima pravico s tožbo izpodbijati odločbo o vpisu druge stranke v register ter zahtevati izbris imena, dela imena, skrajšanega imena, kratice imena ali znaka stranke iz registra.

Državne institucije in pokrajine v državi imajo pravico s tožbo izpodbijati odločbo o vpisu stranke v register ter zahtevati izbris imena, dela imena, skrajšanega imena, kratice imena ali znaka stranke iz registra, če menijo, da so enaki ali podobni njihovim nazivom, simbolom in kraticam, ki jih le-te uporabljajo.

Rok za vložitev tožbe iz prejšnjih odstavkov je 30 dni od objave izreka odločbe o vpisu stranke v register v Uradnem listu Republike Slovenije.

17. člen

Registrski organ izbriše stranko iz registra:

-        če tako odloči ustavno sodišče s svojo odločbo;

-        če sodišče v celoti odpravi odločbo o vpisu stranke v register.

O izbrisu iz prejšnjega odstavka registrski organ obvesti stranko.

Registrski organ začne postopek za izbris stranke iz registra:

1.      na zahtevo stranke;

2.      če ugotovi, da je bil vpis stranke v register opravljen na podlagi neresničnih podatkov;

3.      če ugotovi, da stranka dvakrat zaporedoma ne sodeluje vsaj na enih izmed volitev v državni zbor, v organe lokalne skupnosti ali v Evropski parlament.

O prenehanju stranke mora zastopnik stranke obvestiti registrski organ v roku 30 dni po sprejeti odločitvi o prenehanju stranke ter zahtevati izbris stranke iz registra. Vlogi za izbris mora priložiti odločitev stranke o prenehanju in poročilo o ureditvi njenih premoženjskopravnih razmerij ob prenehanju. Iz poročila mora biti razvidno, da je stranka s proračunskimi sredstvi ravnala skladno z določbo drugega odstavka 18. člena tega zakona.

Registrski organ odloči o izbrisu stranke iz registra v primerih iz tretjega odstavka tega člena z odločbo. Stranko se iz registra izbriše, ko postane odločba pravnomočna.

Stranka, ki je zaradi spojitve, pripojitve ali razdružitve prenehala, se iz registra izbriše na podlagi odločbe o registraciji nove stranke oziroma odločbe o registraciji pripojitve stranke.

Na podlagi pravnomočne odločbe sodišča registrski organ v primerih iz 16. člena tega zakona izbriše iz registra ime stranke, del imena, skrajšano ime, kratico oziroma znak stranke.

Izbris stranke iz prvega odstavka tega člena iz registra in izrek odločbe o izbrisu stranke iz petega odstavka tega člena ter izbris imena, dela imena, skrajšanega imena, kratice ali znaka stranke iz prejšnjega odstavka se objavijo v Uradnem listu Republike Slovenije.

18. člen

Za vpis in izbris stranke iz registra se uporabljajo določbe zakona o splošnem upravnem postopku, če ta zakon ne določa drugače.

Premoženje oziroma sredstva stranke, ki jih je stranka pridobila iz proračuna, se v primeru izbrisa stranke iz registra, razen iz razlogov iz prvega odstavka 14. člena tega zakona, vplačajo v proračun. V primeru izbrisa stranke iz razlogov prve alinee prvega odstavka ter 2. in 3. točke tretjega odstavka 17. člena tega zakona se premoženje in sredstva vplačajo v proračun z dnem izbrisa stranke iz registra.

Obseg sredstev oziroma premoženja iz prejšnjega odstavka, razen v primeru iz četrtega odstavka 17. člena tega zakona, ugotovi ter v korist proračuna izterja organ, določen s predpisi o davčni službi. Zastopnik stranke je dolžan temu organu v postopku dati vse potrebne podatke.

III. AKTI IN NOTRANJA UREDITEV STRANKE

19. člen

Stranka ima statut in program.

Statut stranke mora določiti:

1.      ime, skrajšano ime, kratico imena, znak in sedež stranke (izbrani kraj poslovanja stranke);

2.      notranjo oziroma teritorialno organiziranost stranke;

3.      pravice in dolžnosti članice oziroma člana stranke;

4.      postopek in organ, ki določa kandidatke oziroma kandidate za volitve v državni zbor in za predsednico oziroma predsednika republike ter kandidatke oziroma kandidate za volitve v organe lokalnih skupnosti in v Evropski parlament;

5.      način zagotavljanja enakih možnosti obeh spolov pri določanju kandidatk in kandidatov za volitve iz 4. točke tega člena;

6.      postopek odločanja o prenehanju stranke oziroma postopek odločanja o spojitvi, pripojitvi ali razdružitvi stranke ter o nasledstvu stranke;

7.      postopek in organ stranke, ki ureja premoženjskopravna razmerja stranke v primeru izbrisa stranke iz registra;

8.      odgovornost za materialno in finančno poslovanje stranke;

9.      mandatno dobo članov organov stranke;

10.   postopek sprejemanja in spreminjanja statuta oziroma programa stranke.

20. člen

Stranka mora imeti organ predstavnikov vseh članic oziroma članov stranke in izvršilni organ stranke.

Statut stranke lahko določi tudi ustanovitev drugih organov stranke.

