Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo
predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega
organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače.
Neuradno prečiščeno besedilo Zakona o političnih strankah
obsega:
- Zakon
o političnih strankah (Uradni list RS, št. 62/94 z dne 7. 10. 1994),
- Odločba
o razveljavitvi četrtega odstavka 3. člena zakona o političnih strankah ter o
odpravi odločitev Vrhovnega sodišča in Ministrstva za notranje zadeve o
zavrnitvi vpisa politične stranke v register političnih strank (Uradni list RS,
št. 13/98 z dne 20. 2. 1998),
- Zakon
o nadomestitvi indeksa drobnoprodajnih cen z indeksom cen življenjskih
potrebščin – ZNIDC (Uradni list RS, št. 1/99 z dne 9. 1. 1999),
- Zakon
o spremembah in dopolnitvah zakona o političnih strankah – ZPolS-A (Uradni list
RS, št. 70/00 z dne 8. 8. 2000),
- Zakon
o spremembah in dopolnitvah zakona o političnih strankah – ZPolS-B (Uradni list
RS, št. 51/02 z dne 11. 6. 2002),
- Odločba
o razveljavitvi dela prvega in drugega odstavka 23. člena zakona o političnih
strankah in o ugotovitvi, da prvi in drugi odstavek ter prvi stavek tretjega
odstavka 26. člena istega zakona niso v neskladju z ustavo (Uradni list RS, št.
94/02 z dne 8. 11. 2002),
- Zakon
o spremembah in dopolnitvah Zakona o političnih strankah – ZPolS-C (Uradni list
RS, št. 69/05 z dne 22. 7. 2005),
- Zakon
o političnih strankah – uradno prečiščeno besedilo – ZPolS-UPB1 (Uradni list
RS, št. 100/05 z dne 10. 11. 2005),
- Zakon
o spremembah in dopolnitvah Zakona o političnih strankah – ZPolS-D (Uradni list
RS, št. 103/07 z dne 13. 11. 2007),
- Zakon
o spremembah in dopolnitvah Zakona o političnih strankah – ZPolS-E (Uradni list
RS, št. 99/13 z dne 3. 12. 2013),
- Zakon
o spremembah in dopolnitvah Zakona o političnih strankah – ZPolS-F (Uradni list
RS, št. 46/14 z dne 23. 6. 2014).
ZAKON
o političnih strankah
(neuradno prečiščeno besedilo št. 10)
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Politična stranka (v nadaljnjem besedilu:
stranka), je združenje državljank in državljanov, ki uresničujejo svoje
politične cilje, sprejete v programu stranke, z demokratičnim oblikovanjem
politične volje državljank in državljanov in s predlaganjem kandidatk oziroma
kandidatov na volitvah v državni zbor, za predsednico oziroma predsednika
republike, v organe samoupravnih lokalnih skupnosti (v
nadaljnjem besedilu: organe lokalnih skupnosti) in v Evropski parlament.
2. člen
Stranka deluje javno.
Javnost delovanja stranke se praviloma
zagotavlja z obveščanjem javnosti o delovanju stranke.
Finančno in materialno poslovanje stranke
mora biti javno.
3. člen
V Republiki Sloveniji ne sme delovati
stranka, ki ni registrirana v skladu z določbami tega zakona ali stranka, ki
ima sedež v tujini.
Stranka ne sme delovati oziroma
ustanavljati svojih organizacijskih oblik v gospodarskih družbah, v zavodih in
drugih organizacijah ter v državnih organih.
Stranka ne sme delovati kot vojaško ali kot
oboroženo združenje in je v ta namen ni dopustno ustanoviti.
II. USTANOVITEV IN REGISTRACIJA STRANKE
4. člen
Stranko lahko ustanovi najmanj 200
polnoletnih državljank in državljanov Republike Slovenije, ki podpišejo izjavo
o ustanovitvi stranke (v nadaljnjem besedilu: ustanovna izjava).
Ustanovitelj stranke ne sme biti oseba, ki
ji je odvzeta poslovna sposobnost.
5. člen
Z ustanovno izjavo ustanovitelj izjavi
svojo voljo o ustanovitvi stranke.
V ustanovno izjavo ustanovitelj vpiše:
-
ime in priimek,
-
podatke o datumu rojstva,
-
državljanstvo,
-
stalno oziroma začasno prebivališče,
-
ime, skrajšano ime in kratico imena stranke,
-
izjavo, da sprejema statut stranke in njen program.
Podpis ustanovitelja na ustanovni izjavi
mora biti overjen pri notarju ali upravni enoti.
6. člen
Članica oziroma član stranke lahko postane
državljanka oziroma državljan, ki podpiše pristopno izjavo o članstvu v
stranki, ob pogojih, ki jih določa ta zakon oziroma statut stranke.
V pristopni izjavi državljanka oziroma
državljan navede svoje ime in priimek, rojstne podatke, stalno ali začasno
prebivališče, funkcijo, poklic ter sedež zaposlitve oziroma druge podatke, če
so določeni v statutu stranke.
Mladoletna oseba, ki je stara najmanj
petnajst let, lahko postane članica oziroma član mladinske organizacije kot sestavnega dela stranke, s pisno
privolitvijo svojega zakonitega zastopnika pa lahko postane članica oziroma
član stranke.
Stranka mora imeti register članic oziroma
članov stranke.
7. člen
Tujec oziroma tujka ne more postati članica
oziroma član stranke, lahko pa postane, če tako določa statut stranke, častni
član stranke.
Ne glede na določbo prejšnjega odstavka
lahko z dnem polnopravnega članstva Republike Slovenije v Evropski uniji
postane članica oziroma član stranke državljanka oziroma državljan države
članice Evropske unije, ki mu je v Republiki Sloveniji z zakonom priznana
volilna pravica, če izpolnjuje pogoje iz prejšnjega člena.
8. člen
Ime stranke, ki mora biti napisano v
slovenskem jeziku, skrajšano ime in kratica imena ter znak stranke, se morajo
bistveno in nedvoumno razlikovati od imena, skrajšanega imena, kratice imena in
znaka druge, že registrirane stranke in ne smejo biti taki, da spravljajo ali
bi utegnili spraviti državljanke oziroma državljane v zmoto.
Stranka ima lahko samo eno ime, eno
skrajšano ime, eno kratico imena in en znak.
V pravnem prometu sme stranka uporabljati
le svoje registrirano ime, skrajšano ime, kratico imena in znak.
Ime stranke, skrajšano ime, kratica imena
in znak stranke ne smejo biti enaki ali podobni nazivom državnih institucij,
pokrajin v državi in njihovim simbolom in kraticam, ki jih te uporabljajo.
Ime stranke ne sme vsebovati imena tuje
države ali tuje stranke.
V volilni kampanji in v kandidacijskem
postopku lahko stranka uporablja le svoje registrirano ime, skrajšano ime,
kratico imena in znak.
9. člen
Teritorialna organizacijska enota stranke
lahko, v skladu s pravili, ki jih določa statut stranke, uporablja tudi dodatek
k imenu stranke, iz katerega je razvidno, da gre za teritorialno organizacijsko
enoto stranke.
