Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo
predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega
organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače.
Neuradno prečiščeno besedilo Zakona o
uresničevanju javnega interesa za kulturo obsega:
-
Zakon o uresničevanju javnega interesa za
kulturo – ZUJIK (Uradni list RS, št. 96/02 z dne 14. 11. 2002),
-
Zakon o financiranju občin – ZFO-1 (Uradni list
RS, št. 123/06 z dne 30. 11. 2006),
-
Odločbo o delni razveljavitvi drugega odstavka
45. člena Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo in o zavrnitvi
pobude (Uradni list RS, št. 7/07 z dne 26. 1. 2007),
-
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o
uresničevanju javnega interesa za kulturo – ZUJIK-A (Uradni list RS, št. 53/07
z dne 15. 6. 2007),
-
Odločbo o razveljavitvi prvega odstavka 42.
člena Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo z odložnim rokom
(Uradni list RS, št. 65/07 z dne 20. 7. 2007),
-
Zakon
o uresničevanju javnega interesa za kulturo – uradno
prečiščeno besedilo – ZUJIK –
UPB1 (Uradni list RS, št. 77/07 z dne 27. 8. 2007),
-
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo – ZUJIK-B (Uradni list RS, št. 56/08 z dne 6. 6. 2008),
-
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o
uresničevanju javnega interesa za kulturo – ZUJIK-C (Uradni list RS, št. 4/10 z
dne 22. 1. 2010),
-
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o
uresničevanju javnega interesa za kulturo – ZUJIK-D (Uradni list RS, št. 20/11
z dne 18. 3. 2011),
-
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o
uresničevanju javnega interesa za kulturo – ZUJIK-E (Uradni list RS, št. 111/13
z dne 27. 12. 2013),
-
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o
uresničevanju javnega interesa za kulturo – ZUJIK-F
(Uradni list RS, št. 68/16 z dne 4. 11. 2016),
-
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o
uresničevanju javnega interesa za kulturo – ZUJIK-G
(Uradni list RS, št. 61/17 z dne 2. 11. 2017),
-
Zakon o nevladnih organizacijah – ZNOrg (Uradni
list RS, št. 21/18 z dne 30. 3. 2018),
-
Zakon o debirokratizaciji – ZDeb (Uradni list
RS, št. 3/22 z dne 7. 1. 2022),
-
Zakon za zmanjšanje neenakosti in škodljivih
posegov politike ter zagotavljanje spoštovanja pravne
države – ZZNŠPP (Uradni list
RS, št. 105/22 z dne 3. 8. 2022).
ZAKON
o uresničevanju javnega interesa za
kulturo (ZUJIK)
(neuradno prečiščeno besedilo št. 14)
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(vsebina zakona)
Ta zakon določa javni interes za kulturo,
organe, ki so zanj pristojni in odgovorni ter mehanizme za njegovo
uresničevanje.
2. člen
(pomen izrazov)
Posamezni izrazi imajo po tem zakonu
naslednji pomen:
-
javni interes na področju kulture je interes za
ustvarjanje, posredovanje in varovanje kulturnih dobrin na državni in lokalnih
ravneh, ki se uresničuje z zagotavljanjem pogojev zanje (v nadaljnjem besedilu:
javni interes za kulturo);
-
nosilci javnega interesa so pristojni organi
(Državni zbor Republike Slovenije, Vlada Republike Slovenije, ministrstva,
organi lokalnih oblasti) in osebe javnega prava (javni skladi, javne agencije),
na katere je z javnim pooblastilom preneseno izvajanje posameznih nalog.
Nosilci javnega interesa izvajajo svoje naloge v sodelovanju s civilno družbo,
ki jo predstavljajo nacionalni svet za kulturo in sveti lokalnih skupnosti,
Kulturniška zbornica Slovenije in strokovne komisije ministra oziroma pristojnega
organa lokalnih skupnosti;
-
nacionalni oziroma lokalni program za kulturo
je strateški dokument razvojnega načrtovanja države oziroma lokalne skupnosti,
ki postavi cilje in prioritete kulturne politike;
-
kulturna dobrina je kulturni proizvod ali
storitev, ki je namenjena zadovoljevanju človekovih potreb na področju kulture;
-
javna kulturna dobrina je tista kulturna
dobrina, ki jo v javnem interesu zagotavlja država oziroma lokalna skupnost kot
javno službo oziroma v obliki podpore posamičnim kulturnim projektom;
-
javni kulturni program je kulturna dejavnost
izvajalcev, ki niso javni zavodi, pa jo država oziroma lokalna skupnost
zagotavlja/financira na primerljiv način kot javne zavode;
-
kulturni projekt je posamična aktivnost
kulturnih izvajalcev (izdaja knjige, obnova kulturnega spomenika, gledališka
predstava, koncert, štipendija ipd.), ki jo financira država oziroma lokalna
skupnost;
-
financiranje pomeni, kadar se uporablja
samostojno, tako financiranje kot sofinanciranje;
-
javna kulturna infrastruktura so nepremičnine
in oprema, namenjeni kulturi;
-
samozaposleni v kulturi so osebe, ki samostojno
kot poklic opravljajo kulturno dejavnost in so kot taki registrirani v posebnem
razvidu pri ministrstvu, pristojnem za kulturo;
3. člen
(drugi pravni predpisi)
Pri sprejemanju drugih predpisov, ki lahko
vplivajo na stanje kulture in njen razvoj, je potrebno upoštevati javni interes
za kulturo, določen z nacionalnim programom za kulturo.
4. člen
(kulturne dejavnosti)
Kulturne dejavnosti po tem zakonu so vse
oblike ustvarjanja, posredovanja in varovanja kulturnih dobrin na področju
nepremične in premične kulturne dediščine, besednih, uprizoritvenih, glasbenih,
vizualnih, filmskih, avdiovizualnih, intermedijskih in drugih umetnosti na
področju založništva in knjižničarstva, kinematografije in na drugih področjih
kulture.
V dvomu, ali je posamezna dejavnost
kulturna dejavnost po tem zakonu, odloči minister, pristojen za kulturo (v
nadaljnjem besedilu: minister).
5. člen
(izvajanje kulturnih dejavnosti)
Delovanje na področju kulture je svobodno,
kolikor niso za opravljanje posamezne dejavnosti na področju kulture predpisani
posebni pogoji.
6. člen
(spoštovanje jezika)
Kulturne prireditve se morajo najavljati,
oglaševati in pojasnjevati v slovenščini.
Kulturne prireditve na območjih, ki so
določena kot narodnostno mešana, pa se morajo najavljati (plakati, uradna
vabila ipd.) tudi v italijanščini oziroma madžarščini.
Filmi se predvajajo v slovenščini ali s
slovenskimi podnaslovi.
Izjeme od določb tega člena lahko dovoli
minister.
7. člen
(uporaba izrazov)
V zakonu uporabljeni in zapisani izrazi v
slovnični obliki za moški spol, se uporabljajo kot nevtralni za ženski in moški
spol.
II. DOLOČANJE JAVNEGA INTERESA ZA KULTURO
1. Izhodišča in dokumenti za določanje
javnega interesa za kulturo
8. člen
(izhodišča)
Javni interes za kulturo temelji na
zagotavljanju javnih kulturnih dobrin, s katerimi se uresničuje kulturni razvoj
Slovenije in slovenskega naroda, za katerega skrbijo Republika Slovenija (v
nadaljnjem besedilu: država) in lokalne skupnosti.
Javni interes za kulturo se uresničuje
predvsem z zagotavljanjem pogojev za:
-
kulturno ustvarjalnost,
-
dostopnost kulturnih dobrin,
-
kulturno raznolikost,
-
uveljavljanje in razvoj slovenskega jezika,
-
slovensko kulturno identiteto,
-
skupen slovenski kulturni prostor,
-
mednarodno prepoznavnost in uveljavitev
slovenske kulture in umetnosti v mednarodnem prostoru.
9. člen
(dokumenti, ki določajo javni interes za
kulturo)
Javni interes za kulturo se določa z zakoni
ter z nacionalnim in lokalnimi programi za kulturo.
Javni interes iz prejšnjega odstavka se
udejanja predvsem na podlagi
-
letnih izvedbenih načrtov nosilcev javnega
interesa iz 22. člena tega zakona,
-
javnih razpisov in javnih pozivov za
financiranje javnih kulturnih programov in kulturnih projektov,
-
aktov o ustanovitvi javnih zavodov, njihovih
strateških načrtov in letnih programov dela,
-
javnih razpisov za oddajo javne kulturne
infrastrukture,
-
upravnih odločb.
1.1. Nacionalni program za kulturo
10. člen
(nacionalni program za kulturo)
Nacionalni progam za kulturo je strategija
kulturne politike, ki izhaja iz zgodovinsko doseženega položaja kulture, s
katero se ugotovi vlogo kulture v razvoju Slovenije in slovenskega naroda ter
javni interes zanjo, opredeli področja kulture, na katerih se zagotavljajo
kulturne dobrine kot javne dobrine, in predvidi usmeritve na področju
investicij v javno kulturno infrastrukturo. Sprejme se za obdobje najmanj osmih
let.
Na podlagi nacionalnega programa sprejme
vlada akcijski načrt, s katerim za obdobje štirih let določi ukrepe (obseg in
vrsto kulturnih dejavnosti), cilje, obseg sredstev in čas za njihovo
uresničitev ter kazalce, po katerih se bo merilo njihovo doseganje.
11. člen
(priprava in sprejemanje)
Nacionalni program za kulturo sprejme
Državni zbor Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: državni zbor) na
predlog Vlade Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada). Predlog
nacionalnega programa za kulturo pripravi ministrstvo, pristojno za kulturo, v
sodelovanju z ministrstvi, katerih naloge segajo tudi na področje kulture, in
nacionalnim svetom za kulturo iz 16. člena tega zakona.
12. člen
(izvajanje nacionalnega programa za
kulturo)
Za uresničevanje nacionalnega programa za
kulturo kot celote je odgovorna vlada, za njegovo izvajanje pa skrbijo v okviru
svojih pristojnosti ministrstvo, pristojno za kulturo, in druga ministrstva ter
ostali pristojni organi in organizacije.
13. člen
(poročanje)
Vlada vsako drugo leto predloži državnemu
zboru poročilo o izvajanju nacionalnega programa za pretekli dve leti, z oceno
rezultatov. Vlada lahko predlaga spremembe in
dopolnitve nacionalnega programa za kulturo kadarkoli v času njegove
veljavnosti, predlog sprememb in dopolnitev lahko poda tudi skupaj s poročilom
državnemu zboru.
14. člen
(lokalni program za kulturo)
Lokalna skupnost sprejme svoj lokalni
program za kulturo za obdobje štirih let, pri čemer lahko program vsebuje tudi
dolgoročne usmeritve, ki presegajo to obdobje. Lokalne skupnosti, v katerih
živijo avtohtona italijanska ali madžarska narodna skupnost ali romska
skupnost, v pripravo lokalnega programa za kulturo vključijo navedene
skupnosti. Glede vsebine lokalnega programa za kulturo se smiselno uporabljajo
določbe tega zakona o nacionalnem programu za kulturo.
Lokalnim skupnostim, razen mestnim občinam,
ni treba sprejeti lokalnega progama za kulturo, če opredelijo javni interes na
področju kulture, prioritete, ukrepe ter cilje in kazalce za njihovo doseganje
v drugem dokumentu razvojnega načrtovanja lokalne skupnosti.
Dve ali več lokalnih skupnosti lahko oblikujejo
skupni program za kulturo, ki ga sprejmejo pristojni organi lokalnih skupnosti.
2. Sodelovanje civilne družbe
15. člen
(udeležba civilne družbe pri odločanju)
Civilna družba je udeležena v postopkih
oblikovanja in sprejemanja kulturne politike prek stroke in zainteresirane
javnosti na način kot ga določa ta zakon.
2.1. Nacionalni svet za kulturo
16. člen
(sestava sveta)
Nacionalni svet za kulturo je neodvisno
telo, ki usmerja nacionalno strategijo za kulturo.
Predsednika in šest članov sveta imenuje
državni zbor na predlog vlade izmed osebnosti, ki uživajo javni ugled, za
obdobje petih let in so lahko ponovno imenovani.
Vlada zagotovi administrativno in tehnično
podporo ter sredstva za delovanje sveta.
Način svojega dela uredi svet s
poslovnikom.
17. člen
(naloge)
Nacionalni svet za kulturo:
-
spremlja in ocenjuje vpliv kulturne politike na
kulturni razvoj,
-
daje mnenje k nacionalnemu programu za kulturo
in letnim poročilom o njegovem izvajanju,
-
obravnava predloge zakonov in drugih predpisov
s področja kulture ter tistih, ki zadevajo tudi področje kulture,
-
daje pobude in predloge za urejanje posameznih
vprašanj na področju kulture.
Vlada in pristojno delovno telo državnega
zbora obravnavata mnenja, pobude in predloge nacionalnega sveta ter se do njih
opredelita in ga o tem seznanita najkasneje v roku 60 dni potem, ko jih
prejmeta.
2.2. Kulturniška zbornica Slovenije
18. člen
(sestava)
Kulturniška zbornica Slovenije je
prostovoljna organizacija stanovskih društev, v katero se lahko včlanijo tudi
civilne pravne in fizične osebe, če so izvajalci kulturnih dejavnosti.
Zbornica deluje po predpisih o društvih.
19. člen
(naloge)
Kulturniška zbornica Slovenije:
-
spremlja in ocenjuje vpliv kulturne politike na
kulturni razvoj,
-
daje mnenje k nacionalnemu programu za kulturo
in letnim poročilom o njegovem izvajanju,
-
obravnava predloge zakonov in drugih predpisov
s področja kulture ter tistih, ki zadevajo tudi področje kulture,
-
daje pobude in predloge za urejanje posameznih
vprašanj na področju kulture,
-
predlaga člane svetov javnih zavodov iz 43.
člena tega zakona,
-
daje mnenje za pravico do plačila prispevka iz
83. člena tega zakona.
Mnenje iz druge in tretje alinee prejšnjega
člena se lahko pridobi tudi tako, da se predstavnika Kulturniške zbornice
Slovenije povabi na zasedanje pristojnega delovnega telesa državnega zbora.
Zbornica v svojem temeljnem aktu določi
tudi vse druge naloge, ki jih opravlja za svoje člane.
Zbornica se financira iz članarine in
drugih lastnih virov, pri čemer ministrstvo, pristojno za kulturo, sofinancira
tisti del njenega programa dela, ki se nanaša na naloge iz prvega odstavka tega
člena.
2.3. Strokovne komisije ministra
20. člen
(naloge)
Minister ima za obravnavo najpomembnejših
vprašanj, ki se nanašajo na zakonsko urejanje, organizacijo javne službe,
razdeljevanje javnih sredstev in priznavanje pravic iz tega zakona strokovne
komisije.
Strokovne komisije so posvetovalna telesa
ministra za posamezna področja oziroma vidike kulture.
21. člen
(sestava)
Minister imenuje člane strokovnih komisij z
njihovim soglasjem izmed uglednih strokovnjakov s področja dela posamezne
komisije.
Minister podrobneje določi število
strokovnih komisij, njihovo financiranje, sestavo, trajanje mandata, naloge in
način dela s pravilnikom.
III. URESNIČEVANJE JAVNEGA INTERESA ZA KULTURO
22. člen
(nosilec javnega interesa)
Javni interes iz 8. člena tega zakona
uresničujejo država in lokalne skupnosti samostojno ali pa ustanovijo za
izvajanje posamičnih nalog javne sklade ali javne agencije.
Nosilci javnega interesa delujejo na
podlagi zakonodaje, nacionalnega oziroma lokalnega programa za kulturo,
strateškega načrta, programa dela ter letnega izvedbenega načrta, ki obsega
finančni načrt z obrazložitvijo.
Javna agencija in javni sklad morata imeti
strateški načrt za obdobje petih let, pri čemer lahko načrt vsebuje tudi
dolgoročne usmeritve, ki presegajo to obdobje. Strateški načrt obsega
programske usmeritve, organizacijske usmeritve, opredelitev investicij in
investicijskega vzdrževanja ter kadrovski načrt. Javna agencija oziroma javni
sklad mora k strateškemu načrtu pridobiti predhodno mnenje ustanovitelja.
Strateški načrt sprejme direktor javne agencije oziroma javnega sklada s
soglasjem sveta javne agencije oziroma nadzornega sveta javnega sklada. Če
direktor ne sprejme strateškega načrta do izteka veljavnosti prejšnjega, je to
razlog za njegovo razrešitev.
Če ustanovitelj k strateškemu načrtu ne
poda predhodnega mnenja v 45 dneh od njegovega prejema, se šteje, da je mnenje
pozitivno. Če je ustanovitelj država, poda predhodno mnenje k strateškemu
načrtu ministrstvo, pristojno za kulturo.
23. člen
(financiranje javnih skladov in javnih
agencij)
Država in lokalne skupnosti zagotavljajo
javna sredstva javnim skladom in javnim agencijam v skladu s predpisi s
področja javnih skladov, javnih agencij ter predpisi s področja javnih financ
za posredne proračunske uporabnike.
Če poslovni in finančni načrt javnega
sklada oziroma program dela in finančni načrt javne agencije na področju
kulture ni sprejet v zakonsko določenem roku, ministrstvo, pristojno za
kulturo, za obdobje največ do 31. marca tekočega leta sklene z javnim skladom
oziroma javno agencijo pogodbo o začasnem financiranju, s katero se določi
višina sredstev, ki obsega proračunska sredstva za splošne stroške delovanja, stroške
dela zaposlenih in programske stroške. Sredstva za splošne stroške delovanja in
stroške dela zaposlenih se določijo na ravni povprečja stroškov iz istega
obdobja preteklega leta. Višina sredstev programskih stroškov se za vsak mesec
določi v višini 80 odstotkov od dvanajstine vrednosti programskih stroškov
preteklega leta. Če do 31. marca tekočega leta še ni sprejet proračun, se
začasno financiranje podaljša do njegove uveljavitve. V tem primeru se višina
sredstev za splošne stroške delovanja in stroške dela zaposlenih določi na
ravni povprečja stroškov v obdobju od 1. januarja preteklega leta, do meseca,
na katerega se izplačilo nanaša, višina programskih stroškov pa na način, kot
je določen v tretjem stavku tega odstavka.