IV. FINANCIRANJE STRANKE

21. člen

Stranka pridobiva sredstva iz:

1.      članarine;

2.      prispevkov fizičnih oseb;

3.      prihodkov od premoženja;

4.      proračuna.

Stranka lahko poleg sredstev iz 23. in 26. člena tega zakona pridobi tudi do 50 % sredstev iz državnega proračuna, ki so v finančnem načrtu Državnega zbora Republike Slovenije skladno z zakonom, ki ureja poslance Državnega zbora Republike Slovenije, določena za dodatno strokovno pomoč pri delu poslanskih skupin. Za pridobivanje teh sredstev stranka in Državni zbor Republike Slovenije na predlog vodje istoimenske poslanske skupine skleneta pogodbo, s katero se določi višina teh sredstev. Ta sredstva se stranki izplačujejo v skladu s predpisi, ki urejajo izvrševanje proračuna. Pogodba iz tega odstavka ni predmet javnega naročanja kot ga določa zakon, ki ureja javna naročila.

Letni prihodki iz 3. točke prvega odstavka tega člena ne smejo presegati 20 % od zneska vseh letnih prihodkov stranke.

Presežek prihodkov stranke iz 3. točke prvega odstavka tega člena nad deležem prihodkov iz prejšnjega odstavka mora stranka v 30 dneh po sprejemu finančnega poročila o poslovanju stranke za preteklo leto nakazati v humanitarne namene, kot so določeni v zakonu, ki ureja humanitarne organizacije.

Mladinska organizacija iz tretjega odstavka 6. člena tega zakona, ki ima status organizacije v javnem interesu v mladinskem sektorju, lahko pridobiva javna sredstva za sofinanciranje programov v mladinskem sektorju v skladu s predpisi, ki urejajo javni interes v mladinskem sektorju.

Ženska organizacija, ki ima status organizacije v javnem interesu na področju enakosti spolov, lahko pridobiva javna sredstva za sofinanciranje projektov in programov v skladu s predpisi, ki urejajo javni interes na področju enakosti spolov.

Prepovedano je pridobivanje sredstev stranke iz prispevkov tujih pravnih in fizičnih oseb ter tujih samostojnih podjetnikov posameznikov in posameznikov, ki samostojno opravljajo dejavnost, iz prihodkov od premoženja stranke iz tujine oziroma vsakršno drugo pridobivanje sredstev za stranko iz tujine.

Prepoved iz prejšnjega odstavka ne velja za članarine in prispevke, ki jih stranka pridobiva od svojih članov.

22. člen

Fizične osebe lahko prispevajo prispevke za stranko. Prispevki posamezne fizične osebe v gotovini so v letu, za katero se dela letno poročilo stranke, dovoljeni največ do zneska, ki je določen na podlagi zakona, ki ureja davčni postopek, glede obveznosti nakazovanja plačil in prejemkov na transakcijske račune, višji prispevki v denarju pa morajo biti vplačani s kreditnimi plačili ali direktnimi obremenitvami v breme plačilnega računa plačnika prek bank, hranilnic ali drugih pravnih oseb, ki v skladu s predpisi, ki urejajo plačilne storitve, opravljajo plačilne storitve (v nadaljnjem besedilu: ponudniki plačilnih storitev). Pri prispevanju prispevka stranki mora fizična oseba poleg višine danega zneska stranki zaradi zagotavljanja zakonitosti finančnega poslovanja stranke po tem zakonu sporočiti tudi podatke o svojem imenu, priimku, datumu rojstva in naslovu.

Prispevek za stranko je po tem zakonu poleg prispevka v denarju tudi vsako darilo ali drug nedenarni prispevek, brezplačna storitev za stranko, prevzem obveznosti stranke oziroma opravljanje storitev za stranko ali prodaja blaga stranki pod pogoji, ki stranko postavljajo v bolj ugoden položaj kot druge koristnike storitev oziroma kot kupce blaga teh oseb. Kot prispevek za stranko se ne šteje delo, ki ga za stranko opravi fizična oseba, če za to ni dolžna izdati računa.

Stranka in fizična oseba, ki zanjo opravi storitev ali ji proda blago, morata skleniti ustrezno pogodbo v pisni obliki.

Prispevki posamezne fizične osebe iz tega člena ne smejo v skupnem znesku v letu, za katero se dela letno poročilo stranke, presegati desetkratne povprečne bruto mesečne plače na delavca v Republiki Sloveniji po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije za preteklo leto (v nadaljnjem besedilu: povprečna bruto mesečna plača).

Stranke lahko pridobivajo posojila samo pri bankah in posojilnicah, pod enakimi pogoji kot druge pravne osebe. Posojilo lahko stranka pridobi tudi pri fizični osebi, pod pogojem, da je posojilna pogodba sklenjena v pisni obliki. V posojilni pogodbi morajo biti poleg imena, priimka, podatka o višini, obrestni meri in odplačilni dobi posojila zaradi zagotavljanja zakonitosti finančnega poslovanja stranke po tem zakonu navedeni tudi podatki o datumu rojstva in naslovu fizične osebe. Višina posojila posamične fizične osebe ne sme presegati desetkratnika povprečne bruto mesečne plače letno. Dana posojila se ne štejejo za financiranje strank po tem zakonu.