10. člen
Register strank (v nadaljnjem besedilu:
register) vodi ministrstvo, pristojno za notranje zadeve (v nadaljnjem
besedilu: registrski organ). Register je namenjen
vpisu in javni objavi podatkov o pravno pomembnih dejstvih o strankah. Podatki
se v registru vodijo in obdelujejo zaradi varnosti pravnega prometa. Minister, pristojen za notranje zadeve,
izda predpis, s katerim določi vsebino, obliko in način vodenja registra ter
obrazec ustanovne izjave iz 5. člena tega zakona.
Zahtevi za vpis v register je treba
priložiti:
-
200 ustanovnih izjav,
-
statut in program stranke,
-
zapisnik ustanovnega zbora oziroma sestanka ali kongresa z navedbo izvoljenih
organov stranke in funkcionarja, ki v skladu s statutom predstavlja oziroma
zastopa stranko kot odgovorna oseba (v nadaljnjem besedilu: zastopnik stranke),
-
grafično upodobitev znaka stranke (v barvni in črnobeli tehniki z
legendo barv).
V registru se obdelujejo naslednji osebni
podatki: osebno ime, EMŠO oziroma datum rojstva in spol, državljanstvo ter
naslov stalnega oziroma začasnega prebivališča zastopnika stranke, če v
Republiki Sloveniji nima stalnega prebivališča (registrska knjiga) in osebno ime,
datum rojstva, državljanstvo in naslov stalnega oziroma začasnega prebivališča
ustanovitelja stranke (zbirka listin). Za potrebe registra se osebni in drugi
podatki zbirajo neposredno od stranke in iz že obstoječih zbirk podatkov
ministrstva, pristojnega za notranje zadeve.
Podatki, vpisani v register, razen podatka o EMŠO, so javni in jih sme vsakdo pregledovati, prepisovati ali zahtevati
njihov izpis.
Kdor v pravnem prometu vestno ravna in se
pri tem zanese na podatke, vpisane v register iz prvega odstavka tega člena, ga
ne prizadenejo škodljive pravne posledice. Nihče se ne more sklicevati na to,
da ni poznal vpisanih podatkov, razen če zakon določa drugače.
Ne glede na določbo četrtega odstavka tega
člena za podatek o EMŠO,
vpisan v registrsko knjigo, in za osebne podatke v
zbirki listin veljajo določbe predpisov, ki urejajo varstvo osebnih podatkov.
11. člen
Registrski organ označi zahtevo stranke za
vpis v register z navedbo ure in datuma sprejema zahteve.
Če stranka pošlje zahtevo iz prejšnjega odstavka
po pošti, priporočeno ali brzojavno, se dan in ura oddaje zahteve na pošto
štejeta za dan in uro sprejema zahteve.
Če je zahteva stranke za vpis v register
pomanjkljiva, pošlje registrski organ v desetih dneh stranki zahtevo za
dopolnitev vloge. Če stranka vloge ne dopolni v roku, ki ne sme biti
krajši od 30 in ne daljši od 60 dni od sprejema zahteve za
dopolnitev, se šteje, da je umaknila vlogo za vpis stranke v register.
Kadar je odločitev registrskega organa o
registraciji odvisna od rešitve predhodnega vprašanja, ki je med udeleženci v
postopku sporno, registrski organ postopek registracije stranke prekine in
napoti udeleženca v postopku, ki ugovarja registraciji, da v primernem roku
začne pravdni oziroma drug ustrezen postopek za odločitev o predhodnem
vprašanju.
12. člen
Registrski organ izda odločbo o vpisu
stranke v register.
Stranka postane pravna oseba z dnem vpisa v
register.
Stranka začne delovati v skladu s tem
zakonom in z drugimi predpisi z dnem, ko je vpisana v register.
Registrski organ objavi izrek odločbe o
vpisu stranke v register in grafično podobo znaka stranke v Uradnem listu Republike Slovenije. Stroške objave plača stranka.
13. člen
Registrski organ zavrne zahtevo stranke za
vpis v register, če ugotovi, da niso izpolnjeni pogoji iz tega zakona za vpis
stranke v register.
14. člen
Stranka se lahko spoji z drugimi strankami,
pripoji drugi stranki oziroma se lahko razdruži. S spojitvijo, pripojitvijo ali
razdružitvijo stranka preneha. Stranka, ki je nastala s spojitvijo oziroma
razdružitvijo, in stranka, h kateri se je druga stranka pripojila, je pravna
naslednica strank, ki so s spojitvijo, pripojitvijo ali razdružitvijo
prenehale.
Stranka se v primerih iz prejšnjega
odstavka vpiše v register oziroma se izbriše iz registra v skladu z določbami
tega zakona. Zahtevo za vpis stranke, ki je nastala s spojitvijo ali
razdružitvijo, v register oziroma za vpis pripojitve je stranka dolžna podati v
roku 15 dni po sprejetih statusnih spremembah.
Vlogi za registracijo stranke, ki je
nastala s spojitvijo dveh ali več strank, je poleg listin iz druge, tretje in
četrte alinee drugega odstavka 10. člena tega zakona potrebno priložiti še
sklepe vseh strank z odločitvijo o spojitvi. Vlogi za registracijo stranke, ki
je nastala z razdružitvijo stranke, je poleg listin iz druge, tretje in četrte
alinee drugega odstavka 10. člena tega zakona potrebno priložiti še sklep o
razdružitvi stranke, ki se je razdružila. Vlogi za registracijo pripojitve
stranke drugi stranki je potrebno priložiti sklepe vseh strank z odločitvijo o
pripojitvi.
Registrski organ zavrne zahtevo stranke za
vpis v register, ki je nastala z razdružitvijo stranke, če z aktom organa,
določenega v statutu stranke, ni izkazano, da je urejeno nasledstvo razdružene
stranke, ki po tem zakonu obsega ime, skrajšano ime, kratico imena, znak in
program stranke.
Premoženjskopravna razmerja stranke, ki je
prenehala zaradi razdružitve, se urejajo v skladu s predpisi, ki urejajo
nepravdni postopek pred sodiščem. Pri odločanju sodišče upošteva število članov
stranke ob razdružitvi ter število članov strank po razdružitvi stranke.
Registrski organ ne sme zavrniti zahteve
stranke za vpis v register, če ugotovi, da stranka iz prejšnjega odstavka tega
člena nima urejenih premoženjskopravnih razmerij.
15. člen
Če stranka spremeni ime, skrajšano ime,
kratico imena, znak, sedež stranke ali druge določbe statuta, program, naslov
sedeža ali zastopnika stranke, mora v 15 dneh od nastale spremembe zahtevati
vpis spremembe v register.
Za vpis sprememb podatkov iz prejšnjega
odstavka v register se smiselno uporabljajo določbe 10. in 11. člena, prvega in
četrtega odstavka 12. člena ter 13. člena tega zakona, za vpis pripojitve
stranke pa določbe 11. člena, prvega in četrtega odstavka 12. člena ter 13.
člena tega zakona.
