Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo
predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega
organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače.
Neuradno prečiščeno besedilo Zakona o
sistemu plač v javnem sektorju obsega:
-
Zakon
o sistemu plač v javnem sektorju – ZSPJS (Uradni list RS, št. 56/02 z dne 28. 6.
2002),
-
Zakon o dopolnitvi zakona o sistemu plač v
javnem sektorju – ZSPJS-A
(Uradni list RS, št. 72/03 z dne 25. 7. 2003),
-
Zakon
o sistemu plač v javnem sektorju – uradno prečiščeno
besedilo – ZSPJS-UPB1 (Uradni list RS,
št. 115/03 z dne 24. 11. 2003),
-
Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o
sistemu plač v javnem sektorju – ZSPJS-B (Uradni list RS, št. 126/03 z dne 18. 12. 2003),
-
Zakon
o sistemu plač v javnem sektorju – uradno prečiščeno
besedilo – ZSPJS-UPB2 (Uradni list RS,
št. 20/04 z dne 4. 3. 2004),
-
Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o
sistemu plač v javnem sektorju – ZSPJS-C (Uradni list RS, št. 70/04 z dne 28. 6. 2004),
-
Zakon
o sistemu plač v javnem sektorju – uradno prečiščeno
besedilo – ZSPJS-UPB3 (Uradni list RS,
št. 24/05 z dne 11. 3. 2005),
-
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o
sistemu plač v javnem sektorju – ZSPJS-D (Uradni list RS, št. 53/05 z dne 31. 5. 2005),
-
Zakon
o sistemu plač v javnem sektorju – uradno prečiščeno
besedilo – ZSPJS-UPB4 (Uradni list RS,
št. 70/05 z dne 26. 7. 2005),
-
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o
sistemu plač v javnem sektorju – ZSPJS-E (Uradni list RS, št. 14/06 z dne 14. 2. 2006),
-
Zakon
o sistemu plač v javnem sektorju – uradno prečiščeno
besedilo – ZSPJS-UPB5 (Uradni list RS,
št. 32/06 z dne 28. 3. 2006),
-
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o
sistemu plač v javnem sektorju – ZSPJS-F (Uradni list RS, št. 68/06 z dne 30. 6. 2006),
-
Zakon
o sistemu plač v javnem sektorju – uradno prečiščeno
besedilo – ZSPJS-UPB6 (Uradni list RS,
št. 110/06 z dne 26. 10. 2006),
-
Odločbo o delni ugotovitvi neustavnosti Zakona
o sodniški službi, Zakona o državnem tožilstvu, Zakona o državnem
pravobranilstvu, Zakona o sistemu plač v javnem sektorju in Odloka o plačah
funkcionarjev (Uradni list RS, št. 1/07 z dne 5. 1. 2007),
-
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o
sistemu plač v javnem sektorju – ZSPJS-G (Uradni list RS, št. 57/07 z dne 29. 6. 2007),
-
Zakon
o sistemu plač v javnem sektorju – uradno prečiščeno
besedilo – ZSPJS-UPB7 (Uradni list RS,
št. 95/07 z dne 19. 10. 2007),
-
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o
sistemu plač v javnem sektorju – ZSPJS-H (Uradni list RS, št. 17/08 z dne 19. 2. 2008),
-
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o sistemu
plač v javnem sektorju – ZSPJS-I
(Uradni list RS, št. 58/08 z dne 10. 6. 2008),
-
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o trgu
finančnih instrumentov – ZTFI-A (Uradni list RS, št. 69/08 z dne 8. 7. 2008),
-
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o zavarovalništvu
– ZZavar-E (Uradni list RS, št. 69/08 z dne 8. 7. 2008),
-
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o
sistemu plač v javnem sektorju – ZSPJS-J (Uradni list RS, št. 80/08 z dne 8. 8. 2008),
-
Zakon o spremembi Zakona o sistemu plač v
javnem sektorju – ZSPJS-K
(Uradni list RS, št. 48/09 z dne 26. 6. 2009),
-
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o
sistemu plač v javnem sektorju – ZSPJS-L (Uradni list RS, št. 91/09 z dne 13. 11. 2009),
-
Zakon
o sistemu plač v javnem sektorju – uradno prečiščeno
besedilo – ZSPJS-UPB13 (Uradni list RS,
št. 108/09 z dne 28. 12. 2009),
-
Zakon o spremembah Zakona o sistemu plač v
javnem sektorju – ZSPJS-M
(Uradni list RS, št. 13/10 z dne 22. 2. 2010),
-
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o
sistemu plač v javnem sektorju – ZSPJS-N (Uradni list RS, št. 59/10 z dne 23. 7. 2010),
-
Zakon o spremembi Zakona o sistemu plač v
javnem sektorju – ZSPJS-O
(Uradni list RS, št. 85/10 z dne 29. 10. 2010),
-
Zakon o spremembi Zakona o sistemu plač v
javnem sektorju – ZSPJS-P
(Uradni list RS, št. 107/10 z dne 29. 12. 2010),
-
Odločbo o ugotovitvi,
da so prvi do deseti odstavek 42. člena Zakona o sistemu plač v javnem sektorju
in 2. člen Zakona o spremembi Zakona o sistemu plač v javnem sektorju, kolikor
se nanaša na navedene določbe, v neskladju z Ustavo (Uradni list RS, št. 27/12 z dne 13. 4. 2012),
-
Zakon za uravnoteženje javnih financ – ZUJF
(Uradni list RS, št. 40/12 z dne 30. 5. 2012),
-
Zakon o spremembi in dopolnitvah Zakona o
sistemu plač v javnem sektorju – ZSPJS-R (Uradni list RS, št. 46/13 z dne 29. 5. 2013),
-
Zakon o finančni upravi – ZFU (Uradni list
RS, št. 25/14 z dne 11. 4. 2014),
-
Zakon o spremembah Zakona o sistemu plač v
javnem sektorju – ZSPJS-S (Uradni list RS, št. 50/14 z dne 4. 7. 2014),
-
Zakon o ukrepih na področju plač in drugih stroškov dela v javnem
sektorju za leto 2015 – ZUPPJS15 (Uradni list RS, št.
95/14 z dne 29. 12. 2014),
-
Zakon o dopolnitvi
Zakona o sistemu plač v javnem sektorju – ZSPJS-T (Uradni list RS, št. 82/15
z dne 3. 11. 2015),
-
Zakon o državnem
odvetništvu – ZDOdv (Uradni list RS, št. 23/17 z dne 5. 5. 2017),
-
Zakon o spremembah Zakona o sistemu plač v
javnem sektorju – ZSPJS-U (Uradni list RS, št. 67/17 z dne 29. 11. 2017),
-
Zakon o spremembi in dopolnitvah Zakona o sistemu plač v javnem sektorju – ZSPJS-V (Uradni list RS,
št. 84/18 z dne 28. 12. 2018),
-
Zakon o spremembi Zakona
o sistemu plač v javnem sektorju – ZSPJS-Z (Uradni list RS, št.
204/21 z dne 28. 12. 2021),
-
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o sistemu plač v javnem sektorju – ZSPJS-AA (Uradni list
RS, št. 139/22 z dne 2. 11. 2022).
