Zakon o volitvah poslancev iz Republike Slovenije v Evropski parlament (ZVPEP)

Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače.

Neuradno prečiščeno besedilo Zakona o volitvah poslancev iz Republike Slovenije v Evropski parlament obsega:

-       Zakon o volitvah poslancev iz Republike Slovenije v Evropski parlament – ZVPEP (Uradni list RS, št. 96/02 z dne 14. 11. 2002),

-       Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o volitvah poslancev iz Republike Slovenije v Evropski parlament – ZVPEP-A (Uradni list RS, št. 22/04 z dne 10. 3. 2004),

-       Zakon o volitvah poslancev iz Republike Slovenije v Evropski parlament – uradno prečiščeno besedilo – ZVPEP-UPB1 (Uradni list RS, št. 40/04 z dne 20. 4. 2004),

-       Zakon o volilni in referendumski kampanji – ZVRK (Uradni list RS, št. 41/07 z dne 11. 5. 2007),

-       Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o volitvah poslancev iz Republike Slovenije v Evropski parlament – ZVPEP-B (Uradni list RS, št. 109/09 z dne 28. 12. 2009),

-       Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o volitvah poslancev iz Republike Slovenije v Evropski parlament – ZVPEP-C (Uradni list RS, št. 9/14 z dne 5. 2. 2014),

-       Zakon o dopolnitvi Zakona o volitvah poslancev iz Republike Slovenije v Evropski parlament – ZVPEP-D (Uradni list RS, št. 59/17 z dne 27. 10. 2017).

ZAKON

o volitvah poslancev iz Republike Slovenije v Evropski parlament (ZVPEP)

(neuradno prečiščeno besedilo št. 6)

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

Poslanke oziroma poslanci (v nadaljnjem besedilu: poslanci) iz Republike Slovenije v Evropskem parlamentu se volijo neposredno na podlagi splošne in enake volilne pravice s tajnim glasovanjem za dobo petih let.

S tem zakonom se v pravni red Republike Slovenije prenaša Direktiva Sveta 93/109/ES z dne 6. decembra 1993 o podrobni ureditvi uresničevanja aktivne in pasivne volilne pravice na volitvah v Evropski parlament za državljane Unije, ki prebivajo v državi članici, niso pa njeni državljani (UL L št. 329 z dne 30. 12. 1993, str. 34), zadnjič spremenjeno z Direktivo Sveta 2013/1/EU z dne 20. decembra 2012 o spremembi Direktive 93/109/ES v zvezi z nekaterimi podrobnimi ureditvami za uresničevanje pasivne volilne pravice na volitvah v Evropski parlament za državljane Unije, ki prebivajo v državi članici, niso pa njeni državljani (UL L št. 26 z dne 26. 1. 2013, str. 27).

2. člen

Poslanec v Evropskem parlamentu (v nadaljnjem besedilu: poslanec) ne more biti poslanec v Državnem zboru Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: Državni zbor) in ne more opravljati izvršilne funkcije v lokalni skupnosti. Poslanec tudi ne sme opravljati funkcij in dejavnosti, ki jih ne sme opravljati poslanec v Državnem zboru.

3. člen

Volitve poslancev iz Republike Slovenije v Evropski parlament (v nadaljnjem besedilu: volitve) razpiše Predsednik republike. Za dan glasovanja se določi nedelja ali drug dela prost dan v obdobju, ki ga določi pristojni organ Evropske unije.

Akt o razpisu volitev se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Volitve se razpišejo najprej 135 dni in najkasneje 75 dni pred dnevom glasovanja. Od dneva razpisa glasovanja do dneva glasovanja mora preteči najmanj šestdeset dni.

Z dnem, ki je v aktu o razpisu volitev določen kot dan razpisa volitev, začnejo teči roki za volilna opravila.

4. člen

Volitve vodijo in izvajajo volilni organi, imenovani po zakonu o volitvah v Državni zbor.

5. člen

Za odločanje o zakonitosti aktov volilnih organov pri volitvah poslancev v Evropski parlament v upravnem sporu je pristojno Vrhovno sodišče Republike Slovenije.

6. člen

Sredstva za volitve v Evropski parlament se zagotavljajo v državnem proračunu.