Če prispevki fizične osebe iz tega člena v skupnem znesku v letu, za katero se dela letno poročilo stranke, presegajo višino povprečne bruto mesečne plače, morajo biti v letnem poročilu stranke navedeni podatki o osebnem imenu in naslovu fizične osebe ter višina skupnega letnega zneska, ki ga je fizična oseba prispevala stranki.

V letnem poročilu stranke morajo biti navedeni tudi podatki o višini, obrestni meri in odplačilni dobi vseh posameznih posojil, ki jih stranki da banka ali posojilnica, vključno z navedbo podatkov o firmi in sedežu, poslovnem naslovu in matični številki banke ali posojilnice, pri kateri je stranka pridobila posojilo, ne glede na višino posojila. Za posojila, ki ga stranka pridobi od fizičnih oseb, je potrebno v letnem poročilu stranke navesti podatke, ki omogočajo identifikacijo oseb, ki so dale posojilo (ime, priimek in naslov fizične osebe), podatke o višini, obrestni meri in odplačilni dobi vsakega posameznega posojila.

Ponudniki plačilnih storitev prejemnika, ki v skladu s predpisi, ki urejajo plačilne storitve, opravljajo plačilne transakcije, so dolžni pri vplačilu prispevkov stranki poleg višine danega zneska stranki sporočiti tudi podatke, ki omogočajo identifikacijo osebe, ki je dala prispevek stranki (ime, priimek in številka plačilnega računa fizične osebe ali posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, oziroma podatek o imenu ali firmi in številki plačilnega računa pravne osebe ali samostojnega podjetnika posameznika) ter druge informacije, ki so posredovane skupaj s plačilno transakcijo.

Prispevke, ki jih stranka pridobi v nasprotju s tem zakonom, je stranka dolžna v 30 dneh od prejema nakazati v humanitarne namene, kot so določeni v zakonu, ki ureja humanitarne organizacije.

Stranka lahko za potrebe izpolnitve obveznosti iz prejšnjega odstavka na standardiziranem obrazcu, ki ga za ponudnike plačilnih storitev določi minister, pristojen za notranje zadeve, pridobi podatek, ali je fizična oseba, ki ni član stranke in je prispevala prispevek stranki, državljan Republike Slovenije, pri upravljavcu Centralnega registra prebivalstva, če predloži podatek o imenu, priimku, datumu rojstva in naslovu te fizične osebe. Upravljavec Centralnega registra prebivalstva stranki posreduje podatek iz prejšnjega stavka v roku petih dni od prejema zahteve.

23. člen

Stranke, ki so na zadnjih volitvah v državni zbor kandidirale svoje kandidatke ali kandidate, imajo pravico do sredstev iz državnega proračuna, če so v državi dobile najmanj 1% glasov volivcev.

Če je na volitvah več strank predložilo skupno kandidatno listo, imajo pravico do sredstev iz državnega proračuna, če so v državi dobile najmanj 1,2% glasov (če sta skupno listo predložili dve stranki) oziroma najmanj 1,5% glasov (če so skupno kandidatno listo predložile tri ali več strank).

Stranke iz prvega in drugega odstavka tega člena so upravičene do 25% sredstev, namenjenih v proračunu za financiranje političnih strank, v enakih deležih, do preostalih 75% sredstev pa so upravičene sorazmerno s številom glasov volivcev, ki so jih dobile v vseh volilnih enotah. Stranke, ki so predložile skupno kandidatno listo, si delijo sredstva, pridobljena na podlagi proporcionalne delitve, v skladu z medsebojnim sporazumom, če sporazum ni sklenjen, pa po enakih deležih.

Sredstva, namenjena financiranju političnih strank, se določijo v proračunu Republike Slovenije in ne smejo presegati 0,017 % bruto družbenega proizvoda, doseženega v letu pred sprejetjem proračuna. Višina sredstev, ki pripadajo posamezni stranki, se določi v finančnem načrtu državnega zbora.

Sredstva se strankam izplačujejo po dvanajstinah.

24. člen

Stranka mora za preteklo poslovno leto izdelati letno poročilo v skladu s tem zakonom ter računovodskimi predpisi in standardi. Letno poročilo mora vsebovati podatke o:

-        vseh prihodkih po posameznih vrstah ter njihove vrednosti (članarine, prispevki fizičnih oseb, prihodki od premoženja, prihodki od daril, prihodki od drugih nedenarnih prispevkov, prihodki iz proračuna Republike Slovenije, prihodki iz proračuna samoupravne lokalne skupnosti (v nadaljnjem besedilu: proračuna lokalne skupnosti), prihodki iz drugega odstavka 21. člena tega zakona, izredni prihodki ter preneseni presežek prihodkov),

-        vseh odhodkih stranke po posameznih vrstah, razčlenjenih v skladu z računovodskimi predpisi,

-        vseh posameznih prispevkih fizičnih oseb, če prispevki v skupnem znesku v letu, za katero se dela letno poročilo stranke, presegajo višino povprečne bruto mesečne plače, vključno z navedbo podatkov iz šestega odstavka 22. člena tega zakona,