16. člen
Stranka, ki meni, da se ime, skrajšano ime,
kratica imena in znak druge stranke ne razlikujejo bistveno in nedvoumno od
njenega že prej registriranega imena, skrajšanega imena, kratice imena in znaka
ter spravljajo oziroma bi utegnili spraviti državljanke oziroma državljane v
zmoto, ima pravico s tožbo izpodbijati odločbo o vpisu druge stranke v register
ter zahtevati izbris imena, dela imena, skrajšanega imena, kratice imena
ali znaka stranke iz registra.
Državne institucije in pokrajine v državi
imajo pravico s tožbo izpodbijati odločbo o vpisu stranke v register ter
zahtevati izbris imena, dela imena, skrajšanega imena, kratice imena ali
znaka stranke iz registra, če menijo, da so enaki ali podobni
njihovim nazivom, simbolom in kraticam, ki jih le-te uporabljajo.
Rok za vložitev tožbe iz prejšnjih
odstavkov je 30 dni od objave izreka odločbe o vpisu stranke v register v
Uradnem listu Republike Slovenije.
17. člen
Registrski organ izbriše stranko iz
registra:
-
če tako odloči ustavno sodišče s svojo odločbo;
-
če sodišče v celoti odpravi odločbo o vpisu stranke v register.
O izbrisu iz prejšnjega odstavka registrski
organ obvesti stranko.
Registrski organ začne postopek za izbris
stranke iz registra:
1.
na zahtevo stranke;
2.
če ugotovi, da je bil vpis stranke v register opravljen na podlagi
neresničnih podatkov;
3.
če ugotovi, da stranka dvakrat zaporedoma ne sodeluje vsaj na enih izmed
volitev v državni zbor, v organe lokalne skupnosti ali v Evropski parlament.
O prenehanju stranke mora zastopnik stranke
obvestiti registrski organ v roku 30 dni po sprejeti odločitvi o prenehanju
stranke ter zahtevati izbris stranke iz registra. Vlogi za izbris mora
priložiti odločitev stranke o prenehanju in poročilo o ureditvi njenih
premoženjskopravnih razmerij ob prenehanju. Iz poročila mora biti razvidno, da
je stranka s proračunskimi sredstvi ravnala skladno z določbo drugega odstavka
18. člena tega zakona.
Registrski organ odloči o izbrisu stranke
iz registra v primerih iz tretjega odstavka tega člena z odločbo. Stranko se iz
registra izbriše, ko postane odločba pravnomočna.
Stranka, ki je zaradi spojitve, pripojitve
ali razdružitve prenehala, se iz registra izbriše na podlagi odločbe o
registraciji nove stranke oziroma odločbe o registraciji pripojitve stranke.
Na podlagi pravnomočne odločbe sodišča
registrski organ v primerih iz 16. člena tega zakona izbriše iz registra ime
stranke, del imena, skrajšano ime, kratico oziroma znak stranke.
Izbris stranke iz prvega odstavka tega
člena iz registra in izrek odločbe o izbrisu stranke iz petega odstavka
tega člena ter izbris imena, dela imena, skrajšanega imena, kratice ali znaka
stranke iz prejšnjega odstavka se objavijo v Uradnem listu
Republike Slovenije.
18. člen
Za vpis in izbris stranke iz registra se
uporabljajo določbe zakona o splošnem upravnem postopku, če ta zakon ne določa
drugače.
Premoženje oziroma sredstva stranke, ki jih
je stranka pridobila iz proračuna, se v primeru izbrisa stranke iz registra,
razen iz razlogov iz prvega odstavka 14. člena tega zakona, vplačajo v proračun.
V primeru izbrisa stranke iz razlogov prve alinee prvega odstavka ter 2. in 3.
točke tretjega odstavka 17.
člena tega zakona se premoženje in sredstva vplačajo v proračun z dnem izbrisa
stranke iz registra.
Obseg sredstev oziroma premoženja iz prejšnjega
odstavka, razen v primeru iz četrtega odstavka 17. člena tega zakona, ugotovi
ter v korist proračuna izterja organ, določen s predpisi o davčni službi.
Zastopnik stranke je dolžan temu organu v postopku dati vse potrebne podatke.
III. AKTI IN NOTRANJA UREDITEV STRANKE
19. člen
Stranka ima statut in program.
Statut stranke mora določiti:
1.
ime, skrajšano ime, kratico imena, znak in sedež stranke (izbrani kraj
poslovanja stranke);
2.
notranjo oziroma teritorialno organiziranost stranke;
3.
pravice in dolžnosti članice oziroma člana stranke;
4.
postopek in organ, ki določa kandidatke oziroma kandidate za volitve v
državni zbor in za predsednico oziroma predsednika republike ter kandidatke
oziroma kandidate za volitve v organe lokalnih skupnosti in v Evropski parlament;
5.
način zagotavljanja enakih možnosti obeh spolov pri določanju kandidatk
in kandidatov za volitve iz 4. točke tega člena;
6.
postopek odločanja o prenehanju stranke oziroma postopek odločanja o spojitvi,
pripojitvi ali razdružitvi stranke ter o nasledstvu stranke;
7.
postopek in organ stranke, ki ureja premoženjskopravna razmerja stranke
v primeru izbrisa stranke iz registra;
8.
odgovornost za materialno in finančno poslovanje stranke;
9.
mandatno dobo članov organov stranke;
10.
postopek sprejemanja in spreminjanja statuta oziroma programa stranke.
20. člen
Stranka mora imeti organ predstavnikov vseh
članic oziroma članov stranke in izvršilni organ stranke.
Statut stranke lahko določi tudi
ustanovitev drugih organov stranke.
IV. FINANCIRANJE STRANKE
21. člen
Stranka pridobiva sredstva iz:
1.
članarine;
2.
prispevkov fizičnih oseb;
3.
prihodkov od premoženja;
4.
proračuna.
Stranka lahko poleg sredstev iz 23. in 26.
člena tega zakona pridobi tudi do 50 % sredstev iz državnega proračuna, ki so v
finančnem načrtu Državnega zbora Republike Slovenije skladno z zakonom, ki
ureja poslance Državnega zbora Republike Slovenije, določena za dodatno
strokovno pomoč pri delu poslanskih skupin. Za pridobivanje teh sredstev
stranka in Državni zbor Republike Slovenije na predlog vodje istoimenske poslanske
skupine skleneta pogodbo, s katero se določi višina teh sredstev. Ta sredstva
se stranki izplačujejo v skladu s predpisi, ki urejajo izvrševanje proračuna.
Pogodba iz tega odstavka ni predmet javnega naročanja kot ga določa zakon, ki
ureja javna naročila.
Letni prihodki iz 3. točke prvega odstavka
tega člena ne smejo presegati 20 % od zneska vseh letnih prihodkov
stranke.
Presežek prihodkov stranke iz 3. točke
prvega odstavka tega člena nad deležem prihodkov iz prejšnjega odstavka mora
stranka v 30 dneh po sprejemu finančnega poročila o poslovanju stranke za
preteklo leto nakazati v humanitarne namene, kot so določeni v zakonu, ki ureja
humanitarne organizacije.
Mladinska organizacija iz tretjega odstavka
6. člena tega zakona, ki ima status organizacije v javnem interesu v mladinskem
sektorju, lahko pridobiva javna sredstva za sofinanciranje programov v
mladinskem sektorju v skladu s predpisi, ki urejajo javni interes v mladinskem
sektorju.