ZAKON
o
sistemu plač v javnem sektorju (ZSPJS)
(neuradno prečiščeno besedilo št. 39)
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(Vsebina in cilji zakona)
(1) Ta zakon ureja sistem plač
funkcionarjev in javnih uslužbencev v javnem sektorju, pravila za njihovo
določanje, obračunavanje in izplačevanje ter pravila za določanje obsega
sredstev za plače. Zakon opredeljuje tudi postopek za spremembe razmerij med
plačnimi skupinami in plačnimi podskupinami v javnem sektorju.
(2) Zakon določa skupne temelje sistema
plač v javnem sektorju, in sicer za uveljavitev načela enakega plačila za delo
na primerljivih delovnih mestih, nazivih in funkcijah, za zagotovitev
preglednosti sistema plač ter stimulativnosti plač.
2. člen
(Pomen izrazov)
Posamezni izrazi imajo po tem zakonu
naslednji pomen:
1.
Javni sektor po tem zakonu sestavljajo:
-
državni organi in samoupravne lokalne skupnosti
(v nadaljevanju: lokalne skupnosti),
-
javne agencije, javni skladi, javni zavodi in
javni gospodarski zavodi ter
-
druge osebe javnega prava, ki so posredni
uporabniki državnega proračuna ali proračuna lokalne skupnosti.
Javna podjetja in
gospodarske družbe, v katerih ima večinski delež oziroma prevladujoč vpliv
država ali lokalna skupnost, niso del javnega sektorja po tem zakonu.
2.
Uporabniki proračuna po tem zakonu so državni
organi in lokalne skupnosti, javne agencije, javni skladi, javni zavodi in
javni gospodarski zavodi ter druge osebe javnega prava, ki so posredni
uporabniki državnega proračuna ali proračuna lokalne skupnosti.
3.
Funkcionarji so osebe, ki pridobijo mandat za
izvrševanje funkcije s splošnimi volitvami, osebe, ki pridobijo mandat za
izvrševanje funkcije izvršilne in sodne oblasti z izvolitvijo ali imenovanjem v
Državnem zboru Republike Slovenije (v nadaljevanju: državni zbor) ali
predstavniškem telesu lokalne skupnosti ter druge osebe, ki jih skladno z
zakonom kot funkcionarje izvolijo ali imenujejo nosilci zakonodajne, izvršilne
ali sodne oblasti.
4.
Javni uslužbenec je zaposleni, razen
funkcionarja, ki sklene delovno razmerje v javnem sektorju iz 1. točke tega člena.
5.
Katalog funkcij, delovnih mest in nazivov je
spisek funkcij, delovnih mest in nazivov v javnem sektorju.
6.
Sistemizacija delovnih mest je akt, v katerem
so v skladu z notranjo organizacijo določena delovna mesta, potrebna za
izvajanje nalog državnega organa, uprave lokalne skupnosti oziroma osebe
javnega prava, z opisom pogojev za zasedbo delovnih mest in nalog na posameznih
delovnih mestih ter plačni razredi.
7.
Delovno mesto je v organizacijski strukturi
najnižja organizacijska enota, ki ima v okviru delovnega ali poklicnega področja
opredeljene glavne naloge.
8.
Naziv je poimenovanje, ki ga javni uslužbenec
pridobi z imenovanjem, izvolitvijo, podelitvijo ali napredovanjem v skladu z
zakonom. Formacijske dolžnosti v skladu z zakonom, ki ureja napredovanje v
Slovenski vojski, se za potrebe tega zakona štejejo za delovna mesta.
9.
Zahtevnost delovnega mesta, naziva in funkcije
je prvina za določanje osnovnih plač na plačni lestvici. Določa se z
zahtevnostjo nalog in iz njih izhajajočo zahtevano usposobljenostjo (zahtevana
strokovna izobrazba, potrebna dodatna znanja in izkušnje), odgovornostjo,
pooblastili in omejitvami, psihofizičnimi in umskimi napori ter vplivi okolja.
10.
Plačno skupino sestavljajo funkcije oziroma
delovna mesta in nazivi značilni za dejavnost oziroma istovrstna delovna mesta
v vseh dejavnostih. Plačna skupina se glede na skupne značilnosti funkcij,
delovnih mest in nazivov deli na plačne podskupine.
11.
Plačna lestvica je sestavljena iz plačnih
razredov.
12.
Plačni razred je del plačne lestvice, ki ima
vrednost izraženo v nominalnem znesku.
13.
Osnovna plača je tisti del plače, ki ga prejema
javni uslužbenec ali funkcionar na posameznem delovnem mestu, nazivu ali
funkciji za opravljeno delo v polnem delovnem času in za pričakovane rezultate
dela v posameznem mesecu. V osnovni plači je všteto tudi napredovanje javnega
uslužbenca ali funkcionarja.
14.
Del plače za delovno uspešnost je tisti del
plače, ki ga lahko prejme javni uslužbenec za nadpovpečno uspešno opravljeno delo
v določenem obdobju.
15.
Dodatki so del plače javnega uslužbenca in
funkcionarja za posebne pogoje, nevarnost in obremenitve, ki niso upoštevane
pri vrednotenju zahtevnosti delovnega mesta, naziva ali funkcije.
16.
V zakonu uporabljeni izrazi javni uslužbenec, funkcionar,
predstojnik, direktor, ravnatelj, tajnik univerze in drugega visokošolskega
zavoda (v nadaljevanju: tajnik) in drugi izrazi, zapisani v moški spolni
slovnični obliki, so uporabljeni kot nevtralni za moške in ženske.
3. člen
(Določitev plač)
(1) Po tem zakonu se določajo plače javnih
uslužbencev in funkcionarjev pri uporabnikih proračuna. Plače javnih
uslužbencev za delo v tujini se določijo z uredbo vlade. V uredbi iz prejšnjega
stavka se uredijo tudi plače funkcionarjev, ki so napoteni na delo v tujino ter
jim v skladu z zakonom v času napotitve funkcija miruje.
(2) Plača se določi s pogodbo o zaposlitvi,
odločbo oziroma sklepom, tako da se v pogodbi, odločbi oziroma sklepu določi
pravna podlaga za določitev plače in posameznih delov plače, plačni razred in
druge sestavine plače v skladu s tem zakonom, predpisi in drugimi akti,
izdanimi na njihovi podlagi ter kolektivnimi pogodbami, višino posameznih
elementov plače na dan sklenitve pogodbe, izdaje sklepa oziroma odločbe in
usklajevanja plače.
(3) V pogodbi o zaposlitvi, odločbi
oziroma sklepu se javnemu uslužbencu in funkcionarju ne sme določiti plače v
drugačni višini, kot je določena z zakonom, predpisi in drugimi akti, izdanimi
na njihovi podlagi ter kolektivnimi pogodbami.
(4) O spremembah plače, ki so
posledica spremembe zakona, predpisa in drugega akta, izdanega na njihovi
podlagi ali kolektivne pogodbe, obvesti delodajalec javnega uslužbenca oziroma
funkcionarja s pisnim obvestilom in mu hkrati izroči pisni predlog ustreznega
aneksa k pogodbi o zaposlitvi, odločbi oziroma sklepu, najkasneje v petnajstih
dneh po uveljavitvi tega akta ali kolektivne pogodbe.
(5) Če je določilo o plači v pogodbi o
zaposlitvi, odločbi oziroma sklepu v nasprotju s tretjim odstavkom tega člena,
se uporabljajo določbe zakonov, predpisov in drugih aktov, izdanih na njihovi
podlagi ter kolektivnimi pogodbami, s katerimi je določena plača javnega
uslužbenca ali funkcionarja, kot sestavni del te pogodbe, odločbe ali sklepa.