-        vseh posameznih posojilih, ki jih stranki da banka, posojilnica ali fizična oseba, vključno z navedbo podatkov iz sedmega odstavka 22. člena tega zakona,

-        stroških volitev in referendumov, prikazanih na način, kot to določa zakon, ki ureja volilno in referendumsko kampanjo,

-        vseh posameznih prispevkih, ki so bili stranki dani v nasprotju s tem zakonom, ter njihove vrednosti, vključno z navedbo podatkov o firmi oziroma imenu, sedežu in poslovnem naslovu pravne osebe ali samostojnega podjetnika posameznika oziroma podatkov o osebnem imenu in naslovu posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, ali fizične osebe, ki je dala prispevek stranki,

-        vseh nakazilih presežkov prihodkov stranke iz četrtega odstavka 21. člena in prispevkov, ki so bili stranki dani v nasprotju s tem zakonom, v humanitarne namene,

-        premoženju stranke ter posebej opisane vse spremembe premoženja, vključno z navedbo virov sredstev za povečanje premoženja, kolikor to povečanje presega skupni znesek petih povprečnih bruto mesečnih plač,

-        v katerih drugih pravnih osebah ima stranka najmanj polovico kapitala ali prevladujoč vpliv na odločanje ali vodenje pravne osebe, letnemu poročilu pa je treba priložiti tudi letna poročila teh pravnih oseb.

Če je v stranki organizirana organizacija iz petega ali šestega odstavka 21. člena tega zakona, mora letno poročilo za preteklo poslovno leto ločeno vsebovati tudi podatke o njunih prihodkih in odhodkih.

Letno poročilo za preteklo poslovno leto, ki je enako koledarskemu letu, mora stranka do 31. marca tekočega leta, v primeru statusne spremembe ali prenehanja pa v dveh mesecih po statusni spremembi ali prenehanju, za namen javne objave in državne statistike predložiti Agenciji Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (v nadaljnjem besedilu: AJPES) preko spletnega portala AJPES.

Letna poročila strank AJPES javno objavi na svoji spletni strani.

Minister, pristojen za notranje zadeve, izda podzakonski akt, s katerim podrobneje določi vsebino in način predložitve letnega poročila strank. V podzakonskem aktu lahko določi tudi posebnosti glede načina uporabe računovodskih standardov.

24.a člen

Računsko sodišče Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: računsko sodišče) na podlagi javno objavljenih poročil iz tretjega odstavka 24. člena tega zakona preveri, ali je letno poročilo sestavljeno v skladu s 24. členom tega zakona.

Računsko sodišče lahko zahteva dopolnitev letnega poročila, če to ni sestavljeno v skladu s 24. členom tega zakona, in določi tudi rok, ki ne sme biti krajši kot 15 dni in ne daljši od 30 dni, v katerem mora stranka letno poročilo dopolniti in ponovno predložiti AJPES.

Stranki, ki v roku iz tretjega odstavka 24. člena tega zakona AJPES ne predloži letnega poročila za preteklo poslovno leto, oziroma v roku iz prejšnjega odstavka tega člena ne dopolni letnega poročila, računsko sodišče izda sklep o ustavitvi financiranja iz državnega proračuna in proračunov lokalnih skupnosti, dokler ne izpolni obveznosti. Zoper sklep računskega sodišča ni mogoča pritožba, dopusten pa je upravni spor.

24.b člen

Revizijo pravilnosti poslovanja strank, ki prejemajo sredstva iz državnega proračuna ali proračunov lokalnih skupnosti in so v preteklem letu prejele ali bile upravičene do prejema več kot 10.000 eurov teh sredstev, opravlja računsko sodišče. Računsko sodišče mora v posameznem letu opraviti revizijo pravilnosti poslovanja najmanj tretjine strank iz prvega stavka tega odstavka tako, da v obdobju štirih let opravi revizijo pri vseh teh strankah. Računsko sodišče lahko opravi tudi revizijo pravilnosti poslovanja stranke, za katero izvedbo revizije predlaga komisija za preprečevanje korupcije ali drug nadzorni organ, ki pri izvrševanju svojih nalog ugotovi nepravilnosti, ali če ob pregledu iz prejšnjega člena podvomi v resničnost podatkov letnega poročila ali ugotovi druge nepravilnosti. Pri opravljanju revizije poslovanja strank računsko sodišče ravna skladno s pooblastili in po postopku, ki ga določata ta zakon in zakon, ki ureja pristojnosti računskega sodišča.

Stranka, pri kateri se opravlja revizija, državni organi, organi lokalnih skupnosti, AJPES, banke in hranilnice, v katerih ima stranka odprte transakcijske račune, izvajalci storitev in prodajalci blaga, ki so opravili storitve oziroma dobavili blago stranki, so dolžni računskemu sodišču na zahtevo brezplačno predložiti listine, potrebne za izvedbo revizije, dati pojasnila ter omogočiti vpogled v svoje poslovne knjige in evidence. V primeru, da računsko sodišče ugotovi obstoj tveganj, da v letnem poročilu stranke niso prikazani oziroma niso pravilno prikazani vsi podatki, lahko zahteva pojasnila, podatke ali listine, ki so potrebne za izvedbo revizije, tudi od drugih oseb.