7. člen

Glede vprašanj, ki s tem zakonom niso posebej urejena, se smiselno uporabljajo določbe zakona o volitvah v Državni zbor.

Ne glede na določbe zakona o volitvah v Državni zbor in zakona o političnih strankah se lahko na volitvah v imenu liste kandidatov, ki jo je vložila politična stranka, v kandidacijskem postopku, v volilni kampanji in na glasovnicah uporablja tudi ime politične stranke na evropski ravni, s katero je politična stranka povezana. Imenu se lahko doda tudi skrajšano ime ali kratico imena in znak politične stranke na evropski ravni.

8. člen

(prenehal veljati)

9. člen

Glede položaja poslanca, glede pridobitve in prenehanja mandata poslanca, glede nezdružljivosti funkcije poslanca z drugimi funkcijami, glede poslanske imunitete, glede materialnih in drugih pogojev za delo poslanca, glede pravice poslanca po prenehanju mandata ter glede omejitev in obveznosti, vezanih na funkcijo poslanca, se uporabljajo določbe predpisov Evropske unije; za vprašanja, ki s predpisi Evropske unije niso urejena, pa se smiselno uporabljajo določbe zakona o poslancih in določbe drugih zakonov, ki veljajo za poslance Državnega zbora.

II. VOLILNA PRAVICA

10. člen

Pravico voliti poslanca v Evropskem parlamentu ima državljanka oziroma državljan (v nadaljnjem besedilu: državljan) Republike Slovenije, ki ima pravico voliti poslanca Državnega zbora. Pravico biti voljen za poslanca v Evropskem parlamentu ima državljan, ki ima pravico biti voljen za poslanca Državnega zbora.

Pravico voliti in biti voljen za poslanca v Evropskem parlamentu ima, pod pogojem, da mu ni bila odvzeta volilna pravica, in pod pogojem, da je vpisan v evidenco volilne pravice, tudi državljan druge države članice Evropske unije, ki na dan glasovanja dopolni osemnajst let starosti ter ima dovoljenje za stalno prebivanje in prijavljeno stalno prebivališče v Republiki Sloveniji oziroma potrdilo o prijavi prebivanja in prijavljeno začasno prebivališče v Republiki Sloveniji.

Volivka oziroma volivec (v nadaljnjem besedilu: volivec) lahko na istih volitvah v Evropski parlament glasuje samo enkrat in kandidira samo na eni kandidatni listi.

Državljan Republike Slovenije, ki uresničuje volilno pravico za volitve poslancev Evropskega parlamenta v drugi državi, ne more uresničevati volilne pravice za volitve poslancev Evropskega parlamenta iz Republike Slovenije.

Evidenco volilne pravice in sestavo volilnih imenikov ureja zakon.

III. VOLILNI SISTEM

11. člen

Poslanci se volijo po proporcionalnem načelu.

Glasuje se o listah kandidatk oziroma kandidatov (v nadaljnjem besedilu: kandidatov).

Območje Republike Slovenije je ena volilna enota.

12. člen

Volivec lahko glasuje samo za eno listo kandidatov. Volivec lahko na glasovnici označi enega kandidata, ki mu daje prednost pred ostalimi kandidati na listi, za katero je glasoval (preferenčni glas).

13. člen

Delitev poslanskih mest med liste kandidatov se opravi na ravni vse države.

Poslanska mesta se dodelijo listam kandidatov po zaporedju najvišjih količnikov, ki se dobijo tako, da se število glasov za vsako listo kandidatov deli z vsemi števili od ena do števila poslancev, ki se volijo (d’Hondtov sistem). Z liste kandidatov je izvoljenih toliko kandidatov, kolikor mandatov je dobila lista.

Izvoljeni so kandidati, ki so dobili največje število preferenčnih glasov. Preferenčni glasovi za posamezne kandidate se upoštevajo, če število preferenčnih glasov posameznega kandidata presega količnik, izračunan tako, da se število vseh glasov, oddanih za listo, deli z dvakratnikom števila kandidatov na listi. Če po tem pravilu ni izvoljenih toliko kandidatov, kolikor poslanskih mandatov pripada posamezni listi, so na preostala poslanska mesta na tej listi izvoljeni kandidati po vrstnem redu kandidatov na listi kandidatov.