(6) Določbe tega zakona se ne uporabljajo
za določitev plač zaposlenim v javnem sektorju, ki se zaposlijo za določen čas
na podlagi posebne pogodbe med uporabnikom proračuna in Evropsko komisijo ali
drugim organom EU, mednarodno organizacijo ali tujo ustanovo ali drugim tujim
delodajalcem (v nadaljnjem besedilu sopogodbenik), če so v tej pogodbi določena
plača in drugi prejemki, ki jih zaposleni prejema v času zaposlitve v javnem
sektorju in se ti prejemki v celoti financirajo iz sredstev, ki jih zagotavlja
sopogodbenik.
3.a člen
(Ravnanje v primeru nezakonitosti)
(1) O ugotovitvi neskladnosti določb o
plači v pogodbi o zaposlitvi javnega uslužbenca, odločbi oziroma sklepu, s
katerim je določena plača funkcionarja, s tretjim odstavkom 3. člena tega
zakona mora delodajalec nemudoma pisno obvestiti prizadetega javnega uslužbenca
ali funkcionarja in obrazložiti svoje ugotovitve in mu izročiti pisni predlog
ustreznega aneksa k pogodbi o zaposlitvi, odločbo oziroma sklep, s katerim se
odpravijo neskladnosti.
(2) Če delodajalec ugotovi, da je bila
javnemu uslužbencu ali funkcionarju v nasprotju s tretjim odstavkom 3. člena
tega zakona izplačana nižja plača, kot bi mu pripadala, se mu razlika z
zakonitimi zamudnimi obrestmi med izplačano in zakonito določeno plačo izplača
skupaj s prvim izplačilom plače po ugotovitvi nastale nezakonitosti.
(3) Če delodajalec ugotovi, da je bila
javnemu uslužbencu ali funkcionarju v nasprotju s tretjim odstavkom 3. člena
tega zakona izplačana višja plača, kot bi mu pripadala za delo na delovnem
mestu po pogodbi o zaposlitvi ali za opravljanje funkcije po odločbi ali
sklepu, se za vračilo preveč izplačanih zneskov plač uporabljajo splošna
pravila civilnega prava.
(4) Javni uslužbenec oziroma funkcionar in
delodajalec se lahko dogovorita o načinu vračila preveč izplačanih zneskov plač.
Dogovor mora biti sklenjen v pisni obliki. Delodajalec je dolžan javnega
uslužbenca oziroma funkcionarja pisno pozvati k podpisu dogovora najkasneje v
30 dneh po pisnem obvestilu iz prvega odstavka tega člena.
(5) Če se sklene dogovor o vračilu preveč izplačanih
zneskov plač, javni uslužbenec oziroma funkcionar povrne preveč izplačane
zneske plač za obdobje zadnjih desetih mesecev pred prenehanjem izplačevanja
plače v nasprotju s tretjim odstavkom 3. člena tega zakona, vendar ne več, kot
znaša dvakratnik zakonito določene osnovne plače javnega uslužbenca oziroma
funkcionarja za polni delovni čas za mesec pred mesecem predložitve dogovora.
Če se dogovori obročno odplačevanje, obdobje vračila ne sme biti daljše od 24
mesecev.
(6) Dogovor vsebuje tudi obračun vračila
preveč izplačanih plač, iz katerega mora biti razvidna ugotovljena razlika v
plači, skupaj z načinom določitve razlike, po vseh elementih obračuna plač,
vključno z razliko v davkih in prispevkih za socialno varnost in razliko v
plači po plačilu davkov in prispevkov za socialno varnost. Javni uslužbenec
oziroma funkcionar vrne neposredno delodajalcu le razliko v plači po plačilu
davkov in prispevkov. Vračilo razlike v davkih in prispevkih izvede delodajalec
po postopku, določenem v zakonu, ki ureja davčni postopek.
(7) Ne glede na določbi tretjega in
četrtega odstavka tega člena delodajalec javnemu uslužbencu dolg odpusti, če je
njegova osnovna plača ali drug prejemek, v mesecu, v katerem se poda predlog za
odpust dolga, enak ali nižji od zneska minimalne plače. Predlog za odpust dolga
poda javni uslužbenec v 30 dneh od pisnega poziva delodajalca k podpisu
dogovora. Sklep o odpustu dolga izda odgovorna oseba uporabnika proračuna v
osmih dneh od podaje predloga za odpust dolga. Sklep, izdan v nasprotju s tem
odstavkom, se na podlagi tega zakona šteje za ničnega.
(8) Če javni uslužbenec oziroma funkcionar
dogovora ne podpiše v 30 dneh od pisnega poziva delodajalca k podpisu dogovora
ali v tem roku ne poda predloga za odpust dolga, delodajalec s tožbo pred
pristojnim sodiščem zahteva vračilo celotne razlike med preveč izplačano plačo
in zakonito določeno plačo.
(9) V primeru vračila preveč izplačanih
plač s strani javnega uslužbenca in funkcionarja se glede teh sredstev in
njihovega obrestovanja ne uporabljajo določbe zakona, ki ureja javne finance,
glede odloga in obročnega plačevanja dolga do države oziroma občine.
(10) Če javni uslužbenec ali funkcionar
ugotovi, da mu je bila plača določena in izplačana v nasprotju s tretjim
odstavkom 3. člena tega zakona, lahko od delodajalca pisno zahteva, da ugotovi
to nezakonitost in ravna v skladu s tem zakonom. Če delodajalec v roku osmih
delovnih dni od vložene pisne zahteve ne ravna v skladu s prvim odstavkom tega
člena, lahko javni uslužbenec s tožbo zahteva od pristojnega sodišča ugotovitev
te nezakonitosti ter izplačilo razlike med izplačano in zakonito določeno
plačo. Ne glede na prejšnji stavek se v primerih, ko je s posebnim zakonom v
okviru uveljavljanja pravnega varstva javnega uslužbenca urejen postopek pritožbe
oziroma ugovora, upošteva določbe posebnega zakona.
(11) Oseba, ki izvršuje pravice in
dolžnosti delodajalca v proračunskem uporabniku po splošnih pravilih civilnega
prava in določbah zakona, ki ureja delovna razmerja, odškodninsko odgovarja za
škodo, ki je bila povzročena z določitvijo in izplačilom plač v nasprotju s
tretjim odstavkom 3. člena tega zakona.
(12) Postopke ugotavljanja odškodninske
odgovornosti osebe, ki je bila ob nastanku nezakonitosti oziroma nepravilnosti
odgovorna za izvrševanje pravic in dolžnosti delodajalca, je pristojen sprožiti
v državnih organih in samoupravnih lokalnih skupnostih predstojnik, v drugih
osebah javnega prava pa ustanovitelj. Če je oseba, odgovorna za izvrševanje
pravic in dolžnosti delodajalca, uradnik na položaju, sproži postopek oseba, ki
ji je uradnik na položaju odgovoren. Če je oseba, odgovorna za izvrševanje
pravic in dolžnosti delodajalca, funkcionar, pa sproži postopek organ,
pristojen za njegovo imenovanje ali izvolitev, oziroma v primeru samoupravnih
lokalnih skupnosti predstavniški organ.