Računsko sodišče za potrebe izvedbe revizije zbira osebne podatke, ki omogočajo identifikacijo (osebno ime, EMŠO ali davčna številka, državljanstvo in naslov fizične osebe ali posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost), neposredno od oseb iz prejšnjega odstavka, iz registra transakcijskih računov, ki ga upravlja AJPES, iz davčnega registra, ki ga vodi in upravlja Davčna uprava Republike Slovenije, in iz zbirk osebnih podatkov ministrstva, pristojnega za notranje zadeve.

Ko je revizijsko poročilo računskega sodišča dokončno, se objavi na spletnih straneh računskega sodišča.

Računsko sodišče dokončno revizijsko poročilo pošlje državnemu zboru.

Če računsko sodišče v revizijskem poročilu ugotovi, da je stranka pridobila prispevke fizične osebe v nasprotju s tem zakonom in jih ni nakazala v humanitarne namene v skladu z devetim odstavkom 22. člena tega zakona, stranki hkrati določi dodatni 30 dnevni rok, da to stori.

24.c člen

V odločbi sodišča o prekršku, v kateri se ugotovi, da je stranka odgovorna za prekršek iz 4., 5. ali 8. točke prvega odstavka 28. člena tega zakona, se stranki izreče tudi izguba pravice do sredstev iz državnega proračuna in proračunov lokalnih skupnosti za dobo enega leta.

Z odločbo sodišča o prekršku, v kateri se ugotovi, da je stranka odgovorna za prekršek iz 6., 7., 9. ali 10. točke prvega odstavka 28. člena tega zakona, se stranki za dobo šestih mesecev za polovico zmanjšajo sredstva, do katerih je upravičena iz državnega proračuna in proračunov lokalnih skupnosti.

Začasna izguba oziroma začasna omejitev pravice do financiranja iz prvega in drugega odstavka tega člena nastopi z naslednjim mesecem po pravnomočnosti odločbe o prekršku.

25. člen

Državni organi, organi lokalnih skupnosti, pravne osebe javnega in zasebnega prava ter samostojni podjetniki posamezniki in posamezniki, ki samostojno opravljajo dejavnost, ne smejo financirati strank, razen če zakon določa drugače.

Stranke lahko za financiranje volilne kampanje na podlagi pisnega dogovora prenesejo sredstva s svojega transakcijskega računa na transakcijski račun stranke, ki je organizator volilne kampanje za skupno listo kandidatov oziroma skupnega kandidata, če te stranke predlagajo skupno listo kandidatov oziroma skupnega kandidata. Stranka, ki je organizator volilne kampanje, mora celotni prejeti znesek nakazati na poseben transakcijski račun za volilno kampanjo. Stranka, ki je prejela delno povračilo stroškov za volilno kampanjo, lahko s svojega transakcijskega računa v skladu s pisnim dogovorom prenese ta sredstva na transakcijski račun drugih strank iz tega odstavka.

26. člen

Lokalne skupnosti financirajo stranke v skladu s tem zakonom.

Pristojni organ občine s sklepom o financiranju strank določi, da stranka, ki je kandidirala kandidatke oziroma kandidate na zadnjih volitvah za občinski svet, dobi sredstva iz proračuna lokalne skupnosti sorazmerno številu glasov volivcev, ki jih je dobila na volitvah. Če se volitve izvedejo po večinskem volilnem sistemu, se število glasov, ki so jih stranke dobile na volitvah v posamezni volilni enoti, deli s številom članom sveta lokalne skupnosti, ki se volijo v tej volilni enoti.

Stranka pridobi sredstva iz proračuna lokalne skupnosti, če je dobila najmanj polovico števila glasov, potrebnih za izvolitev enega člana sveta lokalne skupnosti, ki ga dobimo, če število veljavnih glasov delimo s številom mest v občinskem svetu. Višina sredstev, namenjenih za financiranje političnih strank, se določi v proračunu lokalne skupnosti za posamezno proračunsko leto. Višina sredstev ne sme presegati 0,6% sredstev, ki jih ima lokalna skupnost zagotovljenih po predpisih, ki urejajo financiranje občin in s katerimi zagotovi izvajanje ustavnih in zakonskih nalog za to leto.

V. NADZORSTVO

27. člen

Nadzorstvo nad izvrševanjem določb tega zakona, katerih kršitve so s tem zakonom določene kot prekrški, izvaja inšpektorat, pristojen za notranje zadeve, razen nad izvrševanjem določb 21., 22., prvega in drugega odstavka 24., 24.a, drugega odstavka 24.b in 25. člena tega zakona, nad katerimi izvaja nadzorstvo računsko sodišče, in nad izvrševanjem določbe tretjega odstavka 24. člena tega zakona, nad katero izvaja nadzorstvo AJPES.

Računsko sodišče izvaja nadzorstvo v mejah pristojnosti, ki jih določata ta zakon in zakon, ki ureja pristojnosti računskega sodišča.

Inšpekcijski in drugi državni organi ter nosilci javnih pooblastil, ki pri izvrševanju svojih nalog ugotovijo kršitve določb zakona iz prvega odstavka tega člena, morajo prekrškovnemu organu podati predlog za uvedbo postopka o prekršku.