24. člen
(načini uresničevanja javnega interesa)
Država in lokalne skupnosti uresničujejo
javni interes za kulturo po tem zakonu zlasti:
-
z zagotavljanjem kulturnih dobrin kot javnih
dobrin,
-
z načrtovanjem, gradnjo in vzdrževanjem javne
kulturne infrastrukture.
Država uresničuje javni interes za kulturo
tudi
-
z zagotavljanjem enotnosti delovanja javne
službe,
-
s podpiranjem občin, ki so ustanoviteljice
občinskih javnih zavodov širšega pomena,
-
s podeljevanjem statusa organizacije v javnem
interesu na področju kulture,
-
z registracijo samozaposlenih v kulturi v
razvidu ministrstva, pristojnega za kulturo,
-
s priznavanjem socialnih pravic (prispevek za
plačilo socialnega in zdravstvenega zavarovanja in republiška priznavalnina).
1. Zagotavljanje kulturnih dobrin kot javnih
dobrin
25. člen
(kulturne dobrine kot javne dobrine)
Država in lokalne skupnosti v javnem
interesu zagotavljajo pogoje za ustvarjanje, posredovanje in varovanje
kulturnih dobrin, ki se na trgu ne zagotavljajo v zadostnem obsegu ali
kakovosti, ali zaradi dostopnosti najširšemu krogu uporabnikov (v nadaljnjem
besedilu: javne kulturne dobrine).
Država oziroma lokalna skupnost zagotavlja
javne kulturne dobrine v obliki oziroma na način javne službe in s podporo
posamičnim kulturnim projektom ter javnim kulturnim programom.
1.1. Zagotavljanje javne službe na
področju kulture
26. člen
(oblike zagotavljanja javnih kulturnih
dobrin)
Kadar je v javnem interesu potrebno
zagotavljati javne kulturne dobrine trajno in nemoteno, jih zagotavlja država
oziroma lokalna skupnost neposredno ali tako, da ustanovi javni zavod na
področju kulture.
Javne kulturne dobrine iz prejšnjega
odstavka se zagotavljajo kot javne službe ali pod enakimi pogoji in na način,
ki velja za javno službo.
Pod enakimi pogoji in na način javne službe
se zagotavljajo tudi tiste javne kulturne dobrine, ki jih na podlagi večletnega
javnega kulturnega programa drugih kulturnih izvajalcev financira država
oziroma lokalne skupnosti.
Kadar gre za dejavnost, ki jo je potrebno
zaradi njene posebne narave določiti za javno službo, to uredi področni zakon.
27. člen
(osnove za izračun)
Osnove za izračun sredstev za izvajanje
javne službe so:
-
splošni stroški delovanja,
-
stroški za plačilo dela v skladu s kadrovskim
načrtom,
-
programski materialni stroški,
-
stroški investicijskega vzdrževanja in nakupa
opreme.
Podrobnejšo metodologijo za določitev osnov
za izračun sredstev za izvajanje javne službe na posameznem področju, določi
vlada z uredbo.
1.1.1. Javni zavodi na področju kulture
28. člen
(splošna ureditev)
Za javne zavode na področju kulture se
uporabljajo predpisi o javnih zavodih razen, če ta zakon določa drugače.
29. člen
(posebna ureditev)
Ne glede na ureditev v tem zakonu lahko
posebni zakon na področju kulture posamična vprašanja uredi tudi drugače.
30. člen
(evidenca javnih zavodov na področju
kulture)
Javni zavodi na področju kulture, ki so
ustanovljeni in delujejo v skladu s tem zakonom, morajo biti vpisani v
evidenco, ki jo vodi ministrstvo, pristojno za kulturo. Način vodenja in
podatke, ki se vpisujejo v evidenco, podrobneje določi minister. V evidenco se
vpisujejo tudi naslednji osebni podatki: osebno ime, naslov stalnega ali
začasnega prebivališča in rojstni podatki zastopnikov, članov svetov in članov
strokovnih svetov javnega zavoda. Vsi podatki, vpisani v evidenco, so javni,
razen osebnih podatkov, ki se nanašajo na rojstne podatke in podatke o
prebivališču. Ministrstvo, pristojno za kulturo, lahko osebne podatke obdeluje
samo za izvajanje nalog in nadzora v skladu s tem zakonom ter za statistične
namene.
Predlog za vpis ali izbris javnega zavoda
iz evidence poda ustanovitelj najkasneje v 15 dneh po vpisu ali izbrisu javnega
zavoda iz sodnega registra. Ustanovitelj v predlogu za vpis predloži vse
zahtevane podatke, akt o ustanovitvi in sklepe o imenovanju oseb iz prejšnjega odstavka,
v predlogu za izbris pa odločitev pristojnega sodišča o izbrisu iz sodnega
registra ter druge zahtevane podatke. Zakoniti zastopnik javnega zavoda mora
ministrstvo, pristojno za kulturo, obvestiti o spremembi podatkov, ki se
vpisujejo v evidenco, najkasneje v 15 dneh od nastale spremembe. Obvestilu o
spremembi morajo biti priložene listine, na podlagi katerih je sprememba
nastala.
31. člen
(financiranje javnih zavodov)
Javna sredstva za financiranje javnih
zavodov zagotovijo njihovi ustanovitelji oziroma soustanovitelji. Sredstva za
financiranje javnih zavodov, ki jih lahko za uresničevanje svojih potreb na
področju kulture ustanovita italijanska in madžarska narodna skupnost,
zagotavlja italijanski in madžarski narodni skupnosti država, v okviru sredstev
za italijansko oziroma madžarsko narodno skupnost. Poleg tega se javni zavodi
financirajo tudi iz nejavnih virov, ki jih izvajalci pridobivajo z opravljanjem
javne službe in z opravljanjem drugih dejavnosti. Pri tem opravljanje drugih
dejavnosti ne sme ogroziti izvajanja javne službe.
Če je več občin ustanovilo javni zavod in
če se ne dogovorijo drugače, zagotavljajo javna sredstva v deležih, ki so
sorazmerni številu njihovih prebivalcev.
Javna sredstva iz tega člena se
zagotavljajo javnim zavodom na podlagi ustanovitvenega akta po postopku kot ga
določa zakon, ki ureja javne finance za posredne proračunske uporabnike. Višino
javnih sredstev za financiranje javnega zavoda določi ustanovitelj, upoštevaje
osnove za izračun iz 27. člena tega zakona na podlagi strateškega načrta in iz
njega izhajajočega predloga letnega programa dela.
Javni zavod dobi javna sredstva v skupnem
znesku, v okviru katerega v skladu z akti zavoda samostojno odloča.
Če o financiranju javnega zavoda za tekoče
leto ni odločeno v zakonsko določenem roku, se lahko za obdobje največ do 31.
marca tekočega leta izda odločba o začasnem financiranju, s katero se določi
višina sredstev, ki obsega proračunska sredstva za splošne stroške delovanja,
stroške dela zaposlenih ter programske stroške na ravni povprečja stroškov iz
istega obdobja preteklega leta. Če do 31. marca tekočega leta še ni sprejet
proračun, se začasno financiranje podaljša do njegove uveljavitve. V tem
primeru se pri izračunu povprečja stroškov upošteva obdobje od 1. januarja
preteklega leta, do meseca, na katerega se izplačilo nanaša.
Posebne določbe za vodenje in
upravljanje
32. člen
(organi javnega zavoda)
Organi javnega zavoda so:
-
direktor,
-
svet,
-
strokovni svet.
33. člen
(direktor)
Javni zavod zastopa, predstavlja in vodi
direktor. Z aktom o ustanovitvi javnega zavoda se lahko funkcija direktorja
poimenuje tudi drugače.
Akt o ustanovitvi lahko določa, da ima
javni zavod za posamezna področja (vodenje strokovnega dela, finančne in pravne
zadeve ipd.) tudi pomočnike direktorja in uredi način njihovega imenovanja ter
njihove naloge in pristojnosti.
Kadar to zahteva velikost javnega zavoda
ali raznovrstnost njegovih dejavnosti lahko akt o ustanovitvi določi, da vodi
javni zavod namesto direktorja uprava, ki jo sestavljajo predsednik in eden ali
več članov. V tem primeru akt o ustanovitvi določi medsebojna razmerja med
člani uprave, način odločanja uprave, zastopanje javnega zavoda ter odgovornost
za zakonitost in strokovnost dela javnega zavoda. Če posameznemu članu uprave preneha
mandat pred potekom roka, se imenuje nov član, vendar samo do izteka mandata
uprave. Za upravo se smiselno uporabljajo vsi členi, ki se nanašajo na
direktorja.
34. člen
(skrbnost in odgovornost direktorja)
Direktor mora pri vodenju poslov ravnati z
javnimi sredstvi s skrbnostjo vestnega gospodarstvenika.
35. člen
(naloge direktorja)
Naloge direktorja so:
-
organizira delo javnega zavoda,
-
sprejema strateški načrt,
-
sprejema program dela,
-
sprejema akt o organizaciji dela po predhodnem
mnenju reprezentativnih sindikatov v javnem zavodu,
-
sprejema akt o sistemizaciji delovnih mest po
predhodnem mnenju, reprezentativnih sindikatov v javnem zavodu,
-
sprejema kadrovski načrt,
-
sprejema načrt nabav osnovnih sredstev in
investicijskega vzdrževanja,
-
sprejema druge akte, ki urejajo pomembna
vprašanja v zvezi z delovanjem javnega zavoda,
-
poroča ustanovitelju in svetu o zadevah, ki
lahko pomembno vplivajo na delovanje javnega zavoda,
-
pripravi letno poročilo,
-
sklepa zavodsko kolektivno pogodbo, če jo zavod
ima,
-
in druge naloge, določene z ustanovitvenim
aktom.
K aktom iz druge, tretje, četrte, pete,
šeste, sedme in enajste alinee prejšnjega odstavka daje soglasje svet javnega
zavoda.
Strateški načrt iz prvega odstavka tega
člena je dokument srednjeročnega razvojnega načrtovanja, ki upošteva cilje in
prioritete nacionalnega oziroma lokalnega programa za kulturo, program dela pa
je njegov letni izvedbeni načrt, katerega sestavni del je finančni načrt.
Strateški načrt se sprejme za obdobje petih
let, pri čemer lahko vsebuje tudi dolgoročne usmeritve, ki presegajo to
obdobje. Strateški načrt javnega zavoda obsega programske usmeritve in
predviden obseg programa, organizacijske usmeritve, opredelitev investicij in
investicijskega vzdrževanja ter podlage za kadrovski načrt, ki vključujejo tudi
predvidene zunanje sodelavce. K strateškemu načrtu je treba pridobiti predhodno
mnenje ustanovitelja in večinskega financerja javnega zavoda. Če direktor ne
sprejme strateškega načrta do izteka veljavnosti prejšnjega, je to razlog za
njegovo razrešitev.
Če ustanovitelj ali večinski financer iz
prejšnjega odstavka ne poda predhodnega mnenja k strateškemu načrtu v 45 dneh
od njegovega prejema, se šteje, da je mnenje pozitivno. Za večinskega
financerja javnega zavoda se šteje država ali lokalna skupnost, ki zagotavlja
največji delež javnih sredstev za izvajanje javne službe oziroma program
javnega zavoda in hkrati ni njegova ustanoviteljica. Če je ustanovitelj javnega
zavoda država, poda predhodno mnenje k strateškemu načrtu ministrstvo,
pristojno za kulturo.
36. člen
(imenovanje direktorja)
Direktorja imenuje na podlagi javnega
razpisa ustanovitelj javnega zavoda po predhodnem mnenju sveta in strokovnega
sveta za dobo petih let z možnostjo ponovnih imenovanj. Poleg javnega razpisa
lahko ustanovitelj javnega zavoda povabi posamezne kandidate tudi neposredno.
Za direktorja je lahko imenovan kdor
strokovno pozna področje dela javnega zavoda in ima vodstvene sposobnosti. V
primeru, da ima javni zavod v skladu z drugim odstavkom 33. člena tega zakona
za vodenje strokovnega dela pomočnika direktorja, je lahko za direktorja
javnega zavoda imenovan tudi, kdor ima vodstvene izkušnje.
Mnenje iz prvega odstavka tega člena ni
omejeno na kandidata po ustanoviteljevem izboru.
Če svet oziroma strokovni svet ne da mnenja
iz prejšnjega odstavka v roku 30 dni, se šteje, da je mnenje pozitivno.
Če je ustanovitelj javnega zavoda država
opravi razpis in imenuje direktorja minister, pristojen za kulturo. Če je
ustanovitelj javnega zavoda lokalna skupnost, opravi javni razpis in imenuje
direktorja pristojni organ lokalne skupnosti razen, če zakon, ki ureja
posamezno področje kulture ne določa drugače.
Če ima javni zavod poleg ustanovitelja tudi
soustanovitelje, izpelje postopek imenovanja ustanovitelj, kjer ima javni zavod
svoj sedež. Za imenovanje direktorja je potrebno soglasje soustanoviteljev, ki
zagotavljajo več kot polovico javnih sredstev za delovanje javnega zavoda.
37. člen
(razrešitev direktorja)
Poleg razlogov, določenih v predpisih o
javnih zavodih, se lahko direktorja javnega zavoda predčasno razreši tudi
zaradi bistvenih sprememb kot sta bistveno spremenjena dejavnost, zaradi katere
je javni zavod ustanovljen ali zaradi prenosa ustanoviteljstva. V tem primeru
se smiselno uporabljajo določbe, ki urejajo predčasno razrešitev iz ostalih
razlogov.
V primeru prenosa soustanoviteljstva je
predčasna razrešitev direktorja dopustna samo, če gre za prevzemnika, katerega
delež presega polovico javnih sredstev, ki so potrebna za delovanje javnega
zavoda.
38. člen
(vršilec dolžnosti)
Če direktorju predčasno preneha mandat in
se ne izpelje redni postopek imenovanja, imenuje ustanovitelj vršilca
dolžnosti, vendar največ za eno leto.
Ustanovitelj imenuje vršilca dolžnosti tudi
v primeru, da je bil izpeljan javni razpis za imenovanje direktorja, pa se ni
nihče prijavil oziroma nihče izmed prijavljenih kandidatov ni bil izbran.
39. člen
(podrobnejša ureditev)
Akt o ustanovitvi javnega zavoda podrobneje
določi postopek imenovanja oziroma razrešitve direktorja, pogoje, ki jih mora
izpolnjevati ter njegove naloge, pooblastila in odgovornosti.
40. člen
(strokovni svet)
Zavod ima strokovni svet, ki ima naslednje
naloge:
-
spremlja in ocenjuje delovanje javnega zavoda
in politiko njegovega ustanovitelja,
-
ugotavlja ustreznost strateškega načrta in
programa dela glede na namen, zaradi katerega je javni zavod ustanovljen,
-
obravnava vprašanja s področja strokovnega dela
javnega zavoda in daje direktorju mnenja, predloge in pobude za reševanje teh
vprašanj,
-
daje predhodno mnenje ustanovitelju k imenovanju
in razrešitvi direktorja javnega zavoda,
-
daje predhodno mnenje k zavodski kolektivni
pogodbi,
-
daje druge pobude in predloge v zvezi z
delovanjem javnega zavoda,
-
druge zadeve, določene z aktom o ustanovitvi
javnega zavoda.
41. člen
(sestava)
Strokovni svet sestavljajo posamezniki, ki
lahko s svojimi strokovnimi oziroma poslovnimi izkušnjami in javnim ugledom
prispevajo k boljšem delovanju javnega zavoda. Eno tretjino članov strokovnega
sveta izvolijo zaposleni, pri čemer je najmanj eden izvoljen izmed vseh
zaposlenih, ostali pa, kolikor je predstavnikov delavcev več kot eden, izmed
tistih, ki opravljajo dejavnost, zaradi katere je javni zavod ustanovljen.
Preostale člane strokovnega sveta predlagajo Kulturniška zbornica Slovenije,
društva oziroma druge organizacije s področja dela javnega zavoda izmed
strokovnjakov ali uporabnikov. Katera so ta društva oziroma organizacije,
ugotovi akt o ustanovitvi javnega zavoda.
42. člen
(svet)
Javni zavod ima svet, ki ga sestavljajo
predstavniki ustanovitelja, ki jih izmed strokovnjakov s področja dela javnega
zavoda, financ in pravnih zadev imenuje ustanovitelj, in predstavniki delavcev
zavoda, ki imajo najmanj enega člana in največ do ene tretjine članov v svetu
zavoda.
Svet ima naslednje naloge:
-
nadzira zakonitost dela in poslovanja javnega
zavoda,
-
spremlja, analizira in ocenjuje delovanje
javnega zavoda,
-
predlaga ustanovitelju revizijo poslovanja, ki
jo lahko opravi tudi notranji revizor ustanovitelja,
-
ocenjuje delo direktorja,
-
daje soglasje k strateškemu načrtu, programu
dela, finančnem načrtu, sistemizaciji delovnih mest, organizaciji dela,
kadrovskemu načrtu, načrtu nabav in k zavodski kolektivni pogodbi, ter nadzira
njihovo izvajanje,
-
daje soglasje k cenam javnih kulturnih dobrin,
-
daje predhodno mnenje k imenovanju direktorja,
-
sklepa pogodbo o zaposlitvi z direktorjem,
-
odloča o pritožbah delavcev, ki se nanašajo na
pravice, obveznosti in odgovornosti delavcev iz delovnega razmerja,
-
opravlja druge naloge v skladu z aktom o
ustanovitvi javnega zavoda.
Član sveta se mora v šestih mesecih od
nastopa mandata udeležiti programa usposabljanja, katerega vsebino, obseg in
način izvedbe določi minister. Če je oseba kasneje ponovno imenovana za člana
sveta istega ali drugega javnega zavoda, se šteje, da ima usposabljanje opravljeno.