(13) Določbe tega člena se uporabljajo tudi
za javne uslužbence in funkcionarje, ki se jim je plača izplačevala v nasprotju
s tretjim odstavkom 3. člena tega zakona in v času ugotovitve neskladnosti
določb o plači s tretjim odstavkom 3. člena tega zakona niso več zaposleni pri
delodajalcih v javnem sektorju.
II. DOLOČANJE OBSEGA SREDSTEV IN USKLAJEVANJE PLAČ
4. člen
(Določanje obsega sredstev za plače)
Obseg sredstev za plače za posamezno proračunsko
leto se v finančnih načrtih uporabnikov proračuna, upoštevaje število javnih
uslužbencev in funkcionarjev v skladu s sprejetim programom dela, njihove
osnovne plače vključno s predvidenimi napredovanji, obseg sredstev za plačilo
delovne uspešnosti in obseg sredstev za dodatke po zakonih, podzakonskih
predpisih in kolektivnih pogodbah, določa v skladu z določili tega zakona.
5. člen
(Sestava plače, osnovna plača in
usklajevanje osnovnih plač)
(1) Plača je sestavljena iz osnovne plače,
dela plače za delovno uspešnost in dodatkov.
(2) Znesek osnovne plače se določi z
uvrstitvijo v posamezen plačni razred iz plačne lestvice.
(3) Plačna lestvica je določena v prilogi 1
tega zakona.
(4) Vrednosti plačnih razredov se
usklajujejo praviloma enkrat letno. Višina uskladitve mora biti enaka za javne
uslužbence in funkcionarje.
(5) Višina uskladitve vrednosti plačnih
razredov za javne uslužbence se določi s kolektivno pogodbo za javni sektor.
Višina uskladitve vrednosti plačnih razredov za funkcionarje pa se, po
predhodnem usklajevanju s funkcionarji, določi s tem zakonom.
(6) Pogajanja in usklajevanja iz prejšnjega
odstavka se pričnejo najkasneje do 1. maja in se praviloma zaključijo
30 dni pred rokom, določenim za predložitev predloga državnega proračuna
Državnemu zboru.
6. člen
(Kolektivno dodatno pokojninsko
zavarovanje za javne uslužbence)
Socialni partnerji se lahko dogovorijo, da
se del sredstev iz naslova uskladitve osnovnih plač nameni za vplačilo premij kolektivnega
dodatnega pokojninskega zavarovanja za javne uslužbence.
III. PLAČNE SKUPINE, PLAČNE PODSKUPINE IN TARIFNI RAZREDI
7. člen
(Določitev plačnih skupin in plačnih
podskupin)
(1) Plačne
skupine in plačne podskupine so:
Plačne
skupine
|
Plačne
podskupine
|
A –
Funkcije v državnih organih in lokalnih skupnostih
|
A1 –
Predsednik republike in funkcionarji izvršilne oblasti
|
|
A2 –
Funkcionarji zakonodajne oblasti
|
|
A3 –
Funkcionarji sodne oblasti
|
|
A4 –
Funkcionarji v drugih državnih organih
|
|
A5 –
Funkcionarji v lokalnih skupnostih
|
B –
Poslovodni organi pri uporabnikih proračuna
|
B1 –
Ravnatelji, direktorji in tajniki
|
|
|
C –
Uradniški nazivi v državni upravi in v upravah lokalnih skupnosti ter v
drugih državnih organih
|
C1 –
Uradniki v drugih državnih organih
|
|
C2 –
Uradniki v državni upravi, upravah pravosodnih organov in
|
|
upravah
lokalnih skupnosti
|
|
C3 –
Policisti
|
|
C4 –
Vojaki
|
|
C5 – Uradniki finančne uprave
|
|
C6 –
Inšpektorji, pravosodni policisti in drugi uradniki s posebnimi pooblastili
|
|
C7 –
diplomati
|
D –
Delovna mesta na področju vzgoje, izobraževanja
|
D1 –
Visokošolski učitelji in visokošolski sodelavci
|
|
D2 –
Predavatelji višjih strokovnih šol, srednješolski in osnovnošolski učitelji
in drugi strokovni delavci
|
|
D3 –
Vzgojitelji in ostali strokovni delavci v vrtcih
|
E –
Delovna mesta na področju zdravstva
|
E1 –
Zdravniki in zobozdravniki
|
|
E2 –
Farmacevtski delavci
|
|
E3 –
Medicinske sestre in babice
|
|
E4 –
Zdravstveni delavci in zdravstveni sodelavci
|
F –
Delovna mesta na področju socialnega varstva
|
F1 –
Strokovni delavci
|
|
F2 –
Strokovni sodelavci
|
G –
Delovna mesta na področju kulture in informiranja
|
G1 –
Umetniški poklici
|
|
G2 –
Drugi poklici na področju kulture in informiranja
|
H –
Delovna mesta in nazivi na področju znanosti
|
H1 –
Raziskovalci
|
|
H2 –
Strokovni sodelavci
|
I –
Delovna mesta v javnih agencijah, javnih skladih, drugih javnih zavodih in
javnih gospodarskih zavodih ter pri drugih uporabnikih proračuna
|
I1 –
Strokovni delavci
|
J –
Spremljajoča delovna mesta (velja za ves javni sektor)
|
J1 –
Strokovni delavci
|
|
J2 –
Administrativni delavci
|
|
J3 –
Ostali strokovno tehnični delavci
|
K –
Delovna mesta na področju obvezne socialne varnosti
|
K1 –
strokovni delavci
|
(2) Katalog
funkcij, delovnih mest in nazivov, določenih z zakonom, podzakonskim predpisom,
splošnim aktom organa iz 13. člena tega zakona ali kolektivno pogodbo, objavi
ministrstvo, pristojno za sistem plač v javnem sektorju. Spremembe in
dopolnitve kataloga funkcij, delovnih mest in nazivov se objavijo najkasneje v
tridesetih dneh od objave sprememb in dopolnitev aktov, ki so podlaga za
pripravo kataloga.
(3) Katalog
funkcij, delovnih mest in nazivov (v nadaljnjem besedilu: katalog) zajema:
1.
zaporedno številko funkcije, delovnega mesta in
naziva,
2.
šifro funkcije ali delovnega mesta,
3.
ime funkcije ali delovnega mesta,
4.
tarifni razred delovnega mesta,
5.
šifro naziva,
6.
ime naziva,
7.
plačni razred funkcije, delovnega mesta ali
naziva brez napredovanja,
8.
najvišji plačni razrede funkcije, delovnega
mesta ali naziva, ki ga je možno doseči z napredovanjem.
Akti iz drugega odstavka tega člena morajo vsebovati
elemente, določene v tem odstavku.
(4) Uporabnik
proračuna v aktu o sistemizaciji ne sme sistemizirati delovnega mesta in
naziva, ki ni naveden v aktih iz drugega odstavka.
(5) V zvezi s
plačami mora akt o sistemizaciji delovnih mest (v nadaljnjem besedilu:
sistemizacija) pri uporabnikih proračuna iz prvega odstavka 2. člena tega
zakona vsebovati naslednji minimalni obseg podatkov:
1.
šifro proračunskega uporabnika in šifro
notranje organizacijske enote,
2.
naziv proračunskega uporabnika in naziv
notranje organizacijske enote,
3.
plačno podskupino,
4.
šifro delovnega mesta,
5.
ime delovnega mesta,
6.
tarifni razred delovnega mesta,
7.