IV. KANDIDIRANJE

14. člen

Kandidate za poslance lahko predlagajo politične stranke in volivci. Na listi kandidatov je lahko največ toliko kandidatov, kolikor poslancev se voli iz Republike Slovenije.

15. člen

Politične stranke določajo kandidate po postopku, določenim z njihovimi pravili. Lista kandidatov se določi s tajnim glasovanjem.

Politična stranka lahko vloži listo kandidatov, če je podprta s podpisi najmanj štirih poslancev Državnega zbora ali najmanj tisoč volivcev.

Dvoje ali več političnih strank lahko vloži skupno listo kandidatov, če je podprta s podpisi najmanj šestih poslancev Državnega zbora ali najmanj tisoč petsto volivcev.

Na kandidatni listi noben spol ne sme biti zastopan z manj kot 40 odstotki. Vsaka lista mora biti sestavljena tako, da je najmanj en kandidat vsakega od spolov uvrščen v zgornjo polovico liste.

Liste kandidatov, ki niso skladne z določili prejšnjega odstavka, so neveljavne.

Določbi prejšnjih dveh odstavkov ne veljata za kandidatni listi, na katerih so uvrščeni le en ali le trije kandidati oziroma kandidatke, pri čemer mora biti na kandidatni listi, na katero so uvrščeni trije kandidati oziroma kandidatke, najmanj en predstavnik vsakega od spolov.

16. člen

Listo kandidatov lahko vložijo volivci, če je podprta s podpisi najmanj tri tisoč volivcev.

Na kandidatni listi noben spol ne sme biti zastopan z manj kot 40 odstotki. Vsaka lista mora biti sestavljena tako, da je najmanj en kandidat vsakega od spolov uvrščen v zgornjo polovico liste.

Liste kandidatov, ki niso skladne z določili prejšnjega odstavka, so neveljavne.

Določbi prejšnjih dveh odstavkov ne veljata za kandidatni listi, na katerih so uvrščeni le en ali le trije kandidati oziroma kandidatke, pri čemer mora biti na kandidatni listi, na katero so uvrščeni trije kandidati oziroma kandidatke, najmanj en predstavnik vsakega od spolov.

17. člen

Vsak poslanec in vsak volivec lahko da podporo samo eni listi kandidatov.

18. člen

Lista kandidatov se vloži pri Državni volilni komisiji najkasneje trideseti dan pred dnevom glasovanja.

Če je na listi kandidatov kandidat, ki ni državljan Republike Slovenije, je pa državljan druge države članice Evropske unije, mora biti listi priložena tudi izjava kandidata, da mu v državi članici Evropske unije, katere državljan je, ni bila odvzeta pravica do kandidiranja na volitvah v Evropski parlament, podatki o njegovem državljanstvu, datumu in kraju rojstva, zadnjem naslovu prebivališča v državi članici Evropske unije, katere državljan je kandidat, in naslovu njegovega stalnega prebivališča v Republiki Sloveniji oziroma če stalnega prebivališča nima v Republiki Sloveniji, o naslovu njegovega začasnega prebivališča v Republiki Sloveniji ter izjava, da ne kandidira na volitvah v Evropski parlament v nobeni drugi državi članici Evropske unije.

Državna volilna komisija obvesti pristojne organe drugih držav članic Evropske unije o tem, kateri njihovi državljani kandidirajo na volitvah v Evropski parlament v Republiki Sloveniji, in jih zaprosi, da v roku, ki ga določi, posredujejo informacije, ali jim je bila pravica do kandidiranja na volitvah v Evropski parlament odvzeta.

Če Državna volilna komisija informacije iz prejšnjega odstavka ne prejme najkasneje do potrditve liste kandidatov, se upošteva izjava kandidata, da mu v državi članici Evropske unije, katere državljan je, ni bila odvzeta pravica do kandidiranja na volitvah v Evropski parlament.

Če Državna volilna komisija na podlagi informacije iz tretjega odstavka tega člena ugotovi, da je bila kandidatu odvzeta pravica do kandidiranja na volitvah v Evropski parlament, kandidaturo zavrne.