VI. KAZENSKE DOLOČBE

28. člen

Z globo od 6.000 do 30.000 eurov se kaznuje za prekršek stranka:

1.      ki deluje v smislu 1. člena tega zakona in ima sedež v tujini (prvi odstavek 3. člena);

2.      ki deluje oziroma ustanovi svoje organizacijske oblike v gospodarskih družbah, v zavodih in v drugih organizacijah ter v državnih organih (drugi odstavek 3. člena);

3.      ki deluje kot vojaško ali kot oboroženo združenje (tretji odstavek 3. člena).

Z globo od 1.500 do 4.000 eurov se kaznuje za prekršek tudi odgovorna oseba stranke, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.

Z globo od 4.200 do 21.000 eurov se kaznuje za prekršek stranka:

1.      ki v 30 dneh po sprejemu finančnega poročila o poslovanju stranke za preteklo leto ne nakaže presežka prihodkov stranke v humanitarne namene (četrti odstavek 21. člena);

2.      ki prejme sredstva, prispevke ali drugo premoženjsko korist iz nedovoljenih virov in jih ne nakaže v humanitarne namene v 30 dneh od prejema (sedmi odstavek 21. člena in 25. člen v povezavi z devetim odstavkom 22. člena);

3.      ki prejme prispevke v gotovini, ki presegajo znesek, ki je določen na podlagi zakona, ki ureja davčni postopek, glede obveznosti nakazovanja plačil in prejemkov na transakcijske račune, ali preko ponudnikov plačilnih storitev prejme prispevke v denarju višje od zneska, ki je določen na podlagi zakona, ki ureja davčni postopek, glede obveznosti nakazovanja plačil in prejemkov na transakcijske račune, ki niso vplačani s kreditnimi plačili ali direktnimi obremenitvami v breme plačilnega računa plačnika, in jih v dodatnem 30 dnevnem roku, ki ga v revizijskem poročilu določi računsko sodišče ne nakaže v humanitarne namene (prvi odstavek 22. člena v povezavi s šestim odstavkom 24.b člena);

4.      ki s fizično osebo, ki zanjo opravi storitev ali ji proda blago, ne sklene ustrezne pogodbe v pisni obliki (tretji odstavek 22. člena);

5.      ki pridobi od iste fizične osebe v enem letu prispevke v višini, ki presegajo desetkratno povprečno bruto mesečno plačo, in presežka ne nakaže v humanitarne namene v dodatnem 30 dnevnem roku, ki ga v revizijskem poročilu določi računsko sodišče (četrti odstavek 22. člena v povezavi s šestim odstavkom 24.b člena);

6.      ki ne pridobi posojila pod pogoji iz petega odstavka 22. člena tega zakona;

7.      ki v letnem poročilu stranke ne navede podatkov iz šestega in sedmega odstavka 22. člena tega zakona;

8.      ki v roku ne izpolni obveznosti iz tretjega odstavka 24. člena in drugega odstavka 24.a člena tega zakona;

9.      ki na zahtevo računskega sodišča ne da oziroma ne predloži pojasnil, podatkov ali listin, ki so potrebne za izvedbo revizije, ali ne omogoči vpogleda v svoje poslovne knjige in evidence (drugi odstavek 24.b člena).

Z globo od 450 do 900 eurov se kaznuje za prekršek tudi odgovorna oseba stranke, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.

28.a člen

Z globo od 350 do 850 eurov se kaznuje za prekršek zastopnik stranke, ki ne ravna skladno z določbo četrtega odstavka 17. člena ali tretjega odstavka 18. člena tega zakona.

28.b člen

Z globo od 1.500 do 15.000 eurov se kaznuje za prekršek stranka:

1.      ki v stranko včlani mladoletnika, ki ni star najmanj 15 let, brez privolitve njegovega zakonitega zastopnika (tretji odstavek 6. člena);

2.      ki v nasprotju z določbo 7. člena tega zakona v stranko včlani tujca;

3.      ki v pravnem prometu ne uporablja le svojega registriranega imena, skrajšanega imena, kratice imena in znaka (tretji odstavek 8. člena);

4.      ki v volilni kampanji in v kandidacijskem postopku ne uporablja le svojega registriranega imena, kratice imena in znaka (šesti odstavek 8. člena);

5.      ki v predpisanem roku ne vloži zahteve za vpis statusne spremembe iz drugega odstavka 14. člena tega zakona v register ali ki v predpisanem roku ne poda zahteve za vpis spremembe iz 15. člena tega zakona v register.

Z globo od 350 do 1.500 eurov se kaznuje za prekršek tudi odgovorna oseba stranke, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.

28.c člen

Z globo od 600 do 1.200 eurov se kaznuje za prekršek fizična oseba:

1.      ki da stranki prispevek v gotovini, ki presega višino, določeno v prvem odstavku 22. člena tega zakona, ali pri prispevanju prispevka stranki ne sporoči podatkov iz prvega odstavka 22. člena tega zakona;

2.      ki s stranko ne sklene pogodbe v pisni obliki iz tretjega in petega odstavka 22. člena tega zakona ali v posojilni pogodbi ne navede podatkov iz petega odstavka 22. člena tega zakona;

3.      ki da stranki prispevek, ki presega višino, določeno v četrtem odstavku 22. člena tega zakona.