Člana sveta, ki se programa usposabljanja v skladu s tem členom ne udeleži, se
razreši oziroma odpokliče. Ministrstvo, pristojno za kulturo, vodi evidenco o
udeležencih programa. Način vodenja in podatke, ki se vpisujejo v evidenco,
podrobneje določi minister. V evidenco se vpisujejo tudi naslednji osebni
podatki: ime in priimek, rojstni podatki, prebivališče in elektronski naslov
udeleženca programa usposabljanja. Ministrstvo, pristojno za kulturo, lahko
osebne podatke obdeluje samo za izvajanje nalog in nadzora v zvezi z
usposabljanjem članov svetov ter za statistične namene.
Z aktom o ustanovitvi javnega zavoda se
podrobneje določi sestavo in način delovanja sveta.
43. člen
(izjeme glede organov javnega zavoda)
Ne glede na 32. člen tega zakona ima zavod
z manj kot dvajset zaposlenimi, direktorja in svet.
Svet iz prejšnjega odstavka opravlja naloge
strokovnega sveta iz 40. člena in sveta iz 42. člena tega zakona.
Svet iz tega člena sestavljajo predstavniki
ustanovitelja, predstavniki delavcev zavoda in predstavniki uporabnikov oziroma
zainteresirane javnosti.
Prenos ustanoviteljskih pravic in
obveznosti do javnih zavodov
44. člen
(prenos ustanoviteljskih pravic in
obveznosti)
V primeru prenosa ustanoviteljskih pravic
med državo in lokalnimi skupnostmi oziroma med njimi, se lahko neodplačno
prenese tudi javna kulturna infrastruktura oziroma stvarno premoženje, s
katerim ta javni zavod upravlja oziroma ima pravico uporabe.
Prenos premoženja ter druge pravice in
obveznosti iz tega naslova se uredijo s pogodbo iz 93. člena tega zakona med
pristojnima organoma prejšnjega in novega ustanovitelja.
Novi ustanovitelj uskladi na podlagi
pogodbe iz prejšnjega odstavka akt o ustanovitvi javnega zavoda.
Posebne določbe o delovnih razmerjih
in o pravicah iz delovnih razmerij v javnih zavodih na področju kulture
45. člen
(splošni predpisi)
V javnih zavodih na področju kulture se
glede odločanja o delovnih razmerjih in z njimi povezanimi pravicami in
obveznostmi delavcev uporabljajo predpisi, ki urejajo delovna razmerja in
kolektivne pogodbe za javne uslužbence, kolikor ta zakon ne določa drugače.
Določila zakona, ki ureja delovna razmerja
javnih uslužbencev in se nanašajo na odločanje o pravicah in obveznostih ter
odgovornostih iz delovnega razmerja javnih uslužbencev, sistemizacijo in
kadrovski načrt ter premestitev zaradi delovnih potreb (brez soglasja) znotraj
istega organa, se smiselno uporabljajo tudi za javne zavode na področju
kulture, kolikor ta zakon ne določa drugače.(delno
razveljavljen)
Določila tega zakona glede urejanja
delovnih razmerij se, razen prejšnjega odstavka, smiselno uporabljajo tudi za
druge pravne osebe s področja kulture.
46. člen
(sistemizacija delovnih mest)
V aktu o sistemizaciji delovnih mest so v
skladu z notranjo organizacijo določene vrste delovnih mest, potrebnih za
izvajanje javne službe in drugih dejavnosti javnega zavoda, ki so v skladu z
namenom, zaradi katerega je javni zavod ustanovljen.
Kadar to terja posebna narava dela na
področju umetniške ali druge kulturne dejavnosti, se v sistemizaciji lahko
določijo delovna mesta, za katera se delovna razmerja sklepajo za določen čas,
ki ne sme biti daljši od trajanja mandata direktorja oziroma ne več kot pet let.
Delovno razmerje za določen čas se sme z isto osebo za isto delo skleniti
zaporedoma največ trikrat, katerih neprekinjen čas trajanja pa ne sme biti
daljši od desetih let. Šest mesečna ali krajša prekinitev ne pomeni prekinitve
neprekinjenega desetletnega obdobja iz prejšnjega stavka.
V sistemizaciji se določijo delovna mesta s
krajšim delovnim časom od polnega. V sistemizaciji delovnih mest ni potrebno
opredeliti občasnih potreb po delu, za katere je dovolj, da so predvidene v
kadrovskem načrtu javnega zavoda.
47. člen
(zasedba delovnega mesta)
Sistemizirana delovna mesta se lahko
zasedejo samo v skladu s kadrovskim načrtom.
47.a člen
(avdicija)
Na delovnih mestih opernih in zborovskih
pevcev, baletnih plesalcev in orkestrskih glasbenikov v javnih zavodih na
področju kulture je zaposlitev možna le z uspešno opravljenim preskusom
sposobnosti in ustreznosti kandidatov na podlagi avdicije.
Avdicijo iz prejšnjega odstavka organizira
in izvede javni zavod.
Uspešno opravljena avdicija lahko zaradi
sposobnosti kandidata izjemoma nadomesti manjkajočo izobrazbo, ki se zahteva za
zasedbo delovnega mesta iz prvega odstavka tega člena, vendar največ za dve
stopnji.
V primeru sklenitve delovnega razmerja na
podlagi prejšnjega odstavka se delovno razmerje opernih in zborovskih pevcev
ter orkestrskih glasbenikov lahko sklene za določen čas do petih let, brez
možnosti ponovitve.
48. člen
(delovna razmerja za določen čas)
Delavcem, ki sklenejo delovna razmerja po
drugem odstavku 46. člena tega zakona, se lahko v pogodbi o zaposlitvi določi
višja osnovna plača kot je s predpisi določena za delovna mesta, za katera se
sklepa delovna razmerja za nedoločen čas. Višino osnovne plače se določi s
kolektivno pogodbo za kulturne dejavnosti kolikor gre za minimum, ki pripada
zaposlenemu za določen čas zaradi nestalnosti zaposlitve.
48.a člen
(prvak in vrhunski glasbenik)
Javni zavodi lahko skladno z merili o
izrednih dosežkih podelijo zaposlenim na delovnih mestih igralcev, opernih solo
pevcev in baletnih solo plesalcev naziv prvak, na delovnih mestih
instrumentalnih glasbenikov pa naziv vrhunski glasbenik.
Naziv se podeli za dobo petih let in se ga
lahko podeli ponovno.
Kot merila o izrednih dosežkih se
upoštevajo predvsem prejete slovenske in tuje nagrade in priznanja ter število
in kakovost umetniških poustvaritev v določenem obdobju v Republiki Sloveniji
in v tujini. Podrobnejša merila predpiše minister, pristojen za kulturo.
Ne glede na drugi odstavek tega člena se
naziv lahko podeli trajno, če ga je nosilec pridobil dvakrat zaporedoma in je v
času trajanja naziva dosegel starost vsaj 50 let, baletni solo plesalec pa vsaj
35 let.
Za čas trajanja naziva prvak ali vrhunski
glasbenik se zaposlenemu poveča osnovna plača. Višina povečanja osnovne plače
se določi s kolektivno pogodbo za kulturne dejavnosti.
49. člen
(posebni pogoji za uveljavljanje pravice
denarnega nadomestila za čas brezposelnosti)
Delavci, ki sklenejo delovno razmerje za
določen čas po drugem odstavku 46. člena tega zakona, imajo za čas
brezposelnosti pravico do denarnega nadomestila pod posebnimi pogoji,
določenimi s tem zakonom.
Delavci iz prejšnjega odstavka imajo, če je
to zanje ugodneje, za čas brezposelnosti pravico do denarnega nadomestila v
trajanju ene tretjine časa zavarovanja v delovnem razmerju za določen čas,
vendar ne več kot eno leto.
50. člen
(delovno razmerje direktorja)
Direktor sklene delovno razmerje za določen
čas, za čas trajanja mandata.
Delavca, ki je bil pred imenovanjem za
direktorja zaposlen v istem javnem zavodu za nedoločen čas, se po prenehanju
funkcije premesti v skladu s sistemizacijo delovnih mest in kadrovskim načrtom
na prosto delovno mesto, ki ustreza njegovi strokovni izobrazbi in za katero
izpolnjuje predpisane pogoje.
Pravice in dolžnosti delodajalca v razmerju
do direktorja javnega zavoda, izvaja svet, ki sklepa pogodbe o zaposlitvi.
51. člen
(krajši delovni čas od polnega)
Delovno razmerje se lahko sklene s krajšim
delovnim časom od polnega pod pogoji in na način, določen z zakonom, kolektivno
pogodbo in splošnim aktom.
Delavec, ki dela na delovnem mestu, za
katero je določen krajši delovni čas od polnega, lahko sklene delovno razmerje
pri več delodajalcih oziroma je lahko za preostali delovni čas do polnega v
samostojnem poklicnem statusu.
Pri uresničevanju svojih pravic in
obveznosti je delavec iz prejšnjega odstavka izenačen z delavcem s polnim
delovnim časom in jih uveljavlja v skladu s kolektivno pogodbo oziroma splošnim
aktom v obsegu kot ga določa zakon, ki ureja delovna razmerja.
52. člen
(sobotno leto)
Delavcem, ki opravljajo najzahtevnejše
umetniške oziroma strokovne naloge s področja dela javnega zavoda, se lahko
prizna pravico do poglobljenega usposabljanja in izpopolnjevanja, v skupnem
trajanju največ do dvanajst mesecev, če je to v javnem interesu.
V primeru iz prejšnjega odstavka se
delodajalec in delavec dogovorita o uresničevanju te pravice in o
prerazporeditvi njegovih delovnih obveznosti.
53. člen
(konkurenčna prepoved)
Delavci javnega zavoda, ki so v delovnem
razmerju za poln delovni čas, ne smejo brez soglasja delodajalca za svoj ali
tuj račun opravljati del ali sklepati poslov, ki sodijo v dejavnost, zaradi
katere je javni zavod ustanovljen.
Za izdajo soglasja iz prejšnjega odstavka
direktorju je pristojen svet javnega zavoda.
Opravljanje del iz prvega odstavka tega člena
brez soglasja delodajalca pomeni disciplinsko kršitev obveznosti iz delovnega
razmerja.
54. člen
(proste zmogljivosti)
V primeru, da javni zavod ne more
zagotoviti dela delavcem, jih lahko angažira z njihovim soglasjem za določen
čas oziroma najdalj za eno leto pri drugem delodajalcu na podlagi spremembe
pogodbe o zaposlitvi.
Javni zavod in novi delodajalec medsebojna
razmerja in pravice delavca uredita s pogodbo o sodelovanju.
55. člen
(redna odpoved pogodbe o zaposlitvi)
Delodajalec lahko redno odpove pogodbo o
zaposlitvi za nedoločen čas delavcu iz poslovnega razloga na način in pod
pogoji kot jih določa zakon.
Za poslovni razlog se šteje tudi sprejem
strateškega načrta javnega zavoda in iz njega izpeljan program dela ter
kadrovski načrt, iz katerega izhaja, da delo pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi
posameznega delavca ni več potrebno zaradi nezmožnosti delodajalca, da zagotovi
glede na sprejete dokumente vsem zaposlenim delavcem delo v polnem oziroma
dosedanjem obsegu.
Če delavcu ni mogoče zagotavljati dela za
tak obseg delovnega časa kot je sklenjeno s pogodbo o zaposlitvi, mogoče pa mu
je zagotoviti delo v krajšem času, delodajalec ponudi delavcu sklenitev nove
pogodbe o zaposlitvi s krajšim delovnim časom.
Delavec, ki se mu redno odpove pogodbo o
zaposlitvi, ima pravico do ustrezne odpravnine zaradi odpovedi iz poslovnega
razloga v skladu z zakonom in kolektivno pogodbo.
Delavec, ki izpolnjuje pogoje za
upokojitev, nima pravice do odpravnine iz prejšnjega odstavka. (črtan)
1.1.2. Javni kulturni programi
56. člen
(opredelitev pojma)
Javni kulturni program je kulturna
dejavnost, ki je po vsebini in obsegu zaključena celota in jo izvaja kulturni
izvajalec, katerega ustanovitelj ni država ali lokalna skupnost, je pa njegovo
delovanje v javnem interesu do te mere, da ga država ali lokalna skupnost
financira na primerljiv način kot javni zavod.
Javni kulturni program je določen s cilji
kulturnega izvajalca, ki morajo upoštevati cilje in prioritete kulturne
politike in biti relevantni, merljivi, uresničljivi in časovno opredeljeni.
Obseg dejavnosti in višina sredstev se določi v skladu s temi cilji na podlagi
osnov za izračun iz 27. člena tega zakona.
57. člen
(financiranje javnih kulturnih programov)
Država oziroma lokalna skupnost skleneta z
izvajalcem javnega kulturnega programa pogodbo iz 93. člena tega zakona na
podlagi javnega razpisa oziroma javnega poziva po postopku, določenem v tem
zakonu. Pogodba se praviloma sklepa za več let.
58. člen
(izvajalci javnih kulturnih programov)
Izvajalci javnih kulturnih programov so:
-
pravne osebe, katerih dejavnost je po kvaliteti
ali po pomenu primerljiva s kulturno dejavnostjo javnih zavodov z njihovega
delovnega področja,
-
pravne osebe, katerih dejavnost se praviloma ne
zagotavlja v javnih zavodih, so pa njihovi kulturni programi v javnem interesu.
59. člen
(smiselna uporaba)
Določbe, ki se uporabljajo za zagotavljanje
javnih kulturnih programov se smiselno uporabljajo tudi za zagotavljanje
programov italijanske in madžarske narodne skupnosti, pri čemer se pogodba iz
93. člena tega zakona sklepa brez javnega razpisa na podlagi neposrednega
poziva.
1.2. Podpora kulturnim projektom
60. člen
(opredelitev pojma)
Podpora kulturnim projektom je oblika
javnega financiranja, ki je namenjena temu, da se omogoči izvedba posamičnih
kulturnih aktivnosti, ki so v javnem interesu.
61. člen
(financiranje kulturnih projektov)
Država oziroma lokalna skupnost skleneta z
izvajalcem kulturnega projekta pogodbo iz 93. člena tega zakona na podlagi
javnega razpisa oziroma javnega poziva po postopku, določenem s tem zakonom.
Javna sredstva za financiranje kulturnih
projektov zagotavljajo tako država kot lokalne skupnosti, pri čemer je država
pristojna za financiranje kulturnih projektov državnega pomena, lokalne
skupnosti pa za projekte, ki so pomembni za njihovo območje.
62. člen
(izvajalci kulturnih projektov)
Za podporo kulturnim projektom lahko
konkurirajo pravne osebe, ki niso javni zavodi, oziroma se njihovi kulturni
programi ne financirajo kot javni kulturni programi in posamezniki.
Ne glede na prejšnji odstavek lahko
konkurirajo tudi javni zavodi oziroma izvajalci javnih kulturnih programov za
kulturne projekte, ki jih financirajo drugi javni financerji.
Izvajalci javnih kulturnih programov in
javni zavodi lahko izjemoma pridobijo sredstva od istega financerja tudi za
kulturne projekte, ki jih ni bilo mogoče vnaprej načrtovati.
Za izvajalca kulturnega projekta šteje tudi
lastnik oziroma upravljavec kulturnega spomenika, ki pridobi javna sredstva za
prenovo in restavriranje njegovih spomeniških lastnosti.
63. člen
(obvestilo)
V primeru, da javni zavod oziroma izvajalec
javnega kulturnega programa pridobi javna sredstva za kulturne projekte od
drugega financerja, mora o tem obvestiti svojega ustanovitelja oziroma
financerja javnega kulturnega programa.
64. člen
(druge aktivnosti)
Določbe o kulturnih projektih se smiselno
uporabljajo tudi za financiranje:
-
investicij, investicijskega vzdrževanja ali
opreme,
-
delovnih štipendij,
-
nagrad, štipendij, izobraževanj, udeležbe na
strokovnih srečanjih, strokovnih predavanj, raziskav,
-
in drugih aktivnosti na področju kulture, ki so
v javnem interesu in se financirajo iz sredstev proračuna, namenjenih kulturi.
Določbe o financiranju kulturnih projektov
se smiselno uporabljajo tudi za financiranje več projektov hkrati, ki
predstavljajo v enem letu celoto.
1.3. Razmejitev med državo in
lokalnimi skupnostmi pri zagotavljanju javnih kulturnih dobrin
65. člen
(pristojnosti države)
Država ustanavlja tiste javne zavode in
financira tiste javne kulturne programe drugih izvajalcev ter podpira kulturne
projekte, ki pokrivajo celotno območje Slovenije ali so zaradi vodilne vloge na
posameznem področju oziroma posebnega pomena za celovitost slovenskega
kulturnega prostora, pomembni za vso Slovenijo.
Poleg javnih kulturnih programov in
kulturnih projektov iz prejšnjega odstavka država financira tudi tiste, ki so
posebej namenjeni:
-
slovenskim narodnim skupnostim v Italiji,
Avstriji, Madžarski in Hrvaški ter Slovencem po svetu,
-
avtohtonima italijanski in madžarski narodni
skupnosti ter romski skupnosti,
-
kulturni integraciji manjšinskih skupnosti in
priseljencev,
-
potrebam slepih, gluhonemih in drugih skupin
prebivalstva s posebnimi potrebami.
Država financira tudi tiste javne kulturne
programe in kulturne projekte, ki so posebej namenjeni zagotavljanju intenzivne
prisotnosti slovenske kulture v svetu in bogatitvi slovenske kulture z dosežki
svetovnih kultur.
66. člen
(pristojnosti občin)
Občina zagotavlja najmanj tiste javne
kulturne dobrine, kakor določa posebni zakon (knjižničarstvo, varstvo kulturne
dediščine, arhivska dejavnost ipd.), podpira ljubiteljske kulturne dejavnosti,
vključno s tistimi, ki so namenjene kulturni integraciji manjšinskih skupnosti
in priseljencev ter pokriva tudi druge kulturne potrebe prebivalcev, ki jih
ugotovi s svojim programom za kulturo.
Ne glede na prejšnji odstavek občina
zagotovi tudi javne kulturne dobrine širšega pomena (uprizoritvene umetnosti,
vizualne umetnosti, novi mediji ipd.), če je to mogoče glede na objektivne
okoliščine kot so število prebivalcev, ekonomska moč, prostorske in kadrovske
kapacitete ipd., oziroma če to izhaja iz kulturne tradicije občine.