Državni zbor ne potrdi izvolitve poslanca, če ga Državna volilna komisija obvesti, da je po izdaji odločbe o potrditvi liste kandidatov na podlagi informacije iz tretjega odstavka tega člena ugotovila, da je bila kandidatu odvzeta pravica do kandidiranja na volitvah v Evropski parlament.

Mandat poslancu preneha, če je izvoljeni kandidat mandat že začel izvrševati, pa se na podlagi informacije iz tretjega odstavka tega člena ugotovi, da je bila kandidatu odvzeta pravica do kandidiranja na volitvah v Evropski parlament. Poslancu preneha mandat z dnem, ko Državni zbor ugotovi, da je nastal razlog za prenehanje mandata.

Ministrstvo, pristojno za notranje zadeve (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo), je točka za stike za izmenjavo informacij in preverjanje podatkov o volilni pravici državljana Republike Slovenije, ki v drugi državi članici Evropske unije, kjer prebiva, kandidira na volitvah v Evropski parlament.

Ministrstvo podatke iz prejšnjega odstavka preveri v evidenci volilne pravice, ki se vodi na podlagi zakona, ki ureja evidenco volilne pravice, in jih posreduje drugi državi članici Evropske unije v čim krajšem možnem času, najpozneje pa v petih delovnih dneh po prejemu zahteve.

V. GLASOVANJE IN UGOTAVLJANJE IZIDA VOLITEV

19. člen

Glede organizacije in dela na voliščih, glasovanja in ugotavljanja izida glasovanja se smiselno uporabljajo določbe zakona o volitvah v Državni zbor, kolikor ni s tem zakonom drugače določeno.

20. člen

Glasovnica vsebuje:

-       navodilo o načinu glasovanja,

-       zaporedne številke in imena list kandidatov po vrstnem redu iz seznama list kandidatov, pri vsaki listi pa tudi zaporedne številke ter imena in priimke kandidatov,

-       ime, skrajšano ime ali kratico imena in znak politične stranke na evropski ravni, s katero je politična stranka povezana, če je te podatke ob vložitvi liste kandidatov navedla politična stranka.

Volivec glasuje tako, da obkroži zaporedno številko liste kandidatov, za katero glasuje. Če želi dati posameznemu kandidatu z liste preferenčni glas, obkroži zaporedno številko pred imenom in priimkom kandidata, ki mu daje preferenčni glas.

21. člen

Izid volitev na volišču ugotavlja volilni odbor.

Ugotavljanje volilnega izida se začne po tem, ko se zaprejo vsa volišča v vseh državah članicah Evropske Unije.

22. člen

Državna volilna komisija ugotovi, koliko glasov je dobila posamezna lista kandidatov, koliko poslanskih mest je pripadlo posamezni listi in kateri kandidati s posameznih list so izvoljeni.

23. člen

Državni zbor potrdi izvolitev poslancev. Proti odločitvi Državnega zbora je v skladu z zakonom mogoča pritožba na Ustavno sodišče Republike Slovenije.

Predsednik Državnega zbora obvesti predsednika Evropskega parlamenta o izidu volitev v Evropski parlament.

24. člen

Predsednik Državnega zbora o prenehanju mandata poslanca in o tem, kdo je izvoljen za poslanca namesto poslanca, ki mu je prenehal mandat, obvesti predsednika Evropskega parlamenta.

Zakon o volitvah poslancev iz Republike Slovenije v Evropski parlament – ZVPEP (Uradni list RS, št. 96/02) vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:

»VI. PREHODNA IN KONČNI DOLOČBI

25. člen

Ta zakon se začne uporabljati, ko Republika Slovenija pridobi pravico voliti poslance v Evropski parlament.

26. člen

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«

Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o volitvah poslancev iz Republike Slovenije v Evropski parlament – ZVPEP-A (Uradni list RS, št. 22/04) spreminja naslov VI. poglavja tako, da se glasi:

»VI. PREHODNE IN KONČNA DOLOČBA«;

dodaja 24.a člen, ki se glasi:

»24.a člen

V obdobju od dne pristopa Republike Slovenije k Evropski uniji do pričetka mandata Evropskega parlamenta za mandatno obdobje 2004-2009 opravlja funkcijo poslancev iz Republike Slovenije v Evropskem parlamentu sedem poslancev Državnega zbora, ki jih imenuje Državni zbor.