Ženska organizacija, ki ima status
organizacije v javnem interesu na področju enakosti spolov, lahko pridobiva
javna sredstva za sofinanciranje projektov in programov v skladu s predpisi, ki
urejajo javni interes na področju enakosti spolov.
Prepovedano je pridobivanje sredstev
stranke iz prispevkov tujih pravnih in fizičnih oseb ter tujih samostojnih
podjetnikov posameznikov in posameznikov, ki samostojno opravljajo dejavnost,
iz prihodkov od premoženja stranke iz tujine oziroma vsakršno drugo
pridobivanje sredstev za stranko iz tujine.
Prepoved iz prejšnjega odstavka ne velja za
članarine in prispevke, ki jih stranka pridobiva od svojih članov.
22. člen
Fizične osebe lahko prispevajo prispevke za
stranko. Prispevki posamezne fizične osebe v gotovini so v letu, za katero se
dela letno poročilo stranke, dovoljeni največ do zneska, ki je določen na
podlagi zakona, ki ureja davčni postopek, glede obveznosti nakazovanja plačil
in prejemkov na transakcijske račune, višji prispevki v denarju pa morajo biti
vplačani s kreditnimi plačili ali direktnimi obremenitvami v breme plačilnega
računa plačnika prek bank, hranilnic ali drugih pravnih oseb, ki v skladu s
predpisi, ki urejajo plačilne storitve, opravljajo plačilne storitve (v
nadaljnjem besedilu: ponudniki plačilnih storitev). Pri prispevanju prispevka
stranki mora fizična oseba poleg višine danega zneska stranki zaradi
zagotavljanja zakonitosti finančnega poslovanja stranke po tem zakonu sporočiti
tudi podatke o svojem imenu, priimku, datumu rojstva in naslovu.
Prispevek za stranko je po tem zakonu poleg
prispevka v denarju tudi vsako darilo ali drug nedenarni prispevek, brezplačna
storitev za stranko, prevzem obveznosti stranke oziroma opravljanje storitev za
stranko ali prodaja blaga stranki pod pogoji, ki stranko postavljajo v bolj
ugoden položaj kot druge koristnike storitev oziroma kot kupce blaga teh oseb.
Kot prispevek za stranko se ne šteje delo, ki ga za stranko opravi fizična
oseba, če za to ni dolžna izdati računa.
Stranka in fizična oseba, ki zanjo opravi
storitev ali ji proda blago, morata skleniti ustrezno pogodbo v pisni obliki.
Prispevki posamezne fizične osebe iz tega
člena ne smejo v skupnem znesku v letu, za katero se dela letno poročilo
stranke, presegati desetkratne povprečne bruto mesečne plače na delavca v
Republiki Sloveniji po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije za
preteklo leto (v nadaljnjem besedilu: povprečna bruto mesečna plača).
Stranke lahko pridobivajo posojila samo pri
bankah in posojilnicah, pod enakimi pogoji kot druge pravne osebe. Posojilo
lahko stranka pridobi tudi pri fizični osebi, pod pogojem, da je posojilna
pogodba sklenjena v pisni obliki. V posojilni pogodbi
morajo biti poleg imena, priimka, podatka o višini, obrestni meri in odplačilni
dobi posojila zaradi zagotavljanja zakonitosti finančnega poslovanja stranke po
tem zakonu navedeni tudi podatki o datumu rojstva in naslovu fizične osebe. Višina posojila posamične fizične osebe ne sme presegati
desetkratnika povprečne bruto mesečne plače letno. Dana posojila se ne štejejo
za financiranje strank po tem zakonu.
Če prispevki fizične osebe iz tega člena v
skupnem znesku v letu, za katero se dela letno poročilo stranke, presegajo
višino povprečne bruto mesečne plače, morajo biti v letnem poročilu stranke
navedeni podatki o osebnem imenu in naslovu fizične osebe ter višina skupnega
letnega zneska, ki ga je fizična oseba prispevala stranki.
V letnem poročilu stranke morajo biti
navedeni tudi podatki o višini, obrestni meri in odplačilni dobi vseh
posameznih posojil, ki jih stranki da banka ali posojilnica, vključno z navedbo
podatkov o firmi in sedežu, poslovnem naslovu in matični številki banke ali
posojilnice, pri kateri je stranka pridobila posojilo, ne glede na višino
posojila. Za posojila, ki ga stranka pridobi od fizičnih oseb, je potrebno v
letnem poročilu stranke navesti podatke, ki omogočajo identifikacijo oseb, ki
so dale posojilo (ime, priimek in naslov fizične osebe), podatke o višini,
obrestni meri in odplačilni dobi vsakega posameznega posojila.
Ponudniki plačilnih storitev
prejemnika, ki v skladu s predpisi, ki urejajo plačilne
storitve, opravljajo plačilne transakcije, so dolžni pri vplačilu prispevkov
stranki poleg višine danega zneska stranki sporočiti tudi podatke, ki omogočajo
identifikacijo osebe, ki je dala prispevek stranki (ime, priimek in
številka plačilnega računa fizične osebe ali posameznika, ki samostojno
opravlja dejavnost, oziroma podatek o imenu ali firmi in številki plačilnega
računa pravne osebe ali samostojnega podjetnika posameznika)
ter druge informacije, ki so posredovane skupaj s plačilno transakcijo.
Prispevke, ki jih stranka pridobi v
nasprotju s tem zakonom, je stranka dolžna v 30 dneh od prejema nakazati v
humanitarne namene, kot so določeni v zakonu, ki ureja humanitarne
organizacije.
Stranka lahko za potrebe izpolnitve
obveznosti iz prejšnjega odstavka na standardiziranem obrazcu, ki ga za
ponudnike plačilnih storitev določi minister, pristojen za notranje zadeve,
pridobi podatek, ali je fizična oseba, ki ni član stranke in je prispevala
prispevek stranki, državljan Republike Slovenije, pri upravljavcu Centralnega
registra prebivalstva, če predloži podatek o imenu, priimku, datumu rojstva in
naslovu te fizične osebe. Upravljavec Centralnega registra prebivalstva stranki
posreduje podatek iz prejšnjega stavka v roku petih dni od prejema zahteve.
23. člen
Stranke, ki so na zadnjih volitvah v
državni zbor kandidirale svoje kandidatke ali kandidate, imajo pravico do
sredstev iz državnega proračuna, če so v državi dobile
najmanj 1% glasov volivcev.
Če je na volitvah več strank predložilo
skupno kandidatno listo, imajo pravico do sredstev iz državnega proračuna,
če so v državi dobile najmanj 1,2% glasov (če sta skupno
listo predložili dve stranki) oziroma najmanj 1,5% glasov (če so skupno
kandidatno listo predložile tri ali več strank).
Stranke iz prvega in drugega odstavka tega
člena so upravičene do 25% sredstev, namenjenih v
proračunu za financiranje političnih strank, v enakih deležih, do preostalih 75% sredstev pa so upravičene sorazmerno s številom glasov volivcev,
ki so jih dobile v vseh volilnih enotah. Stranke, ki so predložile skupno
kandidatno listo, si delijo sredstva, pridobljena na podlagi proporcionalne
delitve, v skladu z medsebojnim sporazumom, če sporazum ni sklenjen, pa po
enakih deležih.