67. člen
(občinski javni zavodi širšega pomena)
Občini, ki je ustanoviteljica javnega
zavoda, ki presega občinski pomen oziroma zadovoljuje tudi potrebe prebivalcev
sosednjih občin, in je to v javnem interesu države, se zagotovijo v okviru
sistema financiranja občin ustrezna dodatna sredstva.
Javni interes države iz prejšnjega odstavka
ugotovi vlada na predlog ministra, potem ko ta dobi pobudo občine iz prejšnjega
odstavka.
Na podlagi sklepa vlade iz prejšnjega
odstavka se minister in pristojni organ občine dogovorita o višini sredstev
države in obsegu obveznosti občine s pogodbo iz 93. člena tega zakona.
Določbe prejšnjih odstavkov se smiselno
uporabljajo tudi za občinske javne kulturne programe širšega pomena.
68. člen
(občinska podpora javnim zavodom države)
Občina zagotavlja javnemu zavodu, katerega
ustanovitelj je država, njegovo delovanje pa je pomembno za občino, kjer ima
tak zavod svoj sedež, ustrezna dodatna sredstva za bogatitev njegovega delovanja
oziroma del svoje javne kulturne infrastrukture na podlagi sklepa pristojnega
organa občine, s katerim ta ugotovi trajni interes občine za delovanje tega
zavoda.
O višini sredstev iz prejšnjega odstavka in
o medsebojnih obveznostih se dogovorita občina in javni zavod s pogodbo iz 93.
člena tega zakona.
69. člen
(zagotavljanje enotnega izvajanja javne
službe)
Država zagotavlja enotnost izvajanja javne
službe na posameznem področju kulture oziroma območju prek podpiranja posebnih
nalog povezovanja, svetovanja, usklajevanja in drugih.
Minister določi s sklepom javne zavode, ki
bodo opravljali naloge iz prejšnjega odstavka, pri čemer se o obsegu teh nalog
in o višini javnih sredstev države dogovori s posameznim zavodom s pogodbo iz
93. člena tega zakona.
2. Javna infrastruktura na področju kulture
70. člen
(določitev javne infrastrukture)
Nepremičnine in oprema, ki so v javni lasti
in so namenjene kulturi, sestavljajo javno infrastrukturo na področju kulture
(v nadaljnjem besedilu: javna kulturna infrastruktura).
Sklep o tem, katere nepremičnine in oprema
so namenjene kulturi, sprejme vlada na predlog ministrstva, pristojnega za
kulturo, oziroma pristojni organ lokalne skupnosti.
Nepremičnina iz prejšnjega odstavka se
zaznamuje v zemljiški knjigi kot javna kulturna infrastruktura na predlog
ministrstva, pristojnega za kulturo, oziroma pristojnega organa lokalne
skupnosti.
Ministrstvo, pristojno za kulturo, vodi
evidenco nepremičnin, ki sestavljajo javno kulturno infrastrukturo na podlagi
sklepov iz drugega odstavka, ki jih predložijo po uradni dolžnosti organi,
pristojni za njihov sprejem.
71. člen
(investicije)
Država načrtuje, gradi in vzdržuje javno
kulturno infrastrukturo v lasti države, lokalne skupnosti pa javno kulturno
infrastrukturo v lasti lokalne skupnosti.
72. člen
(državno sofinanciranje lokalne javne
kulturne infrastrukture)
Država sofinancira investicije v javno
kulturno infrastrukturo lokalnih skupnosti, če ta presega pomen, ki ga ima za
lokalno skupnost, oziroma zaradi skladnega razvoja Slovenije in je to v javnem
interesu države.
73. člen
(oddaja v upravljanje oziroma najem
javnemu zavodu)
Z aktom o ustanovitvi javnega zavoda na
področju kulture se določijo nepremičnine in oprema, ki se dajo kot del javne
kulturne infrastrukture v upravljanje javnemu zavodu za izvajanje dejavnosti,
za katero je ustanovljen.
Lokalna skupnost ali država lahko odda del
javne kulturne infrastrukture v upravljanje javnemu zavodu na področju kulture
s pogodbo brez javnega razpisa, če se s tem zagotovi najbolj racionalna uporaba
javne kulturne infrastrukture.
Javni zavod je dolžan zagotavljati polno
izkoriščenost javne kulturne infrastrukture, ki jo ima v upravljanju. Pri oddajanju prostih zmogljivosti imajo prednost kulturni
izvajalci za javne kulturne programe ali kulturne projekte, ki so združljivi s
področjem dela javnega zavoda.
74. člen
(oddajanje v najem drugim kulturnim
izvajalcem)
Ministrstvo, pristojno za kulturo oziroma
pristojni organ lokalne skupnosti da javno kulturno infrastrukturo v
upravljanje oziroma uporabo drugim pravnim osebam in posameznikom, ki izvajajo
javne kulturne programe ali kulturne projekte na podlagi javnega razpisa s
pogodbo iz 93. člena tega zakona.
Ne glede na prejšnji odstavek se lahko odda
javna kulturna infrastruktura v upravljanje oziroma uporabo organizaciji, ki
deluje v javnem interesu (80. in 81. člen tega zakona), brez javnega razpisa.
Z namenom zagotavljanja delovnih pogojev se
lahko javna kulturna infrastruktura na podlagi javnega razpisa s pogodbo iz 93.
člena tega zakona odda v uporabo tudi posameznikom, ki opravljajo kulturno
dejavnost iz 4. člena tega zakona in njihovi projekti niso financirani iz
javnih sredstev.
Pogodba o upravljanju ali uporabi se sklene
za določen čas in se lahko podaljšuje z dodatkom k osnovni pogodbi.
Kulturni izvajalec je dolžan zagotavljati
polno izkoriščenost javne kulturne infrastrukture, ki jo ima v upravljanju
oziroma uporabi. V ta namen lahko oddaja proste zmogljivosti, pri čemer imajo
prednost izvajalci javnih kulturnih programov in kulturnih projektov, ki so
združljivi s področjem dela kulturnega izvajalca, ki ima javno kulturno
infrastrukturo v uporabi oziroma upravljanju.
75. člen
(obveznosti)
Javna kulturna infrastruktura se daje v
upravljanje ali v uporabo kulturnim izvajalcem in posameznikom iz prejšnjega
člena brezplačno pod pogojem, da prevzamejo obveznost rednega vzdrževanja,
kritja obratovalnih stroškov in drugih stroškov, za katere se stranki
dogovorita s pogodbo. Če upravljavec ali uporabnik javne kulturne
infrastrukture odda infrastrukturo ali njen del v uporabo javnemu zavodu,
javnemu skladu ali javni agenciji s področja kulture ali drugim kulturnim
izvajalcem za izvajanje javnih kulturnih programov ali kulturnih projektov, je
od njih upravičen zahtevati samo nadomestilo v višini dejanskih dodatnih
stroškov, ki so s tem nastali.
76. člen
(sprememba namembnosti)
Če uporabi država ali lokalna skupnost del
javne kulturne infrastrukture, ki začasno ali trajno ni več potreben za
opravljanje kulturne dejavnosti, za druge namene, se nameni dohodek za
investicije v javno kulturno infrastrukturo.
77. člen
(neodplačni prenos)
Država oziroma lokalna skupnost lahko
neodplačno prenese javno kulturno infrastrukturo na drugo pravno osebo javnega
prava ali na ustanovo, če je to v javnem interesu.
Javni interes iz prejšnjega odstavka
ugotovi ministrstvo, pristojno za kulturo oziroma pristojni organ lokalne
skupnosti na podlagi nacionalnega oziroma lokalnega programa za kulturo.
Namembnosti premoženja iz prvega odstavka
tega člena ni mogoče spremeniti. V primeru, da premoženja ni mogoče več
uporabljati v skladu z njegovim namenom, se vrne v javno kulturno
infrastrukturo tistega, ki je premoženje neodplačno prenesel.
Bistveni sestavini pogodbe o neodplačnem
prenosu javne kulturne infrastrukture sta opredelitev javnega interesa za
neodplačen prenos in prepoved odtujitve in obremenitve za najmanj 30 let.
Pogodba o neodplačnem prenosu javne kulturne infrastrukture, ki ne vsebuje
bistvenih sestavin po tem odstavku, je nična. Prepoved odtujitve in obremenitve
se vpiše v zemljiško knjigo.
78. člen
(smiselna uporaba)
Določbe o neodplačnem prenosu, upravljanju
ali uporabi oziroma oddaji v najem javne kulturne infrastrukture, se smiselno
uporabljajo tudi za drugo stvarno premoženje države oziroma lokalnih skupnosti,
ki se uporablja za kulturne namene, čeprav ni razglašeno za javno kulturno
infrastrukturo.
78.a člen
(zasebna kulturna infrastruktura)
Kadar obstaja javni interes, da se zaradi
kulturnega potenciala in infrastrukturne primernosti nepremičnine v njej
izvajajo javni kulturni programi ali kulturni projekti v javnem interesu, za
katere ne obstaja druga razpoložljiva primerljiva javna kulturna
infrastruktura, lahko država ali lokalna skupnost najame nepremičnino, s čimer
zagotovi kakovost in raznovrstnost kulturne produkcije ter dostopnost kulturnih
dobrin.
Javni interes države iz prejšnjega odstavka
ugotovi vlada na predlog ministra. Javni interes na ravni lokalnih skupnosti
ugotovi občinski svet na predlog župana.
Najemna pogodba se lahko sklene za obdobje,
ki ne sme biti daljše od desetih let. Po preteku obdobja se lahko na podlagi
ponovno ugotovljenega javnega interesa pogodba podaljša. Najemno pogodbo v
imenu države sklene minister, v imenu lokalne skupnosti pa župan.
Za oddajo nepremičnine iz prvega odstavka
tega člena v upravljanje oziroma najem javnemu zavodu ali drugim kulturnim
izvajalcem se uporabljajo določbe tega zakona, ki urejajo oddajo v upravljanje
oziroma najem javne kulturne infrastrukture javnemu zavodu ter oddajanje v
najem javne kulturne infrastrukture drugim kulturnim izvajalcem.
2.1. Stroški prostora
79. člen
(stroški prostora)
Izvajalcu, ki trajneje zadovoljuje kulturne
potrebe na posameznem področju in katerega delovanje je v javnem interesu, pa
mu niso bila zagotovljena sredstva v okviru drugih oblik javnega financiranja,
niti ni dobil v upravljanje ali v uporabo javne kulturne infrastrukture, lahko
država oziroma lokalna samoupravna skupnost zagotavlja sredstva za pokrivanje
stroškov, ki so povezani z zagotavljanjem prostorskih pogojev delovanja.
Javna sredstva iz prejšnjega odstavka se
zagotavljajo za določeno obdobje do treh let z možnostjo neomejenega
ponavljanja na podlagi javnega razpisa
2.2. Umetniški delež v javnih
investicijskih projektih
79.a člen
(namen ukrepa)
Umetniški delež v javnih investicijskih
projektih je ukrep, s katerim se izvaja obveznost javnih investitorjev, da del
sredstev, namenjenih za gradnjo ali obnovo objektov v javni lasti, namenijo za
opremo teh objektov ali njihove okolice z umetniškimi deli. Namen izvajanja ukrepa
je opremiti in s tem obogatiti javne prostore z umetniškimi deli.
Ukrep umetniškega deleža v javnih
investicijskih projektih je v javnem interesu, ki se določa v skladu s
kulturnim, vzgojnim, razvojnim, turistično-gospodarskim, simbolnim in
identifikacijskim pomenom za državo, občine in naselja.
Ukrep umetniškega deleža v javnih
investicijskih projektih izvajajo investitorji, ki so zavezanci za javno
naročanje po zakonu, ki ureja javno naročanje (v nadaljnjem besedilu:
investitorji), razen organov lokalnih skupnosti in oseb javnega prava, katerih
ustanovitelji so lokalne skupnosti, za katere ukrep velja kot priporočilo.
79.b člen
(zavezanci in višina sredstev)
Ukrep umetniškega deleža v javnih
investicijskih projektih investitor izvede pri načrtovanju in izvajanju vseh
javnih investicij v novogradnje ali obnove nepremičnin v javni lasti,
financiranih ali sofinanciranih z javnimi sredstvi in projektov javno zasebnega
investicijskega partnerstva, za katere je v skladu z zakonom, ki ureja graditev
objektov, potrebno pridobiti gradbeno dovoljenje. Ukrepa ni treba izvesti, če
se investicija nanaša na muzeje ali galerije s področja likovnih in
intermedijskih umetnosti, službena stanovanja, počitniške enote, mejne prehode
ali gospodarsko javno infrastrukturo, razen zelenih in drugih javnih površin
ter z gospodarsko javno infrastrukturo povezanih nepremičnin, ki so javno
dostopne.
Pri investicijah iz prejšnjega odstavka,
pri katerih javno financiranje ali sofinanciranje znaša manj kot
10.000.000 EUR, se za umetniški delež nameni najmanj 1,25 % vrednosti
naročenih gradbenih, obrtnih in inštalacijskih del. Če bi bilo po izračunu za
izvedbo ukrepa na voljo manj kot 2.000 EUR, izvedba ukrepa ni obvezna.
Pri investicijah iz prvega odstavka tega
člena, pri katerih javno financiranje ali sofinanciranje znaša 10.000.000 EUR
ali več, se za umetniški delež nameni najmanj 1 % vrednosti naročenih
gradbenih, obrtnih in inštalacijskih del.
79.c člen
(poraba sredstev)
Investitorji morajo najmanj 70 odstotkov
sredstev iz drugega oziroma tretjega odstavka prejšnjega člena nameniti za
izvedbo oziroma odkup likovnih umetniških del, umeščenih v javno dostopne
prostore ali drugih umetniških del, ki so neločljivo povezana z javno
dostopnimi prostori investitorja in izplačilo nagrad avtorjem iz sedmega
odstavka 79.č člena tega zakona. Preostali del sredstev se nameni za stroške
izvedbe postopkov, povezanih z ukrepom (arhitekturni natečaji, natečaji za
umetniška dela, avtorski honorarji komisij, stroški objav, stroški postavitve),
in stroške morebitnih potrebnih ukrepov varstva kulturne dediščine v zvezi z
nepremičnino, ki je predmet javne investicije. Pri nepremičninah, ki so v
skladu z zakonom, ki ureja varstvo kulturne dediščine, kulturni spomeniki, se
sredstva iz prejšnjega člena lahko v celoti porabijo za izvedbo ukrepov za
varstvo kulturne dediščine.
Če se investicija ne nanaša na javno
dostopne prostore, se umetniška dela umestijo v druge prostore investitorja, ki
so javno dostopni. Če investitor s takimi prostori ne razpolaga, se umetniška
dela umestijo na javne površine investitorja v neposredni okolici nepremičnine,
v zvezi s katero se izvaja javna investicija, ali v javno dostopne prostore ali
na javne površine druge osebe javnega prava, za kar mora investitor pridobiti
njeno soglasje. V postopku izbire se smiselno uporabljajo določbe prvega in
drugega odstavka 79.č člena tega zakona.
Ukrep mora biti v celoti izveden pred
začetkom uporabe nepremičnine, v zvezi s katero se izvaja javna investicija,
kadar to zaradi razlogov, na katere investitor ne more vplivati, ni mogoče, pa
najkasneje v enem letu po začetku uporabe te nepremičnine.
79.č člen
(postopek izvajanja ukrepa)
Umetniška dela iz prvega odstavka
prejšnjega člena se izberejo v postopku javnega natečaja. Javni natečaj za
izbiro umetniških del izvede investitor v sodelovanju s strokovno komisijo za
izbiro umetniških del (v nadaljnjem besedilu: strokovna komisija). Javni
natečaj se izvede po določitvi višine sredstev iz 79.b člena tega zakona.
Strokovno komisijo imenuje investitor.
Večino članov komisije imenuje s seznama strokovnjakov, ki ga na svojih
spletnih straneh objavi ministrstvo, pristojno za kulturo. Druge člane imenuje
investitor po svoji izbiri. Člani strokovnih komisij so za opravljeno delo
upravičeni do plačila, ki ne sme preseči petkratnika povprečne neto plače v
Republiki Sloveniji v koledarskem letu pred letom izvedbe javnega natečaja.
Ministrstvo vodi seznam strokovnjakov iz
prejšnjega člena na podlagi javnega poziva.
Na seznam strokovnjakov se uvrstijo vsi
strokovnjaki, ki delujejo na področju likovnih umetnosti (kiparstva,
slikarstva, oblikovanja, fotografije, kritike), intermedijske umetnosti,
notranje in krajinske arhitekture in kulturne dediščine. Seznam se mesečno
posodablja.
Pri pripravi in izvedbi javnega natečaja
morajo biti upoštevana načela enakopravnosti, konkurence, anonimnosti,
strokovnosti, neodvisnosti in nepristranskosti strokovne komisije ter načelo
javnosti. Vse osebe, ki sodelujejo v postopku, morajo ves čas postopka
spoštovati dolžnost izogibanja nasprotjem interesov, kot je za uradne osebe
določena z zakonom, ki ureja integriteto in preprečevanje korupcije.
Javni natečaj vsebuje najmanj naslednje
elemente: arhitekturne podlage oziroma načrte, ki celovito predstavijo
lokacijo, predmet natečaja, najvišjo končno vrednost umetniškega dela in znesek
nagrad avtorjem.
Strokovna komisija mora prispele predloge
umetniških del oceniti in svoje ocene obrazložiti v skladu s kriteriji
umetniške kakovosti predlaganih del in primernosti njihove umestitve v prostor,
ki se podrobneje določijo v javnem natečaju. Med prispelimi predlogi izbere tri
avtorje, ki prejmejo denarne nagrade, katerih skupna višina ne sme presegati 20
odstotkov najvišje vrednosti umetniškega dela. Če je prispelih predlogov manj
kot pet, strokovna komisija izbere samo prvouvrščenega avtorja. Če med
prispelimi predlogi po oceni strokovne komisije ni primernih predlogov, se
postopek ponovi. Investitor je na predloge komisije vezan.