šifro naziva, kjer nazivi obstajajo,
8.
ime naziva, kjer nazivi obstajajo,
9.
plačni razred delovnega mesta oziroma plačni
razred naziva,
10.
število napredovalnih razredov na delovnem mestu
oziroma v nazivu in
11.
opis nalog delovnega mesta ali naziva.
8. člen
(Tarifni razredi in ravni potrebne
usposobljenosti)
(1) Osnovne plače javnih uslužbencev se
določajo tudi na podlagi uvrstitve delovnih mest in nazivov v tarifne razrede.
Tarifni razredi izražajo stopnjo zahtevnosti delovnih mest in nazivov glede na
zahtevano izobrazbo oziroma usposobljenost.
(2) Najnižji možni plačni razred brez
napredovanja za posamezen tarifni razred se določi s kolektivno pogodbo za
javni sektor.
(3) Tarifni
razredi so:
Tarifni
razred
|
Zahtevana
izobrazba oziroma strokovna usposobljenost, ki je praviloma potrebna za
opravljanje delovnih nalog
|
Raven
izobrazbe
|
I.
|
–
nepopolna nižja stopnja osnovnošolske izobrazbe
– popolna
nižja stopnja osnovnošolske izobrazbe
– nepopolna
višja stopnja osnovnošolske izobrazbe
|
11001
11002
11003
|
II.
|
–
popolna višja stopnja osnovnošolske izobrazbe
|
12001
|
III.
|
– nižja
poklicna izobrazba
|
13001
|
IV.
|
–
srednja poklicna izobrazba
|
14001
|
V.
|
–
srednja strokovna izobrazba
– srednja
splošna izobrazba
|
15001
15002
|
VI.
|
– višja
strokovna izobrazba
– višješolska
izobrazba (prejšnja)
|
16101
16102
|
VII/1.
|
–
specializacija po višješolski izobrazbi (prejšnja)
– visokošolska
strokovna izobrazba (prejšnja)
– visokošolska
strokovna izobrazba
– visokošolska
univerzitetna izobrazba
|
16201
16202
16203
16204
|
VII/2.
|
–
specializacija po visokošolski izobrazbi (prejšnja)
– visokošolska
univerzitetna izobrazba (prejšnja)
– magistrska
izobrazba
|
17001
17002
17003
|
VIII.
|
–
specializacija po univerzitetni izobrazbi (prejšnja)
– magisterij
znanosti (prejšnji)
– državni
pravniški izpit
– specializacija
v zdravstvu
|
18101
18102
|
IX.
|
–
doktorat znanosti (prejšnji)
– doktorat
znanosti
|
18201
18202
|
Izraz »prejšnja«
in »raven izobrazbe« iz predhodnega odstavka je uporabljen v pomenu, določenem
v predpisu, ki določa uvedbo in uporabo klasifikacijskega sistema izobraževanja
in usposabljanja.
(4) V tarifne razrede iz prejšnjega
odstavka se uvrščajo tudi delovna mesta, za katera se zahteva nacionalna
poklicna kvalifikacija glede na določeno raven zahtevnosti.
IV. DOLOČANJE OSNOVNE PLAČE
9. člen
(Določanje osnovne plače)
(1) Osnovna plača javnega uslužbenca je
določena s plačnim razredom, v katerega je uvrščeno delovno mesto oziroma
naziv, na katerega je javni uslužbenec razporejen oziroma, ki ga je pridobil z
napredovanjem.
(2) Osnovna plača funkcionarja je določena
s plačnim razredom, v katerega je uvrščena posamezna funkcija oziroma s plačnim
razredom, ki ga je funkcionar pridobil z napredovanjem, če funkcionar lahko
napreduje v skladu z zakonom.
(3) V aktih o sistemizaciji delovnih mest
in nazivov pri uporabnikih proračuna je pri določanju in obračunu plač obvezna
uporaba plačnih razredov po tem zakonu.
9.a člen
(Določitev osnovne plače za pripravnike)
Pripravniku se določi osnovna plača na
podlagi uvrstitve delovnega mesta oziroma naziva, na katerem lahko pripravnik
delo opravlja neposredno po opravljenem pripravništvu oziroma izpitu, določenem
po posebnih predpisih, in sicer tako, da je njegova osnovna plača za čas
pripravništva za šest plačnih razredov nižja od osnovne plače tega delovnega
mesta oziroma naziva, razen če področni zakon določa drugače.
10. člen
(Določitev osnovne plače funkcionarjev)
(1) Osnovne plače funkcionarjev se določijo
z uvrstitvijo v plačni razred.
(2) Uvrstitev posameznih funkcij v plačne
razrede in razponi možnih napredovanj v višji plačni razred je določena v
prilogi 3 tega zakona.
11. člen
(Določitev osnovne plače ravnateljev,
direktorjev in tajnikov)
(1) Osnovne plače ravnateljev, direktorjev
in tajnikov, zaposlenih pri proračunskih uporabnikih iz 2. točke 2. člena tega
zakona, upoštevaje zahtevnost delovnega mesta ter pomen proračunskega
uporabnika, ki ga vodijo, se določijo z uvrstitvijo v plačni razred.
(2) Uvrstitev v plačne razrede določi vlada
z uredbo, pri čemer se lahko za posamezne vrste delovnih mest uvrstitev določi
v razponu plačnih razredov; v tem primeru morajo biti določeni tudi kriteriji
za določitev plačnega razreda.
(3) Plačni razred za določitev osnovne plače
ravnatelja, direktorja in tajnika pri proračunskih uporabnikih iz 2. točke 2.
člena tega zakona, katerih ustanovitelj je država, predpiše minister, pristojen
za posamezno področje (v nadaljevanju: pristojni minister).
(4) Plačni razred za določitev osnovne plače
ravnatelja in direktorja pri proračunskih uporabnikih iz 2. točke 2. člena tega
zakona, katerih ustanovitelj je lokalna skupnost, in se plače financirajo iz
državnega proračuna ali iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, predpiše
pristojni minister.
(5) Plačni razred za določitev osnovne plače
ravnatelja in direktorja pri proračunskih uporabnikih iz 2. točke 2. člena tega
zakona, katerih ustanovitelj je lokalna skupnost, in se plače financirajo iz
proračuna lokalne skupnosti, predpiše pristojni organ lokalne skupnosti s
soglasjem pristojnega ministra.
(6) Direktorjem, imenovanim v naziv, se
plača, ne glede na naziv, določi v skladu z uredbo iz tega člena.
12. člen
(Orientacijska delovna mesta in nazivi ter
skupna metodologija)
(1) Orientacijska delovna mesta in nazivi
so izbrana delovna mesta in nazivi, ki omogočajo primerjavo v plačnih skupinah
in med plačnimi skupinami. Ovrednotijo se z uporabo skupne metodologije.
(2) Skupna metodologija opredeljuje
navodila za uvrščanje delovnih mest in nazivov v plačne razrede, pri čemer se
upoštevajo predvsem naslednji kriteriji:
-
zahtevnost delovnih nalog oziroma pogojev za
pridobitev naziva,
-
zahtevana usposobljenost (zahtevana strokovna
izobrazba, potrebna dodatna znanja in izkušnje),
-
odgovornost in pooblastila,
-
psihofizični in umski napori ter
-
vplivi okolja.