Z globo iz prejšnjega odstavka se kaznuje tudi fizična oseba iz drugega odstavka 24.b člena tega zakona, ki na zahtevo računskega sodišča ne da oziroma ne predloži pojasnil, podatkov ali listin, ki so potrebne za izvedbo revizije, ali ne omogoči vpogleda v svoje poslovne knjige in evidence (drugi odstavek 24.b člena).

29. člen

Z globo od 6.000 do 30.000 eurov se kaznuje pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravljajo dejavnost:

1.      ki da posojilo stranki v nasprotju z določbo petega odstavka 22. člena tega zakona;

2.      ki na zahtevo računskega sodišča ne da oziroma ne predloži pojasnil, podatkov ali listin, ki so potrebne za izvedbo revizije, ali ne omogoči vpogleda v svoje poslovne knjige in evidence (drugi odstavek 24.b člena);

3.      ki da prispevek stranki (25. člen).

Z globo od 1.500 do 4.000 eurov se kaznuje za prekršek tudi odgovorna oseba pravne osebe, samostojnega podjetnika posameznika ali posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.

Z globo iz prejšnjega odstavka se kaznuje tudi odgovorna oseba državnega organa ali organa lokalne skupnosti, ki stori prekršek iz 2. ali 3. točke prvega odstavka tega člena (drugi odstavek 24.b člena in 25. člen).

29.a člen

(črtan)

30. člen

(črtan)

31. člen

(črtan)

31.a člen

Z globo 600 eurov se kaznuje za prekršek fizična oseba, ki pred vpisom stranke v register deluje v njenem imenu kot zastopnik v smislu 1. člena tega zakona, razen za dejanja, potrebna za vpis stranke v register (tretji odstavek 12. člena).

31.b člen

Inšpektorat, pristojen za notranje zadeve, in AJPES lahko izrekata globe za prekrške po tem zakonu v okviru razpona, predpisanega s tem zakonom, pri čemer lahko za prekrške v hitrem postopku izrečeta globe tudi v znesku, ki je višji od najnižje predpisane globe.

Zakon o političnih strankah (Uradni list RS, št. 62/94) vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:

»VII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

32. člen

Registrski organ v roku enega meseca od dneva uveljavitve tega zakona vpiše v register kot stranke tiste politične organizacije, ki so na zadnjih volitvah v državni zbor dobile poslanske mandate.

Stranke iz prejšnjega odstavka morajo v roku šestih mesecev od dneva vpisa v register uskladiti svoje akte z določbami tega zakona ter jih poslati registrskemu organu, sicer se jih izbriše iz registra.

33. člen

Politična organizacija mora v šestih mesecih od dneva uveljavitve tega zakona vložiti zahtevo za vpis v register v skladu s tem zakonom.

Politična organizacija iz prejšnjega odstavka lahko kot stranka ohrani svoje ime, skrajšano ime, kratico imena in znak.

Če politična organizacija v šestih mesecih od dneva uveljavitve tega zakona ne vloži zahteve iz prvega odstavka tega člena, preneha delovati.

Premoženje oziroma sredstva političnih organizacij iz prejšnjega odstavka oziroma strank iz prvega odstavka 32. člena tega zakona, na katerem so imele te organizacije pravico uporabe in so jih pridobile iz proračuna, se prenese na proračun.

34. člen

Na Republiko Slovenijo in lokalne skupnosti se z dnem uveljavitve tega zakona prenesejo tiste nepremičnine političnih strank, ki so jih te pridobile kot pravni nasledniki bivših družbenopolitičnih organizacij, razen kolikor so jih te pridobile, ali povečale njihovo vrednost iz lastnih sredstev teh organizacij in kolikor zakon ne določa drugače. Za lastna sredstva se šteje članarina, prostovoljni prispevki fizičnih oseb in prostovoljno delo.

Bivše družbenopolitične organizacije iz prejšnjega odstavka so Zveza komunistov Slovenije, Socialistična zveza delovnega ljudstva in Zveza socialistične mladine Slovenije.

Pravno nasledstvo organizacij iz prejšnjega odstavka se glede premoženjskih razmerij ureja v skladu s predpisi, ki urejajo nepravdni postopek pred sodiščem.

35. člen

Financiranje strank se v skladu z določbo 23. člena tega zakona prične s 1. januarjem 1995.

36. člen

Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati zakon o političnem združevanju (Uradni list SRS, št. 42/89 in Uradni list RS, št. 35/90), razen določb 21. člen, ki prenehajo veljati 1. januarja 1995.

Z dnem uveljavitve tega zakona prenehajo veljati predpisi, izdani na podlagi zakona iz prejšnjega odstavka.

37. člen

Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

Zakon o nadomestitvi indeksa drobnoprodajnih cen z indeksom cen življenjskih potrebščin – ZNIDC (Uradni list RS, št. 1/99) vsebuje naslednjo končno določbo:

»2. člen

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o političnih strankah – ZPolS-A (Uradni list RS, št. 70/00) vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:

»PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

23. člen

Financiranje strank se v skladu z določbo 13. člena tega zakona prične z naslednjim mesecem po uveljavitvi tega zakona, financiranje strank v skladu z določbo 16. člena tega zakona pa se prične s sprejemom proračuna lokalne skupnosti za leto 2001.