Investitor sklene pogodbo o izvedbi oziroma
odkupu predlaganega umetniškega dela s prvouvrščenim avtorjem. Če višina
sredstev iz 79.b člena tega zakona to omogoča in če tako predlaga strokovna
komisija, se lahko sklene pogodba tudi z več izbranimi avtorji, po vrstnem redu
njihove uvrstitve v ocenjevalnem postopku. Denarne nagrade iz prejšnjega
odstavka se vštejejo v pogodbeno vrednost.
Pogoje in način imenovanja članov
strokovnih komisij v skladu s tem členom, način izvedbe javnega natečaja ter
podrobnejša merila za določitev plačila članom strokovnih komisij in višine denarnih
nagrad avtorjem podrobneje določi minister, pristojen za kulturo.
3. Status nevladnih
organizacij v javnem interesu na področju kulture
80. člen
(podelitev statusa)
Kulturna društva so združenja, v katera se
posamezniki združujejo z namenom, da:
-
izvajajo kulturne dejavnosti,
-
združujejo poklice na posameznih področjih
kulture,
-
se ukvarjajo s strokovnimi vprašanji na
posameznih področjih kulture,
-
izvajajo dejavnosti na področju kulturne vzgoje
in izobraževanja,
-
prispevajo k dostopnosti do kulturnih dobrin in
k razvoju kulturnih dejavnosti.
Kulturnemu društvu, ki deluje v javnem
interesu, se lahko podeli status nevladne organizacije v javnem interesu v
skladu z zakonom, ki ureja status nevladne organizacije v javnem interesu.
Za področja delovanja, ki so v javnem
interesu na področju kulture, štejejo področja iz 4. člena tega zakona
upoštevaje nacionalni program za kulturo.
81. člen
Status nevladne organizacije v javnem
interesu na področju kulture lahko pridobijo tudi druge nevladne organizacije v
skladu z zakonom, ki ureja status nevladne organizacije v javnem interesu.
81.a člen
(črtan)
4. Socialne pravice
4.1. Registracija samozaposlenih v
kulturi
82. člen
(vpis v razvid
samozaposlenih v kulturi)
Samostojno poklicno opravljanje kulturnih
dejavnosti se registrira po splošnih predpisih.
Če posameznik izpolnjuje posebne pogoje iz
tega člena, se lahko namesto po splošnih predpisih registrira pri ministrstvu,
pristojnem za kulturo, tako da se vpiše v razvid samozaposlenih v kulturi. Posameznik se lahko registrira za
opravljanje več specializiranih poklicev. Samozaposleni v kulturi ne sme
zaposlovati drugih oseb.
Pogoji za vpis v razvid iz prejšnjega
odstavka so:
-
da kandidat opravlja samostojno specializiran
poklic na področjih iz 4. člena tega zakona in ni uživalec pokojnine,
-
da ima ustrezno strokovno izobrazbo oziroma z
dosedanjim delom izkazuje, da je usposobljen za opravljanje te dejavnosti.
Kdor prvič po končanem študiju zaprosi za
vpis v razvid samozaposlenih v kulturi, se vpiše pod naslednjimi pogoji:
-
da njegovi študijski dosežki obetajo pomembno
delovanje na področju kulture, ali ko gre za poklic, ki ga je zaradi kadrovskih
potreb v kulturi potrebno posebej podpirati (deficitarni poklic) in
-
da od zaključka študija oziroma strokovnega
izpita, če je ta predpisan z zakonom, nista minili več kot dve leti.
Samozaposlen v kulturi sklepa v okviru
svoje registrirane dejavnosti pogodbe civilnega prava. Kadar posameznik
opravlja tudi dejavnosti, ki ne sodijo v kulturno dejavnost iz prve alinee tretjega
odstavka tega člena, jih ne sme opravljati kot samozaposlen v kulturi, ampak po
splošnih predpisih.
Kadar so določeni za opravljanje posamezne
kulturne dejavnosti posebni pogoji, lahko prične posameznik iz tega člena z
delom, ko je izdana pravnomočna odločba o njihovem izpolnjevanju.
Posamezniku, ki je že bil vpisan v razvid
in po izbrisu iz razvida ponovno poda vlogo za vpis z istim specializiranim
poklicem in je ta poklic ob ponovnem vpisu opredeljen v uredbi iz
86. člena tega zakona, se ponovno preveri le pogoj, da posameznik ni
uživalec pokojnine. Prejšnji stavek ne velja za posameznika, ki je bil iz
razvida izbrisan po uradni dolžnosti, na podlagi 88. člena tega zakona.
82.a člen
(spodbude za samozaposlovanje)
Samozaposlenim v kulturi, katerih dohodki
iz dejavnosti v preteklem letu niso presegli zneska 14.679 eurov ali so v
tekočem letu prvič vpisani v razvid samozaposlenih v kulturi, ministrstvo,
pristojno za kulturo, lahko zagotovi izvajanje računovodstva.
Ministrstvo, pristojno za kulturo, vsako
leto objavi javni poziv ali javni razpis za dodelitev kulturnih žepnin oziroma
delovnih štipendij, namenjenih podpori izvedbe projektov oziroma aktivnosti
samozaposlenih v kulturi. Samozaposleni v kulturi lahko prejme kulturno žepnino
oziroma delovno štipendijo v skladu s tem členom pod pogoji, ki se določijo v
besedilu javnega poziva oziroma javnega razpisa. Za izvedbo javnega poziva
oziroma javnega razpisa in sklenitve pogodbe o financiranju se smiselno
uporabljajo določbe IV. In V. poglavja tega zakona.
Poleg ukrepov iz prvega in drugega odstavka
tega člena se lahko podprejo tudi drugi ukrepi, namenjeni spodbujanju
ustvarjalnosti ter povečanju učinkovitosti podpornega poslovnega in
inovativnega okolja za samozaposlene v kulturi. Za izvedbo financiranja ukrepov
se smiselno uporabljajo določbe IV. in V. poglavja tega zakona.
Samozaposleni v kulturi lahko za čas
zadržanosti z dela zaradi bolezni, ki traja najmanj 31 delovnih dni, prejme
dnevno nadomestilo za delovne dni do vključno 30. delovnega dne bolezni.
Nadomestilo lahko prejme največ za enkratno zadržanost z dela zaradi bolezni v
posameznem letu. Dnevno nadomestilo dodeli ministrstvo, pristojno za kulturo,
na podlagi vloge samozaposlenega v kulturi, ki jo poda najkasneje 90. dan po
nastopu zadržanosti z dela. Višino dnevnega nadomestila za tekoče leto določi
vlada do 31. januarja tekočega leta.
82.b člen
(vrednotenje dela)
Javni zavod, ki v okviru programa ali
projekta financiranega iz državnega proračuna za izvedbo določenega dela
angažira samozaposlenega v kulturi, mu mora zagotoviti plačilo za delo, ki ne
sme biti nižje od najnižjega plačnega razreda za primerljivo delovno mesto v
sistemu plač v javnem sektorju, oziroma če primerljivega delovnega mesta ni, do
plačila, določenega s kolektivno pogodbo primerljive dejavnosti, upoštevajoč
vrsto in obseg dela ter delež javnih sredstev, ki jih pridobi za izvedbo
programa ali projekta.
83. člen
(pravica do plačila prispevkov za socialno
varnost iz državnega proračuna)
Samozaposleni v kulturi lahko zaprosijo za
pridobitev pravice do plačila prispevkov za obvezno pokojninsko in invalidsko
zavarovanje, za obvezno zdravstveno zavarovanje ter za starševsko varstvo in za
zaposlovanje od najnižje zavarovalne osnove za
samozaposlene za socialno in zdravstveno zavarovanje
iz državnega proračuna v primerih, ko njihovo delo pomeni izjemen kulturni
prispevek v zadnjih petih
letih ali ko gre za poklice ali dejavnosti, ki jih je potrebno zaradi
kadrovskih potreb v kulturi posebej podpirati (deficitarni poklic), če delo
samozaposlenega v zadnjih petih letih pomeni prispevek k razvoju področja, ki ga zajema ta poklic.
Pravica iz prejšnjega odstavka se podeljuje
za pet let z možnostjo
ponovnih podeljevanj. Ne glede na prejšnji stavek pravica iz prejšnjega
odstavka samozaposlenemu v kulturi preneha po samem zakonu naslednji dan, ko
izpolni pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine.
Ne glede na prejšnji odstavek se
samozaposlenemu v kulturi, ki je dosegel starost najmanj 55 let in mu je bila
priznana pravica do plačila prispevkov iz državnega proračuna v skupnem
trajanju najmanj 20 let, pri čemer se v to obdobje všteva tudi čas zaposlitve v
javnih zavodih s področja kulture, prizna pravica do plačila prispevkov za
socialno varnost vse do izpolnitve pogojev za pridobitev pravice do starostne
pokojnine.
Ministrstvo, pristojno za kulturo, za
namene ugotavljanja pogojev iz drugega in tretjega odstavka tega člena pridobi
podatke od Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.
84. člen
(financiranje socialnih pravic)
Javna sredstva za financiranje prispevkov
za socialno in zdravstveno zavarovanje po tem zakonu zagotovi ministrstvo,
pristojno za kulturo, iz državnega proračuna v delu, ki je namenjen kulturi.
O zagotavljanju sredstev iz prejšnjega
odstavka v posameznih primerih odloča minister z odločbo.
85. člen
(dohodkovni cenzus)
Samozaposleni v kulturi, ki pridobi pravico
do plačila prispevkov za socialno varnost iz državnega proračuna v skladu s 83.
členom tega zakona, lahko to pravico v tekočem letu uveljavlja le, če je
rezident Republike Slovenije za davčne namene in mu njegov dohodkovni položaj
ne zagotavlja normalnih pogojev za delo (v nadaljnjem besedilu: dohodkovni
cenzus).
Izpolnjevanje dohodkovnega cenzusa se
ugotavlja za vsako tekoče leto na podlagi povprečja dohodkov iz preteklih
zadnjih treh let. Dohodek se ugotavlja na podlagi odločb o odmeri dohodnine
oziroma davčnih obračunov akontacij dohodnine od dohodka iz dejavnosti, ki so
bili podlaga za odločbo o odmeri dohodnine, in drugih davčnih odločb ter
podatkov iz obračunov davčnega odtegljaja za pretekla zadnja tri leta.
Pri ugotavljanju dohodkovnega cenzusa se od
dohodkov, ki so zajeti v odločbah oziroma obračunih iz prejšnjega odstavka,
odštevajo:
-
obračunani obvezni prispevki za socialno
varnost, ki jih je samozaposleni plačal sam;
-
obračunani obvezni prispevki za socialno
varnost, plačani iz državnega proračuna za samozaposlene, ki ugotavljajo davčno
osnovo na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov v obračunu akontacije
dohodnine od dohodka iz dejavnosti, če so bili navedeni prispevki vključeni kot
prihodki v davčni obračun akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti;
-
zneski dohodkov, ki jih je samozaposleni prejel
iz naslova delovnih štipendij in kulturnih žepnin ministrstva, pristojnega za
kulturo, Javne agencije za knjigo, delovnih štipendij iz naslova knjižničnega
nadomestila ter drugih primerljivih umetniških štipendij, namenjenih
spodbujanju ustvarjanja na področjih, ki jih določa 4. člen tega zakona in jih
podeljujejo domače ali tuje organizacije, ter
-
dohodki iz naslova nagrad na področju kulture.
Ministrstvo, pristojno za kulturo, na
podlagi zahtevka od pristojnega davčnega organa pridobi podatke iz drugega
odstavka tega člena, potrebne za odločanje o pravici do plačila prispevkov iz
državnega proračuna. Upravičenec, ki želi uveljavljati znižanje dohodkov, ki so
podlaga za ugotavljanje dohodkovnega cenzusa, iz naslova obračunanih obveznih
prispevkov za socialno varnost, plačanih iz državnega proračuna, mora
ministrstvu za kulturo predložiti izjavo, da je za znesek teh prispevkov
povečal prihodke v davčnem obračunu akontacije dohodnine od dohodka iz
dejavnosti. Podatke o delovnih štipendijah ministrstva, pristojnega za kulturo,
Javne agencije za knjigo ter delovnih štipendij iz naslova knjižničnega
nadomestila in kulturnih žepnin pridobi ministrstvo, pristojno za kulturo, iz
lastnih evidenc in evidenc Javne agencije za knjigo. Upravičenec, ki želi
uveljavljati znižanje dohodkov, ki so podlaga za ugotavljanje dohodkovnega
cenzusa, iz naslova drugih primerljivih umetniških štipendij, namenjenih
spodbujanju ustvarjanja, in odbitek iz naslova nagrad na področju kulture, ki
jih je prejel v preteklih zadnjih treh letih, mora poslati dokazila o njihovem
prejemu.
Dokler dohodkovni cenzus ni ugotovljen, se
prispevki za tekoče leto plačujejo kot akontacija, pri čemer država zahteva
povračilo plačanih prispevkov, če se izkaže, da upravičenec presega dohodkovni
cenzus. Država zahteva povračilo plačanih prispevkov tudi, če se ugotovi, da
samozaposleni v kulturi v času plačevanja prispevkov za socialno varnost iz
državnega proračuna ni bil rezident Republike Slovenije za davčne namene, in
sicer za čas, ko samozaposleni v kulturi ni bil rezident Republike Slovenije za
davčne namene.
86. člen
(uredba)
Vlada z uredbo:
-
določi specializirane poklice iz 82. člena tega
zakona,
-
določi podrobnejše kriterije za ugotavljanje
študijskih dosežkov iz prve alinee četrtega odstavka 82. člena tega zakona
ter izpolnjevanja izjemnega kulturnega prispevka in prispevka k razvoju
področja, ki ga zajema deficitarni poklic, iz prvega odstavka 83. člena tega
zakona,
-
določi poklice iz prve alinee četrtega odstavka
82. člena in prvega odstavka 83. člena tega zakona, ki jih je potrebno
zaradi kadrovskih potreb v kulturi posebej podpirati (deficitarni poklici),
-
določi višino dohodkovnega cenzusa iz
prejšnjega člena,
-
določi vrste nagrad in kriterije, na podlagi
katerih se pri ugotavljanju dohodkovnega cenzusa upoštevajo druge primerljive
domače in tuje umetniške štipendije.
Vlada določi z uredbo iz prejšnjega odstavka
tudi postopke:
-
vpisa v razvid samozaposlenih v kulturi,
-
priznanja pravice do plačila prispevka za
socialno zavarovanje iz državnih sredstev,
-
ugotavljanja preseganja dohodkovnega cenzusa.
87. člen
(odločitev o zahtevi)
O zahtevi za vpis v razvid samozaposlenih v
kulturi in priznanju pravice do plačila prispevkov za socialno zavarovanje iz
državnih sredstev odloči minister po posvetovanju s strokovno komisijo iz 20.
člena tega zakona s področja delovanja kandidata in Kulturniško zbornico.
Če posameznik istočasno poda zahtevo za
vpis v razvid samozaposlenih v kulturi in zahtevo za priznanje pravice do
plačila prispevkov za socialno zavarovanje samozaposlenih v kulturi, minister
odloči o obeh vlogah hkrati. V tem primeru se lahko pravica do plačila prispevkov
za socialno zavarovanje prizna z dnem vpisa v razvid.
Če poda zahtevo za priznanje pravice do
plačila prispevkov za socialno zavarovanje samozaposleni, ki je že vpisan v
razvid samozaposlenih v kulturi, se mu pravica lahko prizna s prvim dnem
naslednjega meseca, ko je vloga popolna.
Minister lahko pooblasti drugo osebo,
zaposleno pri ministrstvu, pristojnem za kulturo, za odločanje v postopkih o
zahtevi vpisa v razvid ter priznanja pravice do plačila prispevkov za socialno
zavarovanje samozaposlenih v kulturi.
88. člen
(izbris)
Samozaposleni v kulturi se izbriše iz
razvida samozaposlenih v kulturi na svojo zahtevo ali po uradni dolžnosti, če
ministrstvo, pristojno za kulturo ugotovi, da ne izpolnjuje več pogojev.
89. člen
(podatki iz razvida)
V razvid samozaposlenih v kulturi se
vpisujejo naslednji podatki: datum in zaporedna številka vpisa, datum in
številka odločbe, na podlagi katere je opravljen vpis, ime in priimek, rojstni
podatki, enotna matična številka občana (EMŠO), davčna številka, državljanstvo,
prebivališče, področje kulturne dejavnosti, sedež opravljanja dejavnosti, datum
in številka odločbe o pravici do plačila prispevkov iz 83. člena tega zakona,
datum in številka odločbe o prenehanju te pravice ter datum in številka odločbe
o izbrisu iz razvida.
Ministrstvo, pristojno za kulturo, lahko
osebne podatke iz prvega odstavka tega člena obdeluje samo za vodenje razvida
samozaposlenih v kulturi in izvajanje drugih nalog v zvezi s pravico do plačila
prispevkov ter za statistične namene.
Ne glede na drugi odstavek 91. člena tega
zakona osebni podatki iz razvida, ki se nanašajo na rojstne podatke, enotno
matično številko občana (EMŠO), podatke o državljanstvu in prebivališču, niso
javni.
Upravičenec do prispevkov je dolžan
sporočiti spremembe podatkov iz prejšnjega odstavka in druge podatke, ki
vplivajo na njegov vpis v razvid, v roku 15 dni po njihovem nastanku.
4.2. Republiška priznavalnina in
podelitev častnega naziva
90. člen
(republiška priznavalnina)
Upokojenemu ustvarjalcu na področju
kulture, ki je posebej pomembno prispeval k slovenski kulturi, njegova
pokojnina pa ni ustrezna danemu prispevku, lahko minister dodeli republiško
priznavalnino po posvetovanju s strokovno komisijo iz 20. člena tega zakona s
področja kandidatovega dela.
Pri določanju višine republiške
priznavalnine se upošteva tudi socialne okoliščine.
Republiška priznavalnina se lahko prizna
tudi kot dodatek k družinski pokojnini.
Podrobnejše pogoje in postopek za
pridobitev republiške priznavalnine predpiše vlada.