(3) Skupna metodologija se določi s posebno
kolektivno pogodbo, ki jo sklenejo vlada in reprezentativni sindikati javnega
sektorja.
(4) Orientacijska delovna mesta in nazivi
se določijo s kolektivno pogodbo za javni sektor.
13. člen
(Način uvrščanja v plačne razrede)
(1) Uvrstitev delovnih mest in nazivov v
plačne razrede se opravi upoštevaje uvrstitev orientacijskih delovnih mest in
nazivov. Uvrstitev ovrednotenih orientacijskih delovnih mest in nazivov v plačne
razrede se določi s kolektivno pogodbo za javni sektor.
(2) Delovna mesta oziroma nazivi v plačnih
skupinah D, E, F, G, H, J in K ter v plačnih podskupinah C1, C2, C3, C5 in C6
se uvrščajo v plačne razrede s kolektivno pogodbo dejavnosti, v plačni skupini
C4 z uredbo in v plačni skupini I z uredbo ali s kolektivnimi pogodbami.
(3) Ne glede na določbo drugega
odstavka tega člena se delovna mesta oziroma nazivi v plačni podskupini C1,
razen v državnem tožilstvu, uvrščajo v plačne razrede z aktom državnega organa,
upoštevaje uvrstitev primerljivih delovnih mest in nazivov plačne skupine C v
kolektivni pogodbi dejavnosti.
(4) Delovna mesta oziroma nazivi se v
sistemizacijah uvrščajo v plačne razrede v skladu z uvrstitvijo v kolektivni
pogodbi za javni sektor in kolektivno pogodbo, ki velja za uporabnika proračuna.
Če je v sistemizaciji predvideno delovno mesto oziroma naziv, ki ga ureja
kolektivna pogodba za drugo dejavnost, se v sistemizaciji upošteva uvrstitev v
plačni razred iz te kolektivne pogodbe.
(5) Delovna mesta javnih uslužbencev v
javnem zavodu RTV Slovenija se uvrščajo v plačne razrede s kolektivno pogodbo,
ki jo skleneta v imenu delodajalca generalni direktor javnega zavoda in v imenu
delojemalcev reprezentativni sindikati v javnem zavodu.
(6) Ne glede na določbe tega člena se
delovna mesta in nazivi v obveščevalnih in varnostnih službah, ki niso uvrščeni
v plačne razrede s kolektivno pogodbo dejavnosti, uvrščajo v plačne razrede s
splošnim aktom organa, h kateremu da soglasje vlada. Akt se ne objavi.
14. člen
(Zmanjšanje osnovne plače oziroma plače)
(1) V primeru, ko javni uslužbenec opravlja
delo na delovnem mestu z nižjo izobrazbo od zahtevane, mu pripada osnovna
plača, ki je za dva plačna razreda nižja od osnovne plače delovnega mesta, na
katerem opravlja delo.
(2) Če ima javni uslužbenec iz prejšnjega
odstavka več kot 23 let delovne dobe, mu pripada osnovna plača, ki je za en
plačni razred nižja od osnovne plače delovnega mesta, na katerem opravlja delo.
(3) Določbi prvega in drugega odstavka tega
člena se uporabljata tudi v primeru, ko je za opravljanje dela na delovnem
mestu v tarifnem razredu VII/1 oziroma VII/2, kot ustrezna izobrazba določena
tudi višješolska izobrazba (prejšnja, kot jo določa 8. člen tega zakona).
(4) Določbe prvega in drugega odstavka tega
člena se ne uporabljajo za delovna mesta v VI. in nižjih tarifnih razredih.
(5) Učitelju ali drugemu strokovnemu
delavcu, kateremu je v okviru tedenskega polnega delovnega časa določena
zmanjšana tedenska učna obveznost v skladu z zakonom, ki ureja organizacijo in financiranje
vzgoje in izobraževanja, se plača obračuna v skladu z opravljeno učno
obveznostjo.
15. člen
(Določitev osnovne plače za določen čas)
V primerih, določenih s posebnim zakonom,
se lahko osnovna plača javnega uslužbenca, ki sklene delovno razmerje za določen
čas, poveča za določeno število plačnih razredov, pri čemer se kot osnova
upošteva plačni razred ustreznega delovnega mesta oziroma naziva.
V. NAPREDOVANJE
16. člen
(Napredovanje v
višji plačni razred in pridobitev plače v skladu z napredovanjem v višji plačni
razred, v naziv oziroma v višji naziv)
(1) Javni uslužbenec lahko na podlagi tega
zakona na delovnem mestu oziroma v nazivu napreduje v višji plačni razred. O
tem napredovanju odloča pristojni organ oziroma predstojnik.
(2) Javni uslužbenci na delovnih mestih,
kjer je mogoče tudi napredovanje v višji naziv, lahko v posameznem nazivu
napredujejo največ za pet plačnih razredov, javni uslužbenci, kjer ni mogoče
napredovati v naziv, lahko na delovnem mestu napredujejo največ za deset plačnih
razredov. Če z napredovanjem na delovnih mestih, kjer je mogoče napredovanje v
naziv, skupaj v vseh nazivih ni mogoče napredovanje za deset plačnih razredov,
je v najvišjem nazivu mogoče napredovati za toliko plačnih razredov, da je
doseženo napredovanje v nazivih skupno za deset plačnih razredov.
(3) Javni uslužbenec lahko na podlagi tega
zakona napreduje vsaka tri leta za en ali dva plačna razreda, če izpolnjuje
predpisane pogoje. Kot
napredovalno obdobje se šteje čas od zadnjega napredovanja v višji plačni
razred. Za napredovalno obdobje se upošteva čas, ko je javni uslužbenec delal
na delovnih mestih, za katere je predpisana enaka stopnja strokovne izobrazbe.
Pristojni organ oziroma predstojnik najmanj enkrat letno preveri izpolnjevanje
pogojev za napredovanje.
(4) Javni uslužbenec oziroma funkcionar, ki
napreduje v višji plačni razred, v naziv oziroma v višji naziv, pridobi pravico
do plače v skladu z višjim plačnim razredom, pridobljenim nazivom ali višjim
nazivom 1. decembra leta, v katerem je napredoval.
(5) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka
javni uslužbenec oziroma funkcionar pridobi pravico do plače s pridobitvijo
naziva ali višjega naziva, če je pridobitev naziva ali višjega naziva pogoj za
opravljanje dela na delovnem mestu, na katerega se premešča oziroma za katerega
sklepa pogodbo o zaposlitvi.
(6) V primeru, da
ima javni uslužbenec osnovno plačo določeno v skladu s prvim odstavkom 14.
člena tega zakona, napreduje v skladu z določbami tega zakona.
(7) Funkcionarji
ne morejo napredovati v višji plačni razred, razen sodnikov
in državnih tožilcev, ki v skladu z zakoni, ki urejajo
njihov položaj, lahko napredujejo v višji plačni razred v razponu plačnih
razredov, določenih v prilogi 3 tega zakona.
(8) Javni
uslužbenci, ki so z uredbo ali aktom državnega organa razvrščeni na delovna
mesta v plačni skupini B, ne napredujejo v višji plačni razred, se pa
ocenjujejo.
(9) Ne glede na
določbo drugega odstavka tega člena lahko javni uslužbenci na vodstvenih
delovnih mestih, ki so uvrščena v plačne razrede s kolektivnimi pogodbami,
uredbami oziroma splošnimi akti, napredujejo za največ deset plačnih razredov.