Sredstva, namenjena financiranju političnih
strank, se določijo v proračunu Republike Slovenije in ne smejo presegati 0,017 % bruto
družbenega proizvoda, doseženega v letu pred sprejetjem proračuna. Višina
sredstev, ki pripadajo posamezni stranki, se določi v finančnem načrtu
državnega zbora.
Sredstva se strankam izplačujejo po
dvanajstinah.
24. člen
Stranka mora za preteklo poslovno leto
izdelati letno poročilo v skladu s tem zakonom ter računovodskimi predpisi in
standardi. Letno poročilo mora vsebovati podatke o:
-
vseh prihodkih po posameznih vrstah ter njihove vrednosti (članarine,
prispevki fizičnih oseb, prihodki od premoženja, prihodki od daril, prihodki od
drugih nedenarnih prispevkov, prihodki iz proračuna Republike Slovenije,
prihodki iz proračuna samoupravne lokalne skupnosti (v nadaljnjem besedilu:
proračuna lokalne skupnosti), prihodki iz drugega odstavka 21. člena tega
zakona, izredni prihodki ter preneseni presežek prihodkov),
-
vseh odhodkih stranke po posameznih vrstah, razčlenjenih v skladu z
računovodskimi predpisi,
-
vseh posameznih prispevkih fizičnih oseb, če prispevki v skupnem znesku
v letu, za katero se dela letno poročilo stranke, presegajo višino povprečne
bruto mesečne plače, vključno z navedbo podatkov iz šestega odstavka 22. člena
tega zakona,
-
vseh posameznih posojilih, ki jih stranki da banka, posojilnica ali
fizična oseba, vključno z navedbo podatkov iz sedmega odstavka 22. člena tega
zakona,
-
stroških volitev in referendumov, prikazanih na način, kot to določa
zakon, ki ureja volilno in referendumsko kampanjo,
-
vseh posameznih prispevkih, ki so bili stranki dani v nasprotju s tem
zakonom, ter njihove vrednosti, vključno z navedbo podatkov o firmi oziroma
imenu, sedežu in poslovnem naslovu pravne osebe ali samostojnega podjetnika
posameznika oziroma podatkov o osebnem imenu in naslovu posameznika, ki
samostojno opravlja dejavnost, ali fizične osebe, ki je dala prispevek stranki,
-
vseh nakazilih presežkov prihodkov stranke iz četrtega odstavka 21.
člena in prispevkov, ki so bili stranki dani v nasprotju s tem zakonom, v
humanitarne namene,
-
premoženju stranke ter posebej opisane vse spremembe premoženja,
vključno z navedbo virov sredstev za povečanje premoženja, kolikor to povečanje
presega skupni znesek petih povprečnih bruto mesečnih plač,
-
v katerih drugih pravnih osebah ima stranka najmanj polovico kapitala
ali prevladujoč vpliv na odločanje ali vodenje pravne osebe, letnemu poročilu
pa je treba priložiti tudi letna poročila teh pravnih oseb.
Če je v stranki organizirana organizacija
iz petega ali šestega odstavka 21. člena tega zakona, mora letno poročilo za
preteklo poslovno leto ločeno vsebovati tudi podatke o njunih prihodkih in
odhodkih.
Letno poročilo za preteklo poslovno leto,
ki je enako koledarskemu letu, mora stranka do 31. marca tekočega leta, v
primeru statusne spremembe ali prenehanja pa v dveh mesecih po statusni
spremembi ali prenehanju, za namen javne objave in državne statistike
predložiti Agenciji Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (v
nadaljnjem besedilu: AJPES) preko spletnega portala AJPES.
Letna poročila strank AJPES javno objavi na
svoji spletni strani.
Minister, pristojen za notranje zadeve,
izda podzakonski akt, s katerim podrobneje določi vsebino in način predložitve
letnega poročila strank. V podzakonskem aktu lahko določi tudi posebnosti glede
načina uporabe računovodskih standardov.
24.a člen
Računsko sodišče Republike Slovenije (v
nadaljnjem besedilu: računsko sodišče) na podlagi javno objavljenih poročil iz
tretjega odstavka 24. člena tega zakona preveri, ali je letno poročilo
sestavljeno v skladu s 24. členom tega zakona.
Računsko sodišče lahko zahteva dopolnitev
letnega poročila, če to ni sestavljeno v skladu s 24. členom tega zakona, in
določi tudi rok, ki ne sme biti krajši kot 15 dni in ne daljši od 30 dni, v
katerem mora stranka letno poročilo dopolniti in ponovno predložiti AJPES.
Stranki, ki v roku iz tretjega odstavka 24.
člena tega zakona AJPES ne predloži letnega poročila za preteklo poslovno leto,
oziroma v roku iz prejšnjega odstavka tega člena ne dopolni letnega poročila,
računsko sodišče izda sklep o ustavitvi financiranja iz državnega proračuna in
proračunov lokalnih skupnosti, dokler ne izpolni obveznosti. Zoper sklep
računskega sodišča ni mogoča pritožba, dopusten pa je upravni spor.
24.b člen
Revizijo pravilnosti poslovanja strank, ki
prejemajo sredstva iz državnega proračuna ali proračunov lokalnih skupnosti in
so v preteklem letu prejele ali bile upravičene do prejema več kot 10.000 eurov
teh sredstev, opravlja računsko sodišče. Računsko sodišče mora v posameznem
letu opraviti revizijo pravilnosti poslovanja najmanj tretjine strank iz prvega
stavka tega odstavka tako, da v obdobju štirih let opravi revizijo pri vseh teh
strankah. Računsko sodišče lahko opravi tudi revizijo pravilnosti poslovanja
stranke, za katero izvedbo revizije predlaga komisija za preprečevanje
korupcije ali drug nadzorni organ, ki pri izvrševanju svojih nalog ugotovi
nepravilnosti, ali če ob pregledu iz prejšnjega člena podvomi v resničnost
podatkov letnega poročila ali ugotovi druge nepravilnosti. Pri opravljanju
revizije poslovanja strank računsko sodišče ravna skladno s pooblastili in po
postopku, ki ga določata ta zakon in zakon, ki ureja pristojnosti računskega sodišča.
Stranka, pri kateri se opravlja revizija,
državni organi, organi lokalnih skupnosti, AJPES, banke in hranilnice, v
katerih ima stranka odprte transakcijske račune, izvajalci storitev in
prodajalci blaga, ki so opravili storitve oziroma dobavili blago stranki, so
dolžni računskemu sodišču na zahtevo brezplačno predložiti listine, potrebne za
izvedbo revizije, dati pojasnila ter omogočiti vpogled v svoje poslovne knjige
in evidence. V primeru, da računsko sodišče ugotovi obstoj tveganj, da v letnem
poročilu stranke niso prikazani oziroma niso pravilno prikazani vsi podatki,
lahko zahteva pojasnila, podatke ali listine, ki so potrebne za izvedbo
revizije, tudi od drugih oseb.