Javna sredstva za republiško priznavalnino
po tem zakonu zagotovi ministrstvo, pristojno za kulturo, iz državnega
proračuna, ki je namenjen kulturi.
91. člen
(razvid)
Ministrstvo, pristojno za kulturo vodi
razvid prejemnikov republiške priznavalnine, v katerega se vpisujejo naslednji
podatki: zaporedna številka vpisa, datum in številka odločbe, na podlagi katere
je bila priznana pravica do republiške priznavalnine, ime in priimek, rojstni
podatki, prebivališče, področje kulturne dejavnosti, datum in številka odločbe
o prenehanju pravice.
Razvida iz prejšnjega odstavka in prvega
odstavka 89. člena tega zakona sta javni knjigi.
92. člen
(častni naziv kulturni ambasador Republike
Slovenije)
Minister, pristojen za kulturo, podeli
državljanu Republike Slovenije, ki s svojim delom v tujini pomembno prispeva k
uveljavljanju slovenske kulture v svetu, z njegovim soglasjem častni naziv
kulturnega ambasadorja Republike Slovenije.
5. Pravice iz poklicnega zavarovanja
92.a člen
(poklicno zavarovanje baletnih plesalcev)
Za pravice in obveznosti baletnih plesalcev
iz poklicnega zavarovanja veljajo predpisi, ki urejajo pokojninsko in
invalidsko zavarovanje, kolikor ta zakon ne določa drugače. Baletnemu plesalcu,
ki je bil vključen v poklicno zavarovanje iz naslova zaposlitve na delovnem
mestu baletnega plesalca, se za izpolnitev pogojev za pridobitev pravice do
poklicne pokojnine in predčasne pokojnine oziroma starostne pokojnine iz
obveznega zavarovanja k dejanski zavarovalni dobi za izpolnitev pogojev za
pridobitev pravice do poklicne pokojnine in predčasne pokojnine oziroma
starostne pokojnine iz obveznega zavarovanja po zakonu, ki ureja pokojninsko in
invalidsko zavarovanje, doda polovica obdobja, v katerem je bil vključen v
poklicno zavarovanje. Dodana doba iz prejšnjega stavka pomeni dodano dobo iz
poklicnega zavarovanja skladno z zakonom, ki ureja pokojninsko in invalidsko
zavarovanje. Višina prispevne stopnje za poklicno zavarovanje znaša 16
odstotkov od osnove.
IV. POGODBE O FINANCIRANJU V JAVNEM INTERESU ZA KULTURO
93. člen
(opredelitev pogodb)
Pogodba o financiranju v javnem interesu za
kulturo (v nadaljnjem besedilu: pogodba) je pogodba, ki jo sklene država s
pravno osebo oziroma posameznikom (v nadaljnjem besedilu: prejemnik sredstev),
ki je izvajalec javnega kulturnega programa oziroma kulturnega projekta.
Določbe tega zakona o pogodbah se primerno
uporabljajo za
-
pogodbe z italijansko in madžarsko narodno
skupnostjo (59. člen),
-
pogodbe o financiranju javnih kulturnih dobrin
širšega pomena (67. člen),
-
pogodbe o občinskem sofinanciranju javnih
zavodov države (68. člen),
-
pogodbe o financiranju nalog, namenjenih
enotnemu izvajanju javne službe (69. člen),
-
pogodbe, s katerimi se oddaja v upravljanje ali
v uporabo javna kulturna infrastruktura (drugi odstavek 73. člena in 74. člen).
Kolikor ni s tem zakonom drugače določeno,
se za pogodbe uporabljajo splošna pravila pogodbenega prava.
Prejemnik sredstev ne sme prenesti pravic
in obveznosti iz te pogodbe na tretjo osebo brez pisnega soglasja države.
Določbe tega zakona o pogodbah smiselno
uporabljajo tudi lokalne skupnosti ter javne agencije in javni skladi.
94. člen
(sklenitev pogodbe)
Podlaga za sklepanje pogodbe je dokončna
odločba iz 113. in 120. člena tega zakona.
Ne glede na prejšnji odstavek so podlaga za
sklepanje pogodbe v primerih, ko se le-te sklepajo brez javnega razpisa akti
pristojnih organov iz 59., 67., 68., 69. in drugega odstavka 102. člena tega zakona.
Državo zastopa v pogodbi minister.
Pogodba se sklene v pisni obliki. Pogodba,
ki ni sklenjena v pisni obliki, je nična.
Vložitev tožbe v upravnem sporu je
dovoljena zaradi bistvenih kršitev postopka, izbire izvajalca, ki ne izpolnjuje
pogojev oziroma očitne kršitve kriterijev vrednotenja in ocenjevanja.
Odpravljena ali za nično izrečena odločba ne vpliva na že sklenjene pogodbe.
95. člen
(trajanje pogodbe)
Pogodba se sklene za določen čas in je
lahko tudi večletna. Večletna pogodba se lahko sklene za obdobje do petih let. Z
njo lahko ministrstvo, pristojno za kulturo, prevzema tudi obveznosti, ki
zahtevajo plačilo v prihodnjih letih, če so za ta namen za prvo leto trajanja
pogodbe zagotovljena sredstva v proračunu tekočega leta.
Trajanje pogodbe se lahko podaljša s
sklenitvijo aneksa k njej, vendar največ do konca leta, v katerem se je iztekel
redni pogodbeni rok.
96. člen
(javni interes)
V pogodbi mora biti konkretno in jasno
določeno, kateri namen in cilji pogodbe sestavljajo javni interes, kot je
splošno opredeljen v predpisu oziroma nacionalnem programu za kulturo.
97. člen
(sprememba pogodb)
Če je bil znesek javnih sredstev v pogodbi
določen glede na predvidevanje, da sredstva proračuna, namenjena za kulturo, v
času veljavnosti pogodbe ne bodo manjša kot so bila ob podpisu pogodbe, pa so
se kasneje zmanjšala v takšnem obsegu, da kulturnega programa oziroma projekta
ni več mogoče izpolniti v dogovorjenem obsegu, se pogodba iz tega razloga v
javnem interesu spremeni.
98. člen
(razveza pogodbe v javnem interesu)
Če se po podpisu pogodbe zmanjša obseg
sredstev, ki je v državnem proračunu namenjen za kulturo do takšne mere, da
izpolnitev pogodbe za financiranje javnega kulturnega programa oziroma projekta
ni več mogoča, se pogodba na predlog ministrstva razveže.
Prejemnik sredstev mora izvesti tolikšen
del programa ali projekta, ki ustreza do razveze prejetim sredstvom v skladu s
pogodbo, razen če taka izpolnitev ni smiselna. V tem primeru mora vrniti
sredstva, ki jih je prejel in niso bila porabljena za izvršitev dejavnosti
oziroma izvedbo programa ali projekta, ki je bil predmet pogodbe.
99. člen
(vsebina pogodbe)
S pogodbo se uredijo vsa medsebojna
razmerja v zvezi z zagotavljanjem državnih sredstev za financiranje predmeta
pogodbe, zlasti pa:
-
cilji, ki bodo realizirani v obdobju sklenitve
pogodbe zaradi uresničitve namena pogodbe,
-
kriteriji, po katerih se bo spremljalo njihovo
uresničevanje,
-
roki, v katerih morajo biti cilji doseženi,
-
obseg, dinamika izplačil in način zagotavljanja
sredstev države,
-
druga vprašanja medsebojnih razmerij.
Način in dinamika izplačil sta odvisna od
specifičnosti načina izvajanja posameznega javnega kulturnega programa ali
kulturnega projekta in morata zagotavljati njegovo kontinuirano pripravo in
izvedbo. Kadar je zaradi specifike izvajanja javnega kulturnega programa ali
kulturnega projekta potrebno, se lahko ob prvem izplačilu izplača predujem do
višine, ki jo za predplačila določa zakon, ki ureja izvrševanje proračuna
Republike Slovenije. Če se ugotovi nenamenska poraba predujma, ga mora
izvajalec vrniti z zakonskimi zamudnimi obrestmi od izplačila dalje. Namenskost
porabe proračunskih sredstev preverja financer na podlagi letnega poročila o
izvedenem javnem kulturnem programu oziroma končnega poročila o izvedenem
kulturnem projektu, kot tudi z drugimi instrumenti nadzora, določenimi s tem
ali drugim zakonom.
V. POSTOPKI JAVNEGA POZIVA IN JAVNEGA RAZPISA
1. Skupne določbe
100. člen
(smiselna uporaba splošnega upravnega
postopka)
Kolikor niso vprašanja postopkov javnega
razpisa in javnega poziva v tem zakonu drugače urejena, se zanju smiselno
uporabljajo določbe zakona, ki ureja splošni upravni postopek.
Odločbe o financiranju javnih kulturnih
programov oziroma kulturnih projektov ni dopustno izdati, dokler ni sprejet
proračun za leto, v katerem se odločba izdaja.
Postopki za financiranje javnega razpisa in
javnega poziva se uporabljajo tudi za lokalne skupnosti, s tem, da pristojnosti
ministra izvršuje župan oziroma drug organ, ki je po zakonu pooblaščen
zastopati in predstavljati lokalno skupnost.
101. člen
(smiselna uporaba tega zakona)
Postopke za financiranje javnega razpisa in
javnega poziva uporabljajo tudi lokalne skupnosti ter javni skladi in javne
agencije, ki razdeljujejo javna sredstva države oziroma lokalnih skupnosti,
smiselno pa jih uporabljajo tudi italijanska in madžarska narodna skupnost, če
njim namenjena javna sredstva razdeljujejo svojim kulturnim izvajalcem
samostojno.
102. člen
(vrsti postopka)
Postopek za zbiranje predlogov javnih
kulturnih programov in kulturnih projektov, ki se financirajo iz javnih
sredstev se izvede kot:
-
javni poziv,
-
javni razpis,
-
neposredni poziv.
Ne glede na določbo prejšnjega odstavka
lahko minister izjemoma izda sklep o financiranju kulturnega projekta iz
interventnih sredstev ministrstva, pristojnega za kulturo, brez javnega poziva
oziroma javnega razpisa. V tem primeru se lahko sofinancirajo tisti kulturni
projekti, ki bi izpolnjevali pogoje za prijavo na javni poziv ali javni razpis
ministrstva, pristojnega za kulturo, ali drugih oseb javnega prava na področju
kulture, pa prijava zaradi objektivnih okoliščin, ki niso na strani vlagatelja,
ni mogoča, ker je rok za prijavo na razpis že potekel. Kulturne projekte, za
katere vsebinsko ustrezen razpis ni predviden, lahko minister iz interventnih
sredstev podpre le, kadar so utemeljeni z javnim interesom na področju kulture,
kar mora v sklepu posebej obrazložiti.
Višina interventnih sredstev iz prejšnjega
odstavka se določi z letnim proračunom.
102.a člen
(sredstva evropske kohezijske politike)
Določbe tega zakona o javnem razpisu in
javnem pozivu ter pogodbah o financiranju v javnem interesu za kulturo se ne
uporabljajo za izbor projektov, ki se sofinancirajo iz sredstev kohezijske
politike Evropske skupnosti. Za te postopke se uporabljajo predpisi, ki urejajo
izvajanje postopkov pri porabi sredstev evropske kohezijske politike.
102.b člen
(financiranje projektov, izbranih pri
institucijah zunaj Republike Slovenije)
Javnim zavodom in drugim kulturnim
izvajalcem se lahko, ne glede na določbe tega zakona, ki urejajo financiranje
oziroma sklepanje pogodb v javnem interesu, ob upoštevanju nediskriminatorne in
enakopravne obravnave javna sredstva dodelijo na podlagi neposredne pogodbe, če
je predmet sofinanciranja kulturni projekt ali kulturni program, ki je
sofinanciran iz proračuna Evropske unije in je bil izbran na javnem razpisu, ki
ga je izvedla institucija zunaj Republike Slovenije.
102.c člen
(financiranje ustanov)
Ustanova s področja kulture, ki je
ustanovljena za opravljanje storitev splošnega pomena na področju mednarodnega
sodelovanja, katere ustanoviteljica ali soustanoviteljica je Republika
Slovenija, se financira na način, kot je za financiranje ustanov iz
proračunskih sredstev določeno v predpisih s področja javnih financ.
103. člen
(uporaba postopkov)
Postopek javnega poziva se uporabi takrat,
ko je mogoče jasno vnaprej določiti umetniške, kulturnopolitične, strokovne in
druge kriterije ter zahteve, ki jih mora izpolnjevati javni kulturni program
ali kulturni projekt za financiranje iz javnih sredstev, financirajo pa se
programi oziroma projekti, ki te kriterije in zahteve izpolnjujejo, in sicer po
vrstnem redu prispetja predlogov do porabe sredstev.
Postopek javnega razpisa se uporabi takrat,
ko je mogoče vnaprej določiti le kriterije za ocenjevanje in vrednotenje
predlogov kulturnih programov ali projektov, financirajo pa se tisti programi
oziroma projekti, ki so v postopku izbire ocenjeni oziroma ovrednoteni višje.
Ne glede na določbo prvega odstavka
prejšnjega člena se za dodelitev sredstev državnega proračuna, namenjenih za
sofinanciranje:
-
delnega nakupa knjižničnega gradiva in
računalniške opreme ter posebnih nalog osrednjih območnih knjižnic, določenih v
skladu z zakonom, ki ureja knjižnično dejavnost;
-
programov splošnih knjižnic na narodnostno
mešanih območjih, za zagotavljanje knjižnične dejavnosti, namenjene pripadnikom
italijanske in madžarske narodne skupnosti ter romske skupnosti, določenih v
skladu z zakonom, ki ureja knjižnično dejavnost;
-
programov splošnih knjižnic na narodnostno
mešanih območjih, za knjižnično dejavnost, namenjeno za potrebe Slovencev v
zamejstvu, določenih v skladu z zakonom, ki ureja knjižnično dejavnost,
uporabi neposredni poziv.
Sofinancirajo se nakupi knjižničnega gradiva in računalniške opreme ter tisti
programi oziroma naloge, ki izpolnjujejo kriterije in zahteve iz neposrednega
poziva, in sicer tako, da se zagotovi usklajen razvoj knjižnične dejavnosti. Za
izvedbo postopka neposrednega poziva se smiselno uporabljajo določbe tega
zakona, ki urejajo javni razpis, razen določbe o njegovi objavi.
104. člen
(uvedba in ustavitev postopka)
Postopek se uvede z objavo javnega poziva
ali javnega razpisa.
Javni poziv oziroma javni razpis objavi
ministrstvo, pristojno za kulturo, za posamezno vrsto kulturnih programov ali
kulturnih projektov.
Minister sprejme sklep o začetku postopka
za izbiro kulturnih programov in projektov, s katerim določi vrsto postopka,
datum objave in besedilo razpisa.
Minister lahko do izdaje odločb iz 113. in
120. člena tega zakona ustavi postopek javnega poziva ali javnega razpisa.
Minister sprejme sklep o ustavitvi postopka, ki mora biti objavljen na način,
kot je bilo objavljeno besedilo javnega poziva oziroma javnega razpisa.
Odločitev mora biti utemeljena in jo je treba sporočiti strankam, ki so podale
vlogo na javni razpis oziroma javni poziv. Vloga, prispela na javni poziv ali
javni razpis, se na zahtevo stranke vrne.
105. člen
(strokovne komisije)
Za strokovno presojo in ocenjevanje
predlogov kulturnih programov in kulturnih projektov so pristojne komisije iz
20. člena tega zakona.
106. člen
(predpis ministra)
Minister predpiše:
-
način dela ministrstva, pristojnega za kulturo,
v zvezi s postopkom izbire kulturnih programov in projektov, ki se financirajo;
-
postopek sklepanja pogodb;
-
način izvajanja nadzora nad pogodbami.
1.1. Postopek javnega poziva
107. člen
(besedilo javnega poziva)
Besedilo objave javnega poziva mora
vsebovati:
-
jasno navedbo, da gre za javni poziv za
zbiranje predlogov, v katerem bodo financirani predlogi, ki izpolnjujejo
kriterije in zahteve;
-
vrsto programov ali projektov, ki so predmet
javnega poziva;
-
določne umetniške, kulturnopolitične, strokovne
in druge kriterije ter zahteve, ki jih mora izpolnjevati kulturni program ali
projekt za financiranje;
-
pogoje, ki jih morajo izpolnjevati izvajalci;
-
okvirno vrednost razpoložljivih sredstev,
namenjenih za predmet javnega poziva;
-
obdobje, v katerem morajo biti porabljena
dodeljena sredstva;
-
rok, v katerem morajo biti poslane vloge z
jasno navedbo, da se bodo v okviru tega roka vloge obravnavale po času
prispetja;
-
način pošiljanja in vsebina vlog;
-
navedbo uslužbencev ministrstva oziroma organa
v njegovi sestavi, pristojnih za dajanje informacij v zvezi z javnim pozivom;
-
informacijo o morebitni podrobnejši
dokumentaciji, ki je vlagateljem na razpolago.
Poleg navedenih podatkov iz prejšnjega
odstavka se lahko objavijo tudi drugi podatki, če so potrebni glede na vrsto
predmeta javnega poziva.
Vsebino podrobnejše dokumentacije posebej
določa besedilo javnega poziva.
108. člen
(rok javnega poziva)
V besedilu objave javnega poziva se določi
skrajni rok, v katerem morajo prispeti vloge, ki sme trajati najmanj en mesec
in največ eno leto.
109. člen
(vloge)
Stranka lahko vlogo dopolnjuje ali
spreminja do ocenjevanja in vrednotenja vloge na strokovni komisiji.
Če stranka za isti program ali projekt na
javni poziv pošlje več vlog, se obravnava prva vloga, ostale pa se zavržejo,
razen če jih je mogoče obravnavati kot dopolnitve ali spremembe prve vloge.
110. člen
(prispetje vlog)
Uradna oseba, ki sprejema vloge na javni
poziv, na vsaki vlogi jasno označi datum in uro vložitve vloge oziroma datum in
uro oddaje na pošti.
111. člen
(delo uradne osebe ministrstva)
Vloge na javni poziv se obravnavajo
posamično in vsaka predstavlja ločeno upravno stvar, razen če niso izpolnjeni
zakonski pogoji za združitev postopka.