17. člen
(Pogoji za napredovanje javnih uslužbencev
v višji plačni razred)
(1) Pogoj za napredovanje javnih
uslužbencev v višji plačni razred je delovna uspešnost, izkazana v
napredovalnem obdobju. Delovna uspešnost se ocenjuje glede na:
-
rezultate dela,
-
samostojnost, ustvarjalnost in natančnost pri
opravljanju dela,
-
zanesljivost pri opravljanju dela,
-
kvaliteto sodelovanja in organizacijo dela ter
-
druge sposobnosti v zvezi z opravljanjem dela.
(2) Postopek in način preverjanja
izpolnjevanja pogojev za napredovanje po tem zakonu se za javne uslužbence v
organih državne uprave, v upravah lokalnih skupnosti, v pravosodnih organih, v
javnih zavodih in drugih uporabnikih proračuna določi z uredbo vlade.
(3) Za javne uslužbence v drugih državnih
organih se postopek in način preverjanja izpolnjevanja pogojev za napredovanje
določi s splošnim aktom, ki ga izda predstojnik državnega organa.
(4) Za javne zavode s področja
zdravstvenega zavarovanja, zaposlovanja in zavarovanja za primer brezposelnosti
ter pokojninskega in invalidskega zavarovanja izda splošni akt direktor javnega
zavoda v soglasju s pristojnim ministrom in ministrom, pristojnim za finance,
za visokošolske zavode pa pristojni organ univerze oziroma samostojnega
visokošolskega zavoda s soglasjem Sveta za visoko šolstvo Republike Slovenije.
(5) Za javne uslužbence v javnih zavodih s
področja raziskovalne in razvojne dejavnosti, se postopek in način preverjanja
izpolnjevanja pogojev za napredovanje določi s splošnim aktom, ki ga izda
minister, pristojen za znanost, v soglasju z ministrom, pristojnim za finance.
(6) Splošni akti iz tretjega, četrtega in
petega odstavka tega člena se objavijo v Uradnem listu Republike Slovenije.
(7) Pred izdajo uredbe in splošnih aktov je
potrebno pridobiti mnenje reprezentativnih sindikatov.
17.a člen
(preizkus ocene)
(1) Javni uslužbenec, ki ni bil ocenjen
oziroma, ki se ne strinja z oceno, lahko v osmih delovnih dneh od poteka roka
za ocenitev oziroma od seznanitve z oceno zahteva, da se ga oceni oziroma
zahteva preizkus ocene pred komisijo, ki jo imenuje odgovorna oseba v roku 15
dni od vložitve zahteve za preizkus ocene.
(2) Komisijo iz prejšnjega odstavka
sestavljajo trije javni uslužbenci, ki imajo najmanj enako stopnjo izobrazbe,
kot se zahteva za delovno mesto javnega uslužbenca, ki je zahteval preizkus
ocene. V komisijo so lahko imenovani tudi javni uslužbenci drugega
proračunskega uporabnika.
(3) Nadrejeni in javni uslužbenec, ki
zahteva preizkus ocene, imata pravico do udeležbe v preizkusu ocene. Komisija
opravi preizkus ocene oziroma naloži delodajalcu, da javnega uslužbenca oceni
najkasneje v 15 dneh od njenega imenovanja.
(4) O preizkusu ocene se vodi zapisnik.
Komisija o preizkusu ocene odloči s sklepom.
(5) Odločitev komisije je dokončna.
(6) Veljavna ocena je ocena, s katero je
bil seznanjen javni uslužbenec, v primeru zahteve za preizkus ocene pa ocena,
ki jo določi komisija iz tega člena in je javnemu uslužbencu vročena.
(7) Zoper oceno komisije lahko javni
uslužbenec uveljavlja sodno varstvo v skladu z zakoni, ki urejajo delovna
razmerja.
(8) Če delodajalec v roku iz tretjega
odstavka tega člena javnega uslužbenca ne oceni, lahko javni uslužbenec
neposredno uveljavlja sodno varstvo v skladu z zakoni, ki urejajo delovna
razmerja.
(9) Če javni uslužbenec na osnovi veljavne
ocene iz šestega odstavka tega člena izpolni pogoje za napredovanje v skladu s
predpisi, ki urejajo napredovanje na delovnem mestu oziroma v nazivu, napreduje
od 1. aprila v letu, ko izpolni pogoje za napredovanje v višji plačni
razred.
(10) V Slovenski vojski se delovno
uspešnost ocenjuje v okviru službene ocene v skladu s predpisi na obrambnem
področju, pri čemer se za ocenjevalno lestvico in pogoje za napredovanje
uporablja uredba iz drugega odstavka 17. člena tega zakona.
18. člen
(Napredovanje v višji plačni razred v
višjem tarifnem razredu)
Z napredovanjem na delovnem mestu oziroma v
nazivu se lahko javni uslužbenec uvrsti v plačni razred, ki je uvrščen v višji
tarifni razred kot plačni razred za določitev osnovne plače delovnega mesta
oziroma naziva, na katerem napreduje, vendar ne višje kot je določen najvišji
plačni razred plačne podskupine.
19. člen
(Določitev plačnega razreda ob zaposlitvi,
premestitvi na drugo delovno mesto oziroma imenovanju v naziv ali višji naziv)
(1) Ob zaposlitvi, premestitvi na drugo
delovno mesto oziroma imenovanju v naziv ali višji naziv se javni uslužbenec
uvrsti v plačni razred, v katerega je uvrščeno delovno mesto, za katerega je
javni uslužbenec sklenil delovno razmerje, oziroma na katerega je bil
premeščen, oziroma v plačni razred, v katerega je uvrščen naziv, v katerega je
imenovan. Če bi bil javni uslužbenec zaradi
premestitve ali sklenitve pogodbe o zaposlitvi za drugo delovno mesto oziroma
imenovanja v naziv v višjem tarifnem razredu, pri istem ali drugem delodajalcu,
uvrščen v nižji ali isti plačni razred, kot ga je dosegel z napredovanjem na
delovnem mestu oziroma v nazivu pred to premestitvijo ali sklenitvijo pogodbe o
zaposlitvi, se mu plačni razred na novem delovnem mestu oziroma v nazivu določi
tako, da se že doseženi plačni razred na delovnem mestu oziroma v nazivu pred
premestitvijo oziroma sklenitvijo pogodbe o zaposlitvi oziroma pred imenovanjem
v naziv poveča za en plačni razred. Ne glede na
določbo prejšnjega stavka javnega uslužbenca ni možno uvrstiti v višji plačni
razred kot znaša najvišji plačni razred delovnega mesta oziroma naziva, na
oziroma v katerega je javni uslužbenec premeščen oziroma imenovan, ki ga je
možno doseči z napredovanjem.