Računsko sodišče za potrebe izvedbe
revizije zbira osebne podatke, ki omogočajo identifikacijo (osebno ime, EMŠO
ali davčna številka, državljanstvo in naslov fizične osebe ali posameznika, ki
samostojno opravlja dejavnost), neposredno od oseb iz prejšnjega odstavka, iz
registra transakcijskih računov, ki ga upravlja AJPES, iz davčnega registra, ki
ga vodi in upravlja Davčna uprava Republike Slovenije, in iz zbirk osebnih
podatkov ministrstva, pristojnega za notranje zadeve.
Ko je revizijsko poročilo računskega
sodišča dokončno, se objavi na spletnih straneh računskega sodišča.
Računsko sodišče dokončno revizijsko
poročilo pošlje državnemu zboru.
Če računsko sodišče v revizijskem poročilu
ugotovi, da je stranka pridobila prispevke fizične osebe v nasprotju s tem
zakonom in jih ni nakazala v humanitarne namene v skladu z devetim odstavkom
22. člena tega zakona, stranki hkrati določi dodatni 30 dnevni rok, da to
stori.
24.c člen
V odločbi sodišča o prekršku, v kateri se
ugotovi, da je stranka odgovorna za prekršek iz 4., 5. ali 8. točke prvega
odstavka 28. člena tega zakona, se stranki izreče tudi izguba pravice do
sredstev iz državnega proračuna in proračunov lokalnih skupnosti za dobo enega
leta.
Z odločbo sodišča o prekršku, v kateri se
ugotovi, da je stranka odgovorna za prekršek iz 6., 7., 9. ali 10. točke prvega
odstavka 28. člena tega zakona, se stranki za dobo šestih mesecev za polovico
zmanjšajo sredstva, do katerih je upravičena iz državnega proračuna in
proračunov lokalnih skupnosti.
Začasna izguba oziroma začasna omejitev
pravice do financiranja iz prvega in drugega odstavka tega člena nastopi z
naslednjim mesecem po pravnomočnosti odločbe o prekršku.
25. člen
Državni organi, organi lokalnih skupnosti,
pravne osebe javnega in zasebnega prava ter samostojni podjetniki posamezniki
in posamezniki, ki samostojno opravljajo dejavnost, ne smejo financirati
strank, razen če zakon določa drugače.
Stranke lahko za financiranje volilne
kampanje na podlagi pisnega dogovora prenesejo sredstva s svojega
transakcijskega računa na transakcijski račun stranke, ki je organizator
volilne kampanje za skupno listo kandidatov oziroma skupnega kandidata, če te
stranke predlagajo skupno listo kandidatov oziroma skupnega kandidata. Stranka,
ki je organizator volilne kampanje, mora celotni prejeti znesek nakazati na
poseben transakcijski račun za volilno kampanjo. Stranka, ki je prejela delno
povračilo stroškov za volilno kampanjo, lahko s svojega transakcijskega računa
v skladu s pisnim dogovorom prenese ta sredstva na transakcijski račun drugih
strank iz tega odstavka.
26. člen
Lokalne skupnosti financirajo stranke v
skladu s tem zakonom.
Pristojni organ občine s sklepom o
financiranju strank določi, da stranka, ki je kandidirala kandidatke oziroma
kandidate na zadnjih volitvah za občinski svet, dobi sredstva iz proračuna
lokalne skupnosti sorazmerno številu glasov volivcev, ki jih je dobila na
volitvah. Če se volitve izvedejo po večinskem volilnem sistemu, se število
glasov, ki so jih stranke dobile na volitvah v posamezni volilni enoti, deli s
številom članom sveta lokalne skupnosti, ki se volijo v tej volilni enoti.
Stranka pridobi sredstva iz proračuna
lokalne skupnosti, če je dobila najmanj polovico števila glasov, potrebnih za
izvolitev enega člana sveta lokalne skupnosti, ki ga dobimo, če število
veljavnih glasov delimo s številom mest v občinskem svetu. Višina sredstev,
namenjenih za financiranje političnih strank, se določi v proračunu lokalne
skupnosti za posamezno proračunsko leto. Višina sredstev ne sme presegati 0,6%
sredstev, ki jih ima lokalna skupnost zagotovljenih po predpisih, ki urejajo
financiranje občin in s katerimi zagotovi izvajanje ustavnih in zakonskih nalog
za to leto.
V. NADZORSTVO
27. člen
Nadzorstvo nad izvrševanjem določb tega
zakona, katerih kršitve so s tem zakonom določene kot prekrški, izvaja
inšpektorat, pristojen za notranje zadeve, razen nad izvrševanjem določb 21.,
22., prvega in drugega odstavka 24., 24.a, drugega odstavka 24.b in 25. člena
tega zakona, nad katerimi izvaja nadzorstvo računsko sodišče, in nad
izvrševanjem določbe tretjega odstavka 24. člena tega zakona, nad katero izvaja
nadzorstvo AJPES.
Računsko sodišče izvaja nadzorstvo v mejah
pristojnosti, ki jih določata ta zakon in zakon, ki ureja pristojnosti
računskega sodišča.
Inšpekcijski in drugi državni organi ter
nosilci javnih pooblastil, ki pri izvrševanju svojih nalog ugotovijo kršitve
določb zakona iz prvega odstavka tega člena, morajo prekrškovnemu organu podati
predlog za uvedbo postopka o prekršku.
VI. KAZENSKE DOLOČBE
28. člen
Z globo od 6.000 do 30.000 eurov se kaznuje
za prekršek stranka:
1.
ki deluje v smislu 1. člena tega zakona in ima sedež v tujini (prvi
odstavek 3. člena);
2.
ki deluje oziroma ustanovi svoje organizacijske oblike v gospodarskih
družbah, v zavodih in v drugih organizacijah ter v državnih organih (drugi
odstavek 3. člena);
3.
ki deluje kot vojaško ali kot oboroženo združenje (tretji odstavek 3.
člena).
Z globo od 1.500 do 4.000 eurov se kaznuje
za prekršek tudi odgovorna oseba stranke, ki stori prekršek iz prejšnjega
odstavka.
Z globo od 4.200 do 21.000 eurov se kaznuje
za prekršek stranka:
1.
ki v 30 dneh po sprejemu finančnega poročila o poslovanju stranke za
preteklo leto ne nakaže presežka prihodkov stranke v humanitarne namene (četrti
odstavek 21. člena);
2.
ki prejme sredstva, prispevke ali drugo premoženjsko korist iz
nedovoljenih virov in jih ne nakaže v humanitarne namene v 30 dneh od prejema
(sedmi odstavek 21. člena in 25. člen v povezavi z devetim odstavkom 22.