Uradna oseba ministrstva odpira vloge, ki
so prispele na posamezen javni poziv po vrstnem redu prispetja.
Za vsako vlogo uradna oseba ministrstva
ugotovi, ali je pravočasna, ali je popolna in ali jo je podala oseba, ki
izpolnjuje v javnem pozivu določene pogoje (upravičena oseba).
Vloge, ki niso pravočasne, ali niso
popolne, ali ki jih ni vložila upravičena oseba zavrže minister s sklepom.
Za ostale vloge pripravi uradna oseba
ministrstva poročilo, ki kratko povzame vlogo in opiše vsebino kulturnega
programa oziroma kulturnega projekta, ki je njen predmet.
112. člen
(ocenjevanje in vrednotenje vlog)
Strokovna komisija ocenjuje vloge po
vrstnem redu njihovega prispetja. Vrstni red prispetja posamezne vloge se
določi, ko je vloga popolna.
Strokovna komisija oceni ali izpolnjuje
predlagani kulturni program oziroma kulturni projekt umetniške,
kulturno-politične, strokovne in druge kriterije ter zahteve, določene v objavi
javnega poziva in predlaga ministru:
-
da vlogo zavrne, ker ne izpolnjuje navedenih
kriterijev in zahtev;
-
da se kulturni program oziroma kulturni projekt
financira v določenem deležu.
113. člen
(odločba)
Na podlagi poročila strokovne komisije
minister z odločbo zavrne vlogo, ki ne izpolnjuje umetniških,
kulturnopolitičnih, strokovnih in drugih kriterijev ter zahtev, ali z odločbo
določi, da se posamezen kulturni program ali projekt sprejme v financiranje ter
določi delež javnih sredstev, pri čemer se obseg obveznosti in način njihove
izpolnitve podrobneje določita s pogodbo iz 93. člena tega zakona. Minister lahko zavrne predlog komisije
glede financiranja posameznega javnega kulturnega programa oziroma kulturnega
projekta in ga z utemeljitvijo vrne strokovni komisiji v ponovno presojo, ne
more pa sprejeti drugačne odločitve, kot je predlagana v predlogu strokovne
komisije. Minister lahko vrne javni kulturni program ali kulturni projekt v
ponovno presojo samo enkrat.
Odločba je podlaga za sklepanje pogodbe o
financiranju javnega kulturnega programa oziroma kulturnega projekta.
113.a člen
(pooblastilo za odločanje)
Minister lahko, razen za izdajo sklepa o
ustavitvi postopka iz četrtega odstavka 104. člena tega zakona, pooblasti drugo
osebo, zaposleno pri ministrstvu, pristojnem za kulturo, za odločanje v
postopkih javnih pozivov.
1.2. Postopek javnega razpisa
114. člen
(besedilo javnega razpisa)
Besedilo objave javnega razpisa mora
vsebovati:
-
jasno navedbo, da gre za javni razpis za izbiro
kulturnih programov ali projektov, pri katerem bodo financirani v okviru
sredstev, ki so na razpolagi za posamezen javni razpis, tisti programi oziroma
kulturni projekti, ki bodo v postopku izbire ocenjeni oziroma ovrednoteni
višje,
-
področje oziroma področja kulturnih programov
ali projektov, ki so predmet javnega razpisa,
-
umetniške, kulturnopolitične, strokovne in
druge kriterije, po katerih se bo posamezen prijavljeni kulturni program ali
projekt ocenjeval oziroma vrednotil;
-
pogoje, ki jih morajo izpolnjevati izvajalci,
-
okvirno vrednost razpoložljivih sredstev,
namenjenih za predmet javnega razpisa,
-
obdobje, v katerem morajo biti porabljena
dodeljena sredstva,
-
razpisni rok,
-
način pošiljanja in vsebina vlog,
-
navedbo uslužbencev ministrstva oziroma organa
v njegovi sestavi, pristojnih za dajanje informacij v zvezi z javnim razpisom,
-
informacijo o morebitni razpisni dokumentaciji,
ki je vlagateljem na razpolago.
Poleg navedenih podatkov iz prejšnjega
odstavka se lahko objavijo tudi drugi podatki, če so potrebni glede na vrsto
predmeta javnega razpisa.
Vsebino razpisne dokumentacije posebej
določa besedilo javnega razpisa.
115. člen
(razpisni roki)
Razpis mora trajati najmanj en mesec.
116. člen
(vloge)
Stranka lahko vlogo dopolnjuje oziroma
spreminja do preteka razpisnega roka.
Stranka do poteka roka iz prejšnjega
odstavka nima pravice vpogleda v vloge drugih strank na istem razpisu.
Vloga, ki jo je stranka poslala po preteku
razpisnega roka, je prepozna.
Do poteka roka iz prvega odstavka tega
člena lahko stranka sodeluje v postopku le s tem, da na način, določen v
razpisu in razpisni dokumentaciji da vlogo za financiranje programa oziroma
projekta, kakršen je razpisan.
117. člen
(odpiranje vlog)
Po poteku razpisnega roka komisija za
odpiranje vlog hkrati odpre vse vloge, ki so do tedaj prispele.
Odpiranju vlog sme prisostvovati vsaka
oseba, ki kandidira na razpisu.
Minister imenuje izmed uradnikov zaposlenih
v ministrstvu, pristojnem za kulturo, eno ali več komisij za odpiranje vlog v
postopku izbire kulturnih programov ali projektov.
Za vsako vlogo komisija za odpiranje vlog
ugotovi, ali je pravočasna, ali jo je podala oseba, ki izpolnjuje v javnem
razpisu določene pogoje (upravičena oseba) in ali je popolna glede na besedilo
javnega razpisa.
Vlogo, ki ni pravočasna ali je ni vložila
upravičena oseba, minister zavrže s sklepom.
Če je vloga formalno nepopolna, se stranko
pozove, da jo dopolni. Stranka mora vlogo dopolniti v petih dneh. Če stranka
vloge ne dopolni v zahtevanem roku, minister vlogo zavrže s sklepom.
118. člen
(delo komisije za odpiranje vlog)
Za ostale vloge (v nadaljnjem besedilu:
ustrezne vloge), komisija za odpiranje vlog pripravi skupno poročilo, ki
vsebuje šifro vloge, prijavitelja in naslov kulturnega programa oziroma
kulturnega projekta.
Stranke ne morejo prisostvovati pripravi in
sprejemanju poročila iz prvega odstavka tega člena na komisiji za odpiranje
vlog.
119. člen
(ocenjevanje in vrednotenje vlog)
Komisija za odpiranje vlog predloži
ustrezne vloge na isti javni razpis skupaj s poročili strokovni komisiji s
področja, kamor vloga sodi.
Strokovna komisija razvrsti vse kulturne
programe oziroma kulturne projekte, ki so vsebovani v ustreznih vlogah, glede
na kriterije za ocenjevanje in vrednotenje kulturnega programa oziroma
kulturnega projekta, kot so bili določeni v objavi razpisa.
O razvrstitvi iz prejšnjega odstavka
pripravi strokovna komisija poročilo, v katerem morajo biti natančno navedeni
razlogi za razvrstitev kulturnih programov oziroma kulturnih projektov in
predlog, kateri kulturni programi oziroma kulturni projekti, ki so predmet
ocenjevanih ustreznih vlog, se financirajo v določenem obsegu, kateri pa se
glede na višino sredstev in razvrstitev ne financirajo. Predlog lahko vsebuje
tudi po prednostnem redu razvrščeno rezervno listo programov ali projektov
ustreznih vlog, ki lahko postanejo predmet sofinanciranja v primeru sprostitve
ali povečanja proračunskih sredstev ali rezervno listo, na podlagi katere se
lahko povečuje obseg sofinanciranja že odobrenih programov ali projektov.
Stranke ne morejo prisostvovati ocenjevanju
in vrednotenju vlog ter sprejemanju poročila na strokovni komisiji.
120. člen
(odločba)
Na podlagi predloga strokovne komisije
minister izda o vsaki ustrezni vlogi, prispeli na javni razpis, posamično
odločbo, s katero odloči o odobritvi ter deležu sofinanciranja ali o zavrnitvi
sofinanciranja posameznega kulturnega projekta oziroma kulturnega programa. Minister lahko zavrne predlog komisije
glede financiranja posameznega javnega kulturnega programa oziroma kulturnega
projekta ter ga z utemeljitvijo vrne strokovni komisiji v ponovno presojo, ne
more pa sprejeti drugačne odločitve, kot je predlagana v predlogu strokovne
komisije. Minister lahko vrne javni kulturni program ali kulturni projekt v
ponovno presojo samo enkrat.
V primeru sprostitve ali povečanja
proračunskih sredstev lahko minister izda novo odločbo, s katero se na podlagi
rezervne liste iz tretjega odstavka prejšnjega člena odobri financiranje že
zavrnjenega kulturnega projekta oziroma kulturnega programa ali poveča obseg
sofinanciranja že odobrenega kulturnega programa oziroma kulturnega projekta. Z
novo odločbo se odpravi in nadomesti prejšnja odločba o odobritvi ali o
zavrnitvi sofinanciranja.
Odločbe iz prvega odstavka tega člena so
podlaga za sklepanje pogodb o sofinanciranju kulturnih programov in kulturnih
projektov.
120.a člen
(pooblastilo za odločanje)
Minister lahko, razen za izdajo sklepa o
ustavitvi postopka iz četrtega odstavka 104. člena tega zakona, pooblasti drugo
osebo, zaposleno pri ministrstvu, pristojnem za kulturo, za odločanje v
postopkih javnih razpisov.
VI. INŠPEKCIJSKI NADZOR
121. člen
(inšpektorat ministrstva, pristojnega za
kulturo)
Inšpekcijski nadzor nad izvajanjem določb
tega zakona in na njegovi podlagi izdanih predpisov in drugih aktov izvaja
inšpektorat ministrstva, pristojnega za kulturo.
122. člen
(inšpekcijski nadzor nad oddajanjem javne
kulturne infrastrukture in izvajanjem ukrepa umetniškega deleža v javnih
investicijskih projektih)
Inšpekcijski nadzor iz prejšnjega člena
obsega tudi nadzor nad oddajanjem javne kulturne infrastrukture v upravljanje
oziroma v uporabo in nadzor nad izvajanjem ukrepa umetniškega deleža v javnih
investicijskih projektih v skladu z določbami tega zakona.
VII. NADZOR NAD ZAGOTAVLJANJEM JAVNIH KULTURNIH DOBRIN –
STROKOVNI NADZOR
123. člen
(vsebina nadzora)
Ministrstvo, pristojno za kulturo in
pristojni organi lokalnih skupnosti izvajajo nadzor nad izvrševanjem
-
obveznosti javnih zavodov, ki so jih ustanovili
in ki izhajajo iz njihovih aktov o ustanovitvi, strateških načrtov, programov
dela in drugih, s katerimi so le-te določene,
-
pogodbenih obveznosti izvajalcev javnih
kulturnih programov in kulturnih projektov, ki so dobili javna sredstva.
V okviru tega nadzora pooblaščene osebe
organov iz prejšnjega odstavka spremljajo in ocenjujejo delovanje javnih
zavodov in drugih prejemnikov javnih sredstev in smejo pri tem,
-
zahtevati pisno poročilo o izvajanju aktov in
pogodb iz prejšnjega odstavka,
-
pregledovati dokumentacijo javnih zavodov
oziroma prejemnikov sredstev,
-
ugotavljati skladnost izvedenega programa z
akti javnega zavoda oziroma s pogodbo drugih prejemnikov javnih sredstev,
-
ugotavljati smotrnost uporabe sredstev za
doseganje namena in ciljev iz aktov javnega zavoda oziroma pogodbe drugih
prejemnikov javnih sredstev.
124. člen
(poročanje o nadzoru)
Če pooblaščena oseba ugotovi, da javni
zavod ali drug prejemnik sredstev ne izpolnjuje dogovorjenih obveznosti, poroča
o tem ministru oziroma pristojnemu organu lokalne skupnosti in predlaga ukrepe
za izboljšanje stanja.
125. člen
(pooblaščene osebe za nadzor)
Pooblaščene osebe organov iz drugega
odstavka 123. člena tega zakona imenuje njihov predstojnik z odločbo, pri čemer
ne morejo biti imenovani tisti, ki so sodelovali pri razdeljevanju sredstev
javnim zavodom oziroma drugim prejemnikov, ki jih nadzorujejo. Med pooblaščene
osebe sodijo po svojem položaju tudi notranji revizorji.
VIII. KAZENSKI DOLOČBI
126. člen
(prekrški)
Z globo od 6.000 do 60.000 eurov se kaznuje
za prekršek pravna oseba, če ne najavlja, oglašuje in pojasnjuje kulturne
prireditve v slovenščini ali ne najavlja, oglašuje in pojasnjuje kulturne
prireditve na narodnostno mešanih območjih tudi v italijanščini oziroma madžarščini
ali ne predvaja filmov v slovenščini ali s slovenskimi podnapisi (6. člen).
Z globo od 40 do 1.200 eurov se kaznuje
odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
Z globo od 400 do 1.200 eurov se kaznuje
samostojni podjetnik posameznik, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega
člena.
Z globo od 40 do 650 eurov se kaznuje
odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika, ki stori prekršek iz
prvega odstavka tega člena.
127. člen
(prekrški)
Z globo od 1.200 do 4.000 eurov se kaznuje
za prekršek odgovorna oseba v državnem organu ali samoupravni lokalni
skupnosti, če odda javno kulturno infrastrukturo v upravljanje oziroma uporabo
brez javnega razpisa (prvi odstavek 74. člena).
Z globo od 1.200 do 4.000 eurov se kaznuje
za prekršek odgovorna oseba pravne osebe oziroma odgovorna oseba v državnem
organu iz 79.a člena tega zakona, če pri izvedbi ukrepa:
-
ne upošteva višine sredstev (79.b člen)
-
ne upošteva predpisanih razmerij porabe in
rokov izvedbe (79.c člen)
-
ne izvede javnega natečaja, ali ne imenuje
strokovne komisije ali je ne imenuje po predpisanih pravilih, ali ne upošteva
predloga strokovne komisije, ali pri objavi javnega natečaja ne vključi vseh
predpisanih elementov natečaja, ali ne izda obrazloženega sklepa o izbiri in
nagradah, ali ne sklene pogodbe o izvedbi ali odkupu z izbranim avtorjem (79.č
člen).
Z globo od 4.000 do 10.000 eurov se kaznuje
za prekršek odgovorna oseba pravne osebe oziroma odgovorna oseba v državnem
organu iz tretjega odstavka 79.a člena tega zakona, če ukrepa ne izvede (prvi
odstavek 79.a člena).
Z globo od 8.500 do 40.000 eurov se kaznuje
pravna oseba, če brez pisnega soglasja države prenese pravice in obveznosti na
tretjo osebo v nasprotju s četrtim odstavkom 93. člena tega zakona.
Z globo od 1.200 do 4.000 eurov se kaznuje
odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
Z globo od 40 do 1.200 eurov se kaznuje
posameznik, ki stori prekršek iz drugega odstavka tega člena.
Zakon o
uresničevanju javnega interesa za kulturo – ZUJIK (Uradni list RS, št. 96/02)
vsebuje naslednje prehodne in končno določbo:
»IX. PREHODNE IN KONČNA DOLOČBA
128. člen
(prehod
financiranja občinskih javnih zavodov na občine ustanoviteljice)
Določbe od 129. do 131. člena tega zakona
urejajo prehod financiranja tistih javnih zavodov, ki jih je ustanovila ena
občina ali soustanovilo več občin, njihovo javno službo pa je na dan
uveljavitve tega zakona v celoti financirala država, na občino ustanoviteljico
ali več občin soustanoviteljic oziroma na njihovo zvezo, ustanovljeno z namenom
izvajanja ustanoviteljskih pravic in dolžnosti do skupnega javnega zavoda.
129. člen
(zagotovitev
sredstev)
Dokler se občina oziroma občine soustanoviteljice
zavoda in država ne dogovorijo drugače, se iz državnega proračuna zagotavlja
občini oziroma zvezi občin za javne zavode iz prejšnjega člena sredstva v
višini najmanj 60% od javnih sredstev, ki so bila v preteklem koledarskem letu
porabljena za financiranje javne službe pod pogojem, da občina oziroma zveza
občin prispeva preostalih 40% in zagotovi prostorske pogoje za delo zavoda.
V primeru, če se občine soustanoviteljice
ne dogovorijo drugače, prispeva sedežna občina polovico od 40% sredstev iz
prejšnjega odstavka (to je 20% vseh javnih sredstev) ostale občine
soustanoviteljice pa preostalo polovico (to je preostalih 20% vseh javnih
sredstev). Če se občine soustanoviteljice dogovorijo, da prenesejo
ustanoviteljske pravice na sedežno občino, oziroma če gre za občinski javni
zavod širšega pomena, dobi sedežna občina nadomestna dodatna sredstva na
podlagi zakona, ki ureja financiranje občin.
130. člen
(vsebina
pogodbe)
Sredstva države iz prejšnjega člena se
zagotovijo na podlagi pogodbe iz 93. člena tega zakona, s katero se uredijo
tudi vsa medsebojna razmerja, zlasti pa:
-
določitev javnih zavodov po kriteriju iz 128.
člena tega zakona,
-
namen njihovega financiranja,
-
cilje, ki bodo realizirani v obdobju sklenitve
pogodbe,
-
kriterije, po katerih se bo spremljajo njihovo
uresničevanje,
-
prostorske, kadrovske in tehnične pogoje, ki so
potrebni za delovanje javnega zavoda,
-
višino, roke in način zagotavljanja sredstev
države in občine.
Pogodba se praviloma sklene za več let na
podlagi neposrednega poziva ministrstva, pristojnega za kulturo.
131. člen
(zadržanje)
Določbe prvega odstavka 129. člena tega
zakona, ki se nanašajo na financiranje javnih zavodov, katerih ustanoviteljice
so ob uveljavitvi tega zakona občine, financira pa jih država, se pričnejo uporabljati
s 1. 1. 2004 pod pogojem, da se do tedaj uredi v okviru zakonske ureditve
financiranja občin sedežnim občinam dodatna sredstva iz drugega odstavka 129.