Državni zbor imenuje sedem poslancev iz prejšnjega odstavka na predlog komisije, pristojne za volitve in imenovanja (v nadaljnjem besedilu: komisija).«;

dodaja 24.b člen, ki se glasi:

»24.b člen

Komisija oblikuje predlog enotne liste kandidatov na podlagi predlogov poslanskih skupin. Poslanska skupina predlaga toliko kandidatov izmed svojih članov, kolikor poslancev iz prejšnjega člena ji pripada sorazmerno glede na število poslancev, izvoljenih v Državni zbor na podlagi splošne volilne pravice iz istoimenskih list na zadnjih splošnih volitvah v Državni zbor.«;

dodaja 24.c člen, ki se glasi:

»24.c člen

Državni zbor imenuje poslance z javnim glasovanjem o predlagani listi kandidatov kot celoti.

Kandidati na listi so imenovani, če za listo glasuje večina vseh poslancev.

Za izvedbo postopkov glasovanja in ugotavljanja izida glasovanje se uporablja Poslovnik Državnega zbora.«;

dodaja 24.č člen, ki se glasi:

»24.č člen

Če preneha mandat poslancu Državnega zbora, ki je bil imenovan za poslanca v Evropski parlament, razen če se je iztekla mandatna doba Državnega zbora, se namesto njega imenuje nov poslanec v Evropski parlament. Imenovanje se opravi na osnovi predloga, ki ga komisiji posreduje poslanska skupina, katere član je bil poslanec, ki mu je prenehal mandat.«;

dodaja 24.d člen, ki se glasi:

»24.d člen

Določbe 2. člena tega zakona glede nezdružljivosti funkcije poslanca v Evropskem parlamentu s funkcijo poslanca v Državnem zboru se ne uporabljajo za poslance v Evropskem parlamentu, ki jih imenuje Državni zbor.«;

dodaja 24.e člen, ki se glasi:

»24.e člen

Določbe 9. člena tega zakona, ki se nanašajo na pravice poslancev po prenehanju mandata, se za poslance v Evropskem parlamentu, ki jih je imenoval Državni zbor, uporabljajo od prenehanja njihovega mandata poslanca v Evropskem parlamentu, če ta mandat preneha kasneje kot preneha mandat poslanca Državnega zbora.«;

črta 25. člen:

»25. člen

(črtan)«;

ter vsebuje naslednjo končno določbo:

»7. člen

Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

Zakon o volilni in referendumski kampanji – ZVRK (Uradni list RS, št. 41/07) vsebuje naslednjo končno določbo:

»44. člen

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o volitvah poslancev iz Republike Slovenije v Evropski parlament – ZVPEP-B (Uradni list RS, št. 109/09) dodaja 24.f člen, ki se glasi:

»24.f člen

Do začetka mandata Evropskega parlamenta za obdobje 2014 do 2019 pripada mandat osmega poslanca v Evropskem parlamentu v skladu s tretjim odstavkom 13. člena tega zakona kandidatu s tiste liste kandidatov, ki bi ji v skladu z drugim odstavkom 13. člena tega zakona to mesto pripadlo glede na izid glasovanja na volitvah poslancev iz Republike Slovenije v Evropski parlament 7. junija 2009.«;

ter vsebuje naslednjo končno določbo:

»KONČNA DOLOČBA

6. člen

Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne z dnem uveljavitve protokola, s katerim se bo spremenil Protokol št. 36 o prehodnih določbah, ki je priložen k Lizbonski pogodbi, ki spreminja Pogodbo o Evropski uniji in Pogodbo o ustanovitvi Evropske skupnosti.«.

Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o volitvah poslancev iz Republike Slovenije v Evropski parlament – ZVPEP-C (Uradni list RS, št. 9/14) vsebuje naslednjo končno določbo:

»KONČNA DOLOČBA

6. člen

Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

Zakon o dopolnitvi Zakona o volitvah poslancev iz Republike Slovenije v Evropski parlament – ZVPEP-D (Uradni list RS, št. 59/17) vsebuje naslednjo končno določbo:

»KONČNA DOLOČBA

2. člen

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.