člena);
3.
ki prejme prispevke v gotovini, ki presegajo znesek, ki je določen na
podlagi zakona, ki ureja davčni postopek, glede obveznosti nakazovanja plačil
in prejemkov na transakcijske račune, ali preko ponudnikov plačilnih storitev
prejme prispevke v denarju višje od zneska, ki je določen na podlagi zakona, ki
ureja davčni postopek, glede obveznosti nakazovanja plačil in prejemkov na
transakcijske račune, ki niso vplačani s kreditnimi plačili ali direktnimi
obremenitvami v breme plačilnega računa plačnika, in jih v dodatnem 30 dnevnem
roku, ki ga v revizijskem poročilu določi računsko sodišče ne nakaže v
humanitarne namene (prvi odstavek 22. člena v povezavi s šestim odstavkom 24.b
člena);
4.
ki s fizično osebo, ki zanjo opravi storitev ali ji proda blago, ne
sklene ustrezne pogodbe v pisni obliki (tretji odstavek 22. člena);
5.
ki pridobi od iste fizične osebe v enem letu prispevke v višini, ki
presegajo desetkratno povprečno bruto mesečno plačo, in presežka ne nakaže v
humanitarne namene v dodatnem 30 dnevnem roku, ki ga v revizijskem poročilu
določi računsko sodišče (četrti odstavek 22. člena v povezavi s šestim
odstavkom 24.b člena);
6.
ki ne pridobi posojila pod pogoji iz petega odstavka 22. člena tega
zakona;
7.
ki v letnem poročilu stranke ne navede podatkov iz šestega in sedmega
odstavka 22. člena tega zakona;
8.
ki v roku ne izpolni obveznosti iz tretjega odstavka 24. člena in
drugega odstavka 24.a člena tega zakona;
9.
ki na zahtevo računskega sodišča ne da oziroma ne predloži pojasnil,
podatkov ali listin, ki so potrebne za izvedbo revizije, ali ne omogoči
vpogleda v svoje poslovne knjige in evidence (drugi odstavek 24.b člena).
Z globo od 450 do 900 eurov se kaznuje za
prekršek tudi odgovorna oseba stranke, ki stori prekršek iz prejšnjega
odstavka.
28.a člen
Z globo od 350 do 850 eurov se kaznuje za prekršek zastopnik stranke, ki ne ravna skladno z
določbo četrtega odstavka 17. člena ali tretjega odstavka 18. člena tega zakona.
28.b člen
Z globo od 1.500 do 15.000 eurov se kaznuje
za prekršek stranka:
1.
ki v stranko včlani mladoletnika, ki ni star najmanj 15 let, brez
privolitve njegovega zakonitega zastopnika (tretji odstavek 6. člena);
2.
ki v nasprotju z določbo 7. člena tega zakona v stranko včlani tujca;
3.
ki v pravnem prometu ne uporablja le svojega registriranega imena,
skrajšanega imena, kratice imena in znaka (tretji odstavek 8. člena);
4.
ki v volilni kampanji in v kandidacijskem postopku ne uporablja le
svojega registriranega imena, kratice imena in znaka (šesti odstavek 8. člena);
5.
ki v predpisanem roku ne vloži zahteve za vpis statusne spremembe iz
drugega odstavka 14. člena tega zakona v register ali ki v predpisanem roku ne
poda zahteve za vpis spremembe iz 15. člena tega zakona v register.
Z globo od 350 do 1.500 eurov se kaznuje za
prekršek tudi odgovorna oseba stranke, ki stori prekršek iz prejšnjega
odstavka.
28.c člen
Z globo od 600 do 1.200 eurov se kaznuje za
prekršek fizična oseba:
1.
ki da stranki prispevek v gotovini, ki presega višino, določeno v prvem
odstavku 22. člena tega zakona, ali pri prispevanju prispevka stranki ne
sporoči podatkov iz prvega odstavka 22. člena tega zakona;
2.
ki s stranko ne sklene pogodbe v pisni obliki iz tretjega in petega odstavka
22. člena tega zakona ali v posojilni pogodbi ne navede podatkov iz petega
odstavka 22. člena tega zakona;
3.
ki da stranki prispevek, ki presega višino, določeno v četrtem odstavku
22. člena tega zakona.
Z globo iz prejšnjega odstavka se kaznuje
tudi fizična oseba iz drugega odstavka 24.b člena tega zakona, ki na zahtevo
računskega sodišča ne da oziroma ne predloži pojasnil, podatkov ali listin, ki
so potrebne za izvedbo revizije, ali ne omogoči vpogleda v svoje poslovne
knjige in evidence (drugi odstavek 24.b člena).
29. člen
Z globo od 6.000 do 30.000 eurov se kaznuje
pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno
opravljajo dejavnost:
1.
ki da posojilo stranki v nasprotju z določbo petega odstavka 22. člena
tega zakona;
2.
ki na zahtevo računskega sodišča ne da oziroma ne predloži pojasnil,
podatkov ali listin, ki so potrebne za izvedbo revizije, ali ne omogoči
vpogleda v svoje poslovne knjige in evidence (drugi odstavek 24.b člena);
3.
ki da prispevek stranki (25. člen).
Z globo od 1.500 do 4.000 eurov se kaznuje
za prekršek tudi odgovorna oseba pravne osebe, samostojnega podjetnika
posameznika ali posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, ki stori prekršek
iz prejšnjega odstavka.
Z globo iz prejšnjega odstavka se kaznuje
tudi odgovorna oseba državnega organa ali organa lokalne skupnosti, ki stori
prekršek iz 2. ali 3. točke prvega odstavka tega člena (drugi odstavek 24.b
člena in 25. člen).
29.a člen
(črtan)
30. člen
(črtan)
31. člen
(črtan)
31.a člen
Z globo 600 eurov
se kaznuje za prekršek fizična oseba, ki pred vpisom stranke v register deluje
v njenem imenu kot zastopnik v smislu 1. člena tega zakona, razen za dejanja,
potrebna za vpis stranke v register (tretji odstavek 12. člena).
31.b člen
Inšpektorat, pristojen za notranje zadeve,
in AJPES lahko izrekata globe za prekrške po tem zakonu v okviru razpona,
predpisanega s tem zakonom, pri čemer lahko za prekrške v hitrem postopku
izrečeta globe tudi v znesku, ki je višji od najnižje predpisane globe.
Zakon o političnih strankah (Uradni list RS,
št. 62/94)
vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:
»VII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
32. člen
Registrski organ v roku enega meseca od
dneva uveljavitve tega zakona vpiše v register kot stranke tiste politične
organizacije, ki so na zadnjih volitvah v državni zbor dobile poslanske
mandate.
Stranke iz prejšnjega odstavka morajo v
roku šestih mesecev od dneva vpisa v register uskladiti svoje akte z določbami
tega zakona ter jih poslati registrskemu organu, sicer se jih izbriše iz
registra.
33. člen
Politična organizacija mora v šestih
mesecih od dneva uveljavitve tega zakona vložiti zahtevo za vpis v register v
skladu s tem zakonom.
Politična organizacija iz prejšnjega
odstavka lahko kot stranka ohrani svoje ime, skrajšano ime, kratico imena in
znak.
Če politična organizacija v šestih mesecih
od dneva uveljavitve tega zakona ne vloži zahteve iz prvega odstavka tega
člena, preneha delovati.
Premoženje oziroma sredstva političnih
organizacij iz prejšnjega odstavka oziroma strank iz prvega odstavka 32. člena
tega zakona, na katerem so imele te organizacije pravico uporabe in so jih
pridobile iz proračuna, se prenese na proračun.