člena tega zakona.
132. člen
(javna kulturna
infrastruktura)
Vlada oziroma pristojni organ lokalne
skupnosti mora v roku šestih mesecev od uveljavitve tega zakona s sklepom
ugotoviti, katere nepremičnine in oprema, ki so na dan uveljavitve tega zakona
v javni lasti, se pretežno uporabljajo za kulturne namene in so zato javna
kulturna infrastruktura.
V primeru, da je bil že pred dnevom
uveljavitve tega zakona sprejet sklep iz prejšnjega odstavka tega člena, ni
potrebno ponovno odločanje o tem, katere nepremičnine in oprema so del javne
kulturne infrastrukture.
Če vlada oziroma pristojni organ lokalne skupnosti
ne ravna v skladu s prejšnjim odstavkom, lahko vsaka fizična ali pravna oseba,
ki upravlja ali ima v uporabi javno lastnino, ki se pretežno uporablja v
kulturne namene, predlaga, da to določi sodišče v nepravdnem postopku.
133. člen
(rok za izvršilne
predpise)
Izvršilni predpisi iz tega zakona morajo
biti sprejeti v roku šestih mesecev po uveljavitvi tega zakona.
134. člen
(uskladitev
kolektivne pogodbe za kulturne dejavnosti)
Vlada mora začeti pogajanja o kolektivni
pogodbi za kulturne dejavnosti v Sloveniji v roku treh mesecev po uveljavitvi
tega zakona.
Ne glede na spremembo zakona, kolektivne
pogodbe ali splošne akte delodajalca delavec ohrani vse tiste pravice, ki so
ugodneje določene v pogodbi o zaposlitvi, kolikor se pogodba ne spremeni.
135. člen
(uskladitev
delovanja z zakonom)
Ustanovitelji morajo uskladiti
ustanovitvene akte z zakonom najkasneje v roku šestih mesecev po uveljavitvi
tega zakona, javni zavodi pa morajo sprejeti strateške načrte, sistemizacijo
delovnih mest in kadrovski načrt najkasneje v roku enega leta po uveljavitvi
tega zakona. Akt o ustanovitvi javnega zavoda nadomesti tudi statut javnega
zavoda.
Vsi drugi organi in organizacije morajo
uskladiti svoje delovanje s tem zakonom najkasneje v enem letu od njegove
uveljavitve.
136. člen
(mandat
sedanjih direktorjev)
Obveznosti v zvezi z usklajevanjem
ustanovitvenih aktov in drugih splošnih aktov javnih zavodov iz prejšnjega
člena, ne vplivajo na reden iztek mandata direktorjem javnih zavodov, ki so na
tej funkciji ob uveljavitvi tega zakona.
137. člen
(statusno
preoblikovanje javnih zavodov)
Zavodi, ki opravljajo dejavnost glede
katere njihov ustanovitelj oceni, da se lahko bolje izvaja v obliki pravne
osebe zasebnega prava, se ustrezno statusno preoblikujejo pod pogojem, da so zagotovljeni
kadrovski, prostorski in drugi pogoji za njihovo delovanje.
Ustanovitelj pravne osebe zasebnega prava
iz prejšnjega odstavka je lahko država, lokalna skupnost in druge pravne in
fizične osebe v soglasju z ustanoviteljem javnega zavoda.
Pravna oseba zasebnega prava iz prvega
odstavka ima pravico uporabljati javno kulturno infrastrukturo, ki jo je do
tedaj upravljal javni zavod, dokler je njen kulturni program financiran kot
javni kulturni program.
138. člen
(rok za sprejem
nacionalnega programa za kulturo)
Nacionalni program za kulturo se sprejme
najkasneje v roku enega leta od uveljavitve tega zakona. Do sprejema
nacionalnega programa za kulturo sprejemajo pristojni organi posamične
odločitve iz tega zakona brez njega.
139. člen
(tekoči javni
razpisi)
Postopki javnih razpisov, ki so bili
objavljeni pred uveljavitvijo tega zakona, se dokončajo po dosedanjih
predpisih.
140. člen
(razvid
samostojnih ustvarjalcev na področju kulture)
Z dnem uveljavitve tega zakona postane
razvid samostojnih ustvarjalcev na področju kulture razvid samozaposlenih v
kulturi, vpis samostojnih ustvarjalcev na področju kulture v ta razvid pa
časovno neomejen.
141. člen
(društva v
javnem interesu)
Društva, ki so dobila status društva, ki
deluje v javnem interesu na področju kulture po dosedanjih predpisih, ostanejo
društva v javnem interesu do poteka obdobja, za katerega so dobila ta status.
Po poteku tega roka morajo, če želijo imeti status po tem zakonu, ponovno
vložiti vlogo.
142. člen
(razveljavitvene
določbe)
Z dnem uveljavitve tega zakona preneha
veljati zakon o uresničevanju javnega interesa na področju kulture (Uradni list
RS, št. 75/94), razen 55., 56. in 57. člena, ki veljajo do uveljavitve novega
zakona, ki ureja društva.
Z dnem uveljavitve tega zakona preneha
veljati 34. člen zakona o knjižničarstvu (Uradni list RS, št. 87/2001).
Podzakonski predpisi, sprejeti na podlagi
zakona iz prvega odstavka tega člena, se uporabljajo do uveljavitve
podzakonskih predpisov k temu zakonu.
143. člen
(končna
določba)
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Zakon o financiranju občin – ZFO-1 (Uradni
list RS, št. 123/06)
spreminja 128. člen zakona tako, da se glasi:
»128. člen
(prenehal
veljati)«;
spreminja 129. člen zakona tako, da se glasi:
»129. člen
(prenehal
veljati)«;
spreminja 130. člen zakona tako, da se glasi:
»130. člen
(prenehal
veljati)«;
spreminja 131. člen zakona tako, da se glasi:
»131. člen
(prenehal
veljati)«;
ter vsebuje naslednjo končno določbo:
»47. člen
(uveljavitev
zakona)
Ta zakon začne veljati 1. januarja 2007.«.
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o
uresničevanju javnega interesa za kulturo – ZUJIK-A (Uradni list RS, št. 53/07)
vsebuje naslednjo prehodno in končno določbo:
»PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA
16. člen
Vlada Republike Slovenije uskladi Uredbo o
samozaposlenih v kulturi (Uradni list RS, št. 9/04 in 76/06) iz 86. člena
zakona s tem zakonom najpozneje v treh mesecih po njegovi uveljavitvi.
17. člen
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Odločba o razveljavitvi prvega odstavka 42.
člena Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo z odložnim rokom
(Uradni list RS, št. 65/07)
v zvezi z razveljavitvijo prvega odstavka 42. člena zakona določa:
»Razveljavitev začne učinkovati devet
mesecev po objavi te odločbe v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o
uresničevanju javnega interesa za kulturo – ZUJIK-B (Uradni list RS, št. 56/08)
vsebuje naslednjo prehodno in končno določbo:
»PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA
9. člen
Ustanovitelji javnih zavodov uskladijo
ustanovitvene akte javnih zavodov s spremenjenimi določbami zakona najkasneje v
roku šestih mesecev po uveljavitvi tega zakona.
10. člen
Minister, pristojen za kulturo, predpiše
merila iz tretjega odstavka 48.a člena zakona v roku devetih mesecev od
uveljavitve tega zakona.
11. člen
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o
uresničevanju javnega interesa za kulturo – ZUJIK-C (Uradni list RS, št. 4/10)
vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:
»PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
15. člen
Javnemu uslužbencu, ki je v času
uveljavitve tega zakona že zaposlen po določbah 46. člena zakona, se
začetek obdobja dopuščenega ponavljanja zaposlitve za določen čas in čas
trajanja neprekinjene zaposlitve šteje od datuma prve zaposlitve v tem
zaposlitvenem statusu.
16. člen
Postopki za vpis v razvid samozaposlenih v
kulturi, začeti pred uveljavitvijo tega zakona, se končajo po tem zakonu.
Postopki za priznanje pravice do plačila
prispevkov za socialno varnost iz državnega proračuna, začeti pred
uveljavitvijo tega zakona, se končajo po tistih predpisih, ki so za vlagatelja
ugodnejši.
17. člen
Postopki za podelitev statusa delovanja v
javnem interesu, začeti pred uveljavitvijo tega zakona, se končajo po tem zakonu.
18. člen
Javni razpisi, ki so bili objavljeni pred
uveljavitvijo tega zakona, se končajo po do sedaj veljavnih predpisih.
19. člen
Uredba samozaposlenih v kulturi (Uradni
list RS, št. 9/04 in 76/06) in Pravilnik o izvedbi javnega poziva in javnega
razpisa (Uradni list RS, št. 93/05) se uskladita z določbami tega zakona v roku
treh mesecev po uveljavitvi tega zakona.
20. člen
Z dnem uveljavitve tega zakona preneha
veljati Pravilnik o pridobitvi statusa v javnem interesu na področju kulture
(Uradni list RS, št. 36/08).
21. člen
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o
uresničevanju javnega interesa za kulturo – ZUJIK-D (Uradni list RS, št. 20/11)
vsebuje naslednje prehodne in končno določbo:
»PREHODNE IN KONČNA DOLOČBA
6. člen
Ta zakon se uporablja že pri ugotavljanju
dohodkovnega cenzusa za leto 2011, razen če je za upravičenca, ki mu je bila
pravica do plačila prispevkov za socialno varnost iz državnega proračuna v
skladu s 83. členom Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Uradni
list RS, št. 77/07 – uradno prečiščeno besedilo, 56/08 in 4/10; v nadaljnjem
besedilu: ZUJIK) podeljena pred uveljavitvijo tega zakona ugodnejše, da se
njegov dohodkovni cenzus ugotovi po do sedaj veljavnih predpisih.
Vlada uskladi Uredbo o samozaposlenih v
kulturi (Uradni list RS, št. 45/10) z določbami tega zakona najpozneje v treh
mesecih po njegovi uveljavitvi.
Samozaposleni, ki je ob uveljavitvi tega
zakona že presegal dohodkovni cenzus iz 85. člena ZUJIK, lahko po uveljavitvi
tega zakona, vendar najkasneje v treh mesecih po uveljavitvi spremembe uredbe
iz prejšnjega odstavka, zaprosi za ponovno ugotovitev dohodkovnega cenzusa. Če
se na podlagi novega izračuna izkaže, da upravičenec po tem zakonu ne presega
dohodkovnega cenzusa, se mu povrnejo že plačani obvezni prispevki za socialno
varnost, ki jih je samozaposleni plačal sam, brez obresti.
Že objavljeni javni razpisi za
sofinanciranje knjižnične dejavnosti se dokončajo po do sedaj veljavnih
predpisih.
7. člen
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o
uresničevanju javnega interesa za kulturo – ZUJIK-E (Uradni list RS, št. 111/13)
vsebuje naslednje prehodne in končno določbo:
»PREHODNE IN KONČNA DOLOČBA
27. člen
Lokalna skupnost, ki ob uveljavitvi tega
zakona nima svojega lokalnega programa za kulturo, ga mora sprejeti najpozneje
v osmih mesecih od uveljavitve tega zakona ali v istem roku v skladu z drugim
odstavkom 14. člena zakona opredeliti javni interes na področju kulture,
prioritete, ukrepe ter cilje in kazalce za njihovo doseganje v drugem dokumentu
razvojnega načrtovanja lokalne skupnosti.
28. člen
Javni zavodi, javni skladi in javne
agencije, ki ob uveljavitvi tega zakona nimajo veljavnega strateškega načrta,
ga morajo sprejeti najpozneje v 12 mesecih od uveljavitve tega zakona.
29. člen
Član sveta zavoda se mora udeležiti
programa usposabljanja najkasneje v šestih mesecih od uveljavitve pravilnika iz
tretjega odstavka 42. člena zakona, sicer se ga razreši oziroma odpokliče.
30. člen
Pogoj rezidentstva Republike Slovenije za
davčne namene iz prvega odstavka 85. člena zakona se upošteva od naslednjega
meseca, ki sledi mesecu uveljavitve tega zakona.
Samozaposleni v kulturi, ki mu je bila ob
uveljavitvi tega zakona že priznana pravica do plačila prispevkov za socialno
varnost iz državnega proračuna do izpolnitve minimalnih pogojev za upokojitev
oziroma do dejanske upokojitve, obdrži to pravico v skladu z odločbo o
podelitvi pravice do plačila prispevkov za socialno varnost iz državnega
proračuna.
Postopki o dodelitvi pravice do plačila
prispevkov za socialno zavarovanje iz državnega proračuna, začeti pred
uveljavitvijo tega zakona, se končajo v skladu s tem zakonom.
31. člen
Vlada uskladi Uredbo o samozaposlenih v
kulturi (Uradni list RS, št. 45/10, 43/11 in 64/12) s tem zakonom v treh
mesecih od uveljavitve tega zakona.
Minister izda predpis iz tretjega odstavka
42. člena zakona in uskladi Pravilnik o izvedbi javnega poziva in javnega
razpisa za izbiro kulturnih programov in kulturnih projektov (Uradni list RS,
št. 43/10) v treh mesecih od uveljavitve tega zakona.
Vlada določi višino dnevnega nadomestila iz
četrtega odstavka 82.a člena zakona v enem mesecu od uveljavitve tega zakona.
32. člen
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o
uresničevanju javnega interesa za kulturo – ZUJIK-F (Uradni list RS, št. 68/16)
vsebuje naslednje prehodne in končno določbo:
»PREHODNE IN KONČNA DOLOČBA
14. člen
Osebe, ki so ob uveljavitvi tega zakona
zaposlene na delovnem mestu baletnega plesalca, imajo pravico do vplačila
prispevka za poklicno zavarovanje in dodane dobe po tem zakonu od prvega dne v
naslednjem mesecu po njegovi uveljavitvi.
Ne glede na 92.a člen zakona, prispevna
stopnja za poklicno zavarovanje do 31. decembra 2016 znaša 12 odstotkov od
osnove.
92.a člen zakona se uporablja neposredno
brez sprememb in dopolnitev pokojninskega načrta, ki ureja poklicno
zavarovanje.
15. člen
Vlada uskladi Uredbo o samozaposlenih v
kulturi (Uradni list RS, št. 45/10, 43/11, 64/12, 28/14 in 35/16) s tem
zakonom v tridesetih dneh od njegove uveljavitve.
Določbe prvega, drugega in tretjega odstavka
83. člena zakona se uporabljajo od 1. januarja 2017. Do takrat se za
pridobitev pravice do plačila prispevkov za socialno varnost iz državnega
proračuna uporabljajo določbe 83. člena Zakona o uresničevanju javnega
interesa za kulturo (Uradni list RS, št. 77/07 – uradno prečiščeno
besedilo, 56/08, 4/10, 20/11 in 111/13).
Postopki za priznanje pravice do plačila
prispevkov za socialno varnost iz državnega proračuna, začeti pred
uveljavitvijo spremenjenega 83. člena, se končajo po dosedanjih predpisih.
16. člen
82.b člen zakona se uporablja od
1. januarja 2017.
17. člen
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o
uresničevanju javnega interesa za kulturo – ZUJIK-G (Uradni list RS, št. 61/17)
vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:
»PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
4. člen
Minister, pristojen za kulturo, sprejme
podzakonski akt iz devetega odstavka 79.č člena zakona v treh mesecih po
uveljavitvi tega zakona.
Ministrstvo, pristojno za kulturo, objavi
javni poziv iz tretjega odstavka 79.č člena zakona v petih mesecih po
uveljavitvi tega zakona, seznam strokovnjakov pa objavi v šestih mesecih po
uveljavitvi tega zakona.
5. člen
Ukrep umetniškega deleža v javnih
investicijskih projektih se ne izvaja v okviru investicijskih projektov, pri
katerih bodo do 1. januarja 2018 objavljena javna naročila za izvedbo
gradbenih, obrtnih ali inštalacijskih del.
Pri investicijskih projektih glede katerih
bodo objavljena javna naročila za izvedbo gradbenih, obrtnih ali inštalacijskih
del do 1. januarja 2019, višina sredstev za izvedbo ukrepa znaša četrtino
vrednosti iz drugega oziroma tretjega odstavka 79.b člena zakona.
Pri investicijskih projektih glede katerih
bodo objavljena javna naročila za izvedbo gradbenih, obrtnih ali inštalacijskih
del do 1. januarja 2020, višina sredstev za izvedbo ukrepa znaša polovico
vrednosti iz drugega oziroma tretjega odstavka iz 79.b člena zakona.
Pri investicijskih projektih glede katerih
bodo objavljena javna naročila za izvedbo gradbenih, obrtnih ali inštalacijskih
del do 1. januarja 2021, višina sredstev za izvedbo ukrepa znaša tri
četrtine vrednosti iz drugega oziroma tretjega odstavka iz 79.b člena zakona.
Višina sredstev za izvedbo ukrepa se začne
zagotavljati v predpisani vrednosti iz drugega oziroma tretjega odstavka iz
79.b člena zakona za javna naročila za izvedbo gradbenih, obrtnih ali
inštalacijskih del, objavljena po 1. januarju 2021.
6. člen
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Zakon o nevladnih organizacijah – ZNOrg
(Uradni list RS, št. 21/18)
vsebuje naslednjo končno določbo:
»39. člen
(uveljavitev
zakona)
(1) Ta zakon začne veljati petnajsti dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
(2) Določbe 28. člena tega zakona se
začnejo uporabljati 1. januarja 2019.«.
Zakon o debirokratizaciji – ZDeb (Uradni list
RS, št. 3/22)
vsebuje naslednji končni določbi:
»55. člen
(končni
določbi)
(1) Ta zakon začne veljati petnajsti dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
(2) Določbe 16., 20., 21., 22. in 23. člena
tega zakona se začnejo uporabljati šest mesecev po objavi v Uradnem listu
Republike Slovenije.«.
Zakon za zmanjšanje neenakosti in škodljivih
posegov politike ter zagotavljanje spoštovanja pravne države – ZZNŠPP (Uradni
list RS, št. 105/22)
vsebuje naslednjo končno določbo:
»KONČNA DOLOČBA
35. člen
(začetek
veljavnosti)
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.