(2) Če obstajajo za to utemeljeni razlogi,
se lahko javnega uslužbenca ob zaposlitvi, na podlagi soglasja, premestitvi na
drugo delovno mesto oziroma imenovanju v naziv ali višji naziv, uvrsti v plačni
razred, ki je za največ pet plačnih razredov višji od plačnega razreda
delovnega mesta oziroma naziva, vendar ne v višji plačni razred kot ga je možno
doseči z napredovanjem. Soglasje za uvrstitev podajo:
-
za javnega uslužbenca, zaposlenega v organih
državne uprave, Vlada,
-
za javnega uslužbenca, zaposlenega pri
posrednih uporabnikih proračuna, katerih ustanovitelj in financer je država,
pristojni minister,
-
za javnega uslužbenca, zaposlenega pri
posrednih uporabnikih proračuna, katerih ustanovitelj in financer je lokalna
skupnost, župan,
-
za javnega uslužbenca, zaposlenega pri
posrednih uporabnikih proračuna, pri katerih je ustanovitelj lokalna skupnost,
financer pa država, župan v soglasju s pristojnim ministrom,
-
za javnega uslužbenca, zaposlenega v upravi
pravosodnih organov, predsednik Vrhovnega sodišča
oziroma generalni državni tožilec,
-
za javne uslužbence, zaposlene v javnem zavodu
RTV Slovenija, Programski svet javnega zavoda.
(3) Za javnega uslužbenca, zaposlenega v
drugih državnih organih, soglasje ni potrebno.
(4) Pogoje za napredovanje v višji naziv
določajo predpisi, ki urejajo napredovanje v višji naziv za posamezne plačne
skupine.
(5) Kadar javni uslužbenec ponovno sklene
pogodbo o zaposlitvi pri istem ali drugem delodajalcu v javnem sektorju na
delovnem mestu v višjem tarifnem razredu glede na delovno mesto, ki ga je
zasedal pred prenehanjem delovnega razmerja v javnem sektorju, se za namen
določitve plačnega razreda ob ponovni sklenitvi pogodbe o zaposlitvi na podlagi
prvega odstavka tega člena šteje, da se delovno razmerje nadaljuje brez
prekinitve.
20. člen
(Določitev plačnega razreda javnega
uslužbenca)
(1) Če je javni uslužbenec premeščen
oziroma je sklenil pogodbo o zaposlitvi o delu na delovnem mestu v nižjem ali
istem tarifnem razredu, obdrži število plačnih razredov napredovanja, ki jih je
dosegel na prejšnjem delovnem mestu, razen če pristojni organ ugotovi, da na
prejšnjem delovnem mestu ni dosegal pričakovanih delovnih rezultatov (razlog
nesposobnosti) ali da plačni razredi za napredovanje na prejšnjem delovnem
mestu niso bili doseženi v skladu z zakonom ali na njegovi podlagi izdanimi
predpisi. Ohranitev plačnih razredov napredovanja je možna pri istem ali drugem
delodajalcu v isti plačni podskupini ali na istovrstnih oziroma sorodnih
delovnih mestih v različnih plačnih podskupinah.
(2) Javni uslužbenec, ki napreduje v
naziv ali višji naziv, prenese že dosežena napredovanja v plačne razrede na
delovnem mestu ali v nižjem nazivu v nov naziv tako, da se doseženi plačni
razred pred napredovanjem v naziv ali višji naziv poveča za največ tri plačne
razrede. Ne glede na določbo prejšnjega stavka javnega uslužbenca ni možno
uvrstiti v višji plačni razred, kot ga je možno doseči z napredovanjem.
(3) Kadar javni uslužbenec ponovno sklene
pogodbo o zaposlitvi pri istem ali drugem delodajalcu v javnem sektorju na
delovnem mestu v nižjem ali istem tarifnem razredu, se za namen določitve
plačnega razreda ob ponovni sklenitvi pogodbe o zaposlitvi pod pogoji iz prvega
odstavka tega člena šteje, da se delovno razmerje nadaljuje brez prekinitve.
VI. DELOVNA USPEŠNOST
21. člen
(Vrste delovne uspešnosti)
Javni uslužbenci so lahko upravičeni do:
-
redne delovne uspešnosti,
-
delovne uspešnosti iz naslova povečanega obsega
dela in
-
delovne uspešnosti iz naslova prodaje blaga in
storitev na trgu.
a) Redna delovna uspešnost
22. člen
(Obseg sredstev za plačilo redne delovne
uspešnosti)
(1) Skupen obseg sredstev za plačilo redne
delovne uspešnosti znaša najmanj 2% in ne več kot 5% letnih sredstev za osnovne
plače. Skupen obseg sredstev za redno delovno uspešnost za plačilo ravnateljev,
direktorjev in tajnikov se oblikuje in izkazuje ločeno.
(2) Skupen obseg sredstev za vsako leto se
za javne uslužbence določi s kolektivno pogodbo za javni sektor.
22.a člen
(Del plače za redno delovno uspešnost javnih
uslužbencev)
(1) Del plače za redno delovno uspešnost
pripada javnemu uslužbencu, ki je v obdobju, za katerega se izplačuje, pri
opravljanju svojih rednih delovnih nalog dosegel nadpovprečne delovne
rezultate. Ta del plače lahko letno znaša največ dve osnovni mesečni plači
javnega uslužbenca, pri čemer se kot osnova upošteva višina osnovne plače
javnega uslužbenca v mesecu decembru preteklega leta. Del plače za delovno
uspešnost se izplača najmanj dvakrat letno, razen če ni s kolektivno pogodbo
ali z aktom, izdanim na podlagi zakona, urejeno drugače.
(2) Del plače za redno delovno uspešnost se
javnemu uslužbencu določi na podlagi meril in kriterijev, dogovorjenih s
kolektivno pogodbo za javni sektor.
(3) Višino dela plače za redno delovno
uspešnost ravnateljev, direktorjev in tajnikov določi organ, pristojen za
njihovo imenovanje, na podlagi meril, ki jih določi pristojni minister.
22.b člen
(črtan)
22.c člen
(črtan)
22.č člen
(črtan)
b) Delovna uspešnost iz naslova povečanega obsega
dela
22.d člen
(Sredstva za plačilo delovne uspešnosti iz
naslova povečanega obsega dela)
(1) Uporabniki proračuna lahko v primerih,
ko to določa ta zakon, izplačujejo sredstva za delovno uspešnost iz naslova
povečanega obsega dela nad omejitvijo iz 22. člena tega zakona, če imajo za ta
namen na razpolago sredstva iz prihrankov sredstev za plače, ki nastanejo
zaradi odsotnosti javnih uslužbencev, ali nezasedenih delovnih mest za katera
so bila predvidena sredstva v finančnem načrtu uporabnika proračuna, in sredstev
za posebne projekte. (delno prenehal veljati) (delno prenehal veljati)
(2) Posebni projekti, za izvajanje katerih
je dovoljeno izplačevati del plače za delovno uspešnost iz naslova povečanega
obsega dela, se za javne uslužbence določijo z aktom vlade, za javne uslužbence
drugega državnega organa pa z aktom tega državnega organa, če so za to zagotovljena
namenska sredstva v proračunu. (delno prenehal veljati) (delno prenehal veljati)
22.e člen
(Plačilo delovne uspešnosti iz naslova
povečanega obsega dela javnih uslužbencev)
(1) Javnemu uslužbencu se lahko izplača del
plače za delovno uspešnost iz naslova povečanega obsega dela za opravljeno
delo, ki presega pričakovane rezultate dela v posameznem mesecu, če je na ta
način mogoče zagotoviti racionalnejše izvajanje nalog uporabnika proračuna.
Pisno odločitev o povečanem obsegu dela in plačilu delovne uspešnosti iz
naslova povečanega obsega dela sprejme predstojnik oziroma direktor uporabnika
proračuna za posamezni mesec na podlagi pisnega dogovora med javnim uslužbencem
in