34. člen
Na Republiko Slovenijo in lokalne skupnosti
se z dnem uveljavitve tega zakona prenesejo tiste nepremičnine političnih
strank, ki so jih te pridobile kot pravni nasledniki bivših družbenopolitičnih
organizacij, razen kolikor so jih te pridobile, ali povečale njihovo vrednost
iz lastnih sredstev teh organizacij in kolikor zakon ne določa drugače. Za
lastna sredstva se šteje članarina, prostovoljni prispevki fizičnih oseb in
prostovoljno delo.
Bivše družbenopolitične organizacije iz
prejšnjega odstavka so Zveza komunistov Slovenije, Socialistična zveza
delovnega ljudstva in Zveza socialistične mladine Slovenije.
Pravno nasledstvo organizacij iz prejšnjega
odstavka se glede premoženjskih razmerij ureja v skladu s predpisi, ki urejajo
nepravdni postopek pred sodiščem.
35. člen
Financiranje strank se v skladu z določbo
23. člena tega zakona prične s 1. januarjem 1995.
36. člen
Z dnem uveljavitve tega zakona preneha
veljati zakon o političnem združevanju (Uradni list SRS, št. 42/89 in Uradni
list RS, št. 35/90), razen določb 21. člen, ki prenehajo veljati
1. januarja 1995.
Z dnem uveljavitve tega zakona prenehajo
veljati predpisi, izdani na podlagi zakona iz prejšnjega odstavka.
37. člen
Ta zakon začne veljati naslednji dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Zakon o nadomestitvi indeksa drobnoprodajnih
cen z indeksom cen življenjskih potrebščin – ZNIDC (Uradni list RS, št. 1/99)
vsebuje naslednjo končno določbo:
»2. člen
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o
političnih strankah – ZPolS-A (Uradni list RS, št. 70/00)
vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:
»PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
23. člen
Financiranje strank se v skladu z določbo
13. člena tega zakona prične z naslednjim mesecem po uveljavitvi tega zakona,
financiranje strank v skladu z določbo 16. člena tega zakona pa se prične s sprejemom
proračuna lokalne skupnosti za leto 2001.
24. člen
Politične stranke, ki so na dan uveljavitve
tega zakona vpisane v register, so dolžne v roku 3 mesecev od uveljavitve tega
zakona registrskemu organu podati zahtevo za vpis zastopnika stranke v register
in predložiti grafično podobo znaka stranke.
Vlogi morajo priložiti zapisnik zbora
oziroma sestanka ali kongresa, na katerem je bil zastopnik stranke izvoljen.
Za kršitev določbe iz prvega odstavka tega
člena se uporabljajo določbe 8. točke 28. člena zakona.
25. člen
Minister, pristojen za upravo, uskladi
predpis o registru ter o obrazcu ustanovne izjave najkasneje v 3 mesecih po
uveljavitvi tega zakona.
Minister, pristojen za finance, izda
podzakonski akt iz 14. člena tega zakona najkasneje v 6 mesecih po njegovi
uveljavitvi.
26. člen
Z dnem uveljavitve tega zakona se v 53.a
členu zakona o volitvah v Državni zbor (Uradni list RS, št. 44/92, 60/95, 67/97
– odločba US) črta besedilo: “oziroma tuje fizične ali pravne osebe”.
27. člen
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o
političnih strankah – ZPolS-B (Uradni list RS, št. 51/02)
vsebuje naslednjo končno določbo:
»5. člen
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o
političnih strankah – ZPolS-C (Uradni list RS, št. 69/05)
vsebuje naslednjo končno določbo:
»11. člen
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o
političnih strankah – ZPolS-D (Uradni list RS, št. 103/07)
vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:
»PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
9. člen
Manjkajoče podatke iz tretjega odstavka 10.
člena zakona o zastopnikih strank morajo stranke posredovati registrskemu
organu v šestih mesecih od uveljavitve tega zakona.
Registrski organ podatke iz prejšnjega
odstavka vpiše v register strank. O vpisu ne izda odločbe.
10. člen
Drugi odstavek 14. člena in del besedila
prvega odstavka 4. člena Zakona o volilni in referendumski kampanji (Uradni
list RS, št. 41/07), ki se glasi: »ter sredstvi gospodarskih družb, v katere je
vložen javni kapital v višini več kot 25% in gospodarskih družb, ki so v
njihovi večinski lasti« prenehata veljati 1. januarja 2008.
11. člen
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, razen 4. in 7. člena tega zakona,
ki začneta veljati 1. januarja 2008.«.
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o
političnih strankah – ZPolS-E (Uradni list RS, št. 99/13)
vsebuje naslednje prehodne in končno določbo:
»PREHODNE IN KONČNA DOLOČBA
20. člen
Minister, pristojen za notranje zadeve,
izda predpis iz petega odstavka 24. člena zakona v šestih mesecih od
uveljavitve tega zakona.
21. člen
Posredovanje letnega poročila stranke preko
spletnega portala AJPES iz tretjega odstavka 24. člena zakona se omogoči
najkasneje do 1. marca 2015.
Do zagotovitve posredovanja letnih poročil
preko spletnega portala iz prejšnjega odstavka se letna poročila izdelajo v
skladu z Zakonom o političnih strankah (Uradni list RS, št. 100/05 – uradno
prečiščeno besedilo in 103/07) in Pravilnikom o vsebini in obliki letnega
poročila in skrajšanega letnega poročila političnih strank (Uradni list RS, št.
2/01) ter posredujejo AJPES na način, določen z Navodilom o predložitvi letnih
poročil nepridobitnih organizacij – pravnih oseb zasebnega prava (Uradni list
RS, št. 7/08, 8/09 in 109/10).
Minister, pristojen za notranje zadeve, v
Uradnem listu objavi datum, od katerega se letna poročila strank posredujejo
preko spletnega portala AJPES.
22. člen
Določbe 24.c člena zakona se začnejo
uporabljati z dnem uveljavitve dopolnitve zakona, ki ureja prekrške, s sankcijo
izgube pravice do sredstev iz državnega proračuna ali proračuna lokalne
skupnosti ter s sankcijo zmanjšanja sredstev, do katerih je stranka upravičena
iz državnega proračuna ali proračuna lokalne skupnosti.
23. člen
Ne glede na določbe zakona, ki ureja
prekrške, do uveljavitve dopolnitve zakona, ki ureja prekrške, z določitvijo
sodne pristojnosti za odločanje o prekrških s področja političnih strank, o
prekrških iz členov, navedenih v prvem odstavku 27. člena zakona, za katere
nadzor je pristojno računsko sodišče, odloča sodišče. Obdolžilni predlog vloži
računsko sodišče, za odločanje o prekršku pa je pristojno Okrajno sodišče v
Ljubljani.
24. člen
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne s 1.
januarjem 2014.
Do začetka uporabe tega zakona se
uporabljajo določbe Zakona o političnih strankah (Uradni list RS, št. 100/05 –
uradno prečiščeno besedilo in 103/07).«.
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o
političnih strankah – ZPolS-F (Uradni list RS, št. 46/14)
vsebuje naslednjo končno določbo:
»KONČNA DOLOČBA
8. člen
Ta zakon začne veljati naslednji dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.