24. člen

Politične stranke, ki so na dan uveljavitve tega zakona vpisane v register, so dolžne v roku 3 mesecev od uveljavitve tega zakona registrskemu organu podati zahtevo za vpis zastopnika stranke v register in predložiti grafično podobo znaka stranke.

Vlogi morajo priložiti zapisnik zbora oziroma sestanka ali kongresa, na katerem je bil zastopnik stranke izvoljen.

Za kršitev določbe iz prvega odstavka tega člena se uporabljajo določbe 8. točke 28. člena zakona.

25. člen

Minister, pristojen za upravo, uskladi predpis o registru ter o obrazcu ustanovne izjave najkasneje v 3 mesecih po uveljavitvi tega zakona.

Minister, pristojen za finance, izda podzakonski akt iz 14. člena tega zakona najkasneje v 6 mesecih po njegovi uveljavitvi.

26. člen

Z dnem uveljavitve tega zakona se v 53.a členu zakona o volitvah v Državni zbor (Uradni list RS, št. 44/92, 60/95, 67/97 – odločba US) črta besedilo: “oziroma tuje fizične ali pravne osebe”.

27. člen

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o političnih strankah – ZPolS-B (Uradni list RS, št. 51/02) vsebuje naslednjo končno določbo:

»5. člen

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o političnih strankah – ZPolS-C (Uradni list RS, št. 69/05) vsebuje naslednjo končno določbo:

»11. člen

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o političnih strankah – ZPolS-D (Uradni list RS, št. 103/07) vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:

»PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

9. člen

Manjkajoče podatke iz tretjega odstavka 10. člena zakona o zastopnikih strank morajo stranke posredovati registrskemu organu v šestih mesecih od uveljavitve tega zakona.

Registrski organ podatke iz prejšnjega odstavka vpiše v register strank. O vpisu ne izda odločbe.

10. člen

Drugi odstavek 14. člena in del besedila prvega odstavka 4. člena Zakona o volilni in referendumski kampanji (Uradni list RS, št. 41/07), ki se glasi: »ter sredstvi gospodarskih družb, v katere je vložen javni kapital v višini več kot 25% in gospodarskih družb, ki so v njihovi večinski lasti« prenehata veljati 1. januarja 2008.

11. člen

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, razen 4. in 7. člena tega zakona, ki začneta veljati 1. januarja 2008.«.

Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o političnih strankah – ZPolS-E (Uradni list RS, št. 99/13) vsebuje naslednje prehodne in končno določbo:

»PREHODNE IN KONČNA DOLOČBA

20. člen

Minister, pristojen za notranje zadeve, izda predpis iz petega odstavka 24. člena zakona v šestih mesecih od uveljavitve tega zakona.

21. člen

Posredovanje letnega poročila stranke preko spletnega portala AJPES iz tretjega odstavka 24. člena zakona se omogoči najkasneje do 1. marca 2015.

Do zagotovitve posredovanja letnih poročil preko spletnega portala iz prejšnjega odstavka se letna poročila izdelajo v skladu z Zakonom o političnih strankah (Uradni list RS, št. 100/05 – uradno prečiščeno besedilo in 103/07) in Pravilnikom o vsebini in obliki letnega poročila in skrajšanega letnega poročila političnih strank (Uradni list RS, št. 2/01) ter posredujejo AJPES na način, določen z Navodilom o predložitvi letnih poročil nepridobitnih organizacij – pravnih oseb zasebnega prava (Uradni list RS, št. 7/08, 8/09 in 109/10).

Minister, pristojen za notranje zadeve, v Uradnem listu objavi datum, od katerega se letna poročila strank posredujejo preko spletnega portala AJPES.

22. člen

Določbe 24.c člena zakona se začnejo uporabljati z dnem uveljavitve dopolnitve zakona, ki ureja prekrške, s sankcijo izgube pravice do sredstev iz državnega proračuna ali proračuna lokalne skupnosti ter s sankcijo zmanjšanja sredstev, do katerih je stranka upravičena iz državnega proračuna ali proračuna lokalne skupnosti.

23. člen

Ne glede na določbe zakona, ki ureja prekrške, do uveljavitve dopolnitve zakona, ki ureja prekrške, z določitvijo sodne pristojnosti za odločanje o prekrških s področja političnih strank, o prekrških iz členov, navedenih v prvem odstavku 27. člena zakona, za katere nadzor je pristojno računsko sodišče, odloča sodišče. Obdolžilni predlog vloži računsko sodišče, za odločanje o prekršku pa je pristojno Okrajno sodišče v Ljubljani.

24. člen

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne s 1. januarjem 2014.

Do začetka uporabe tega zakona se uporabljajo določbe Zakona o političnih strankah (Uradni list RS, št. 100/05 – uradno prečiščeno besedilo in 103/07).«.

Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o političnih strankah – ZPolS-F (Uradni list RS, št. 46/14) vsebuje naslednjo končno določbo:

»KONČNA DOLOČBA

8. člen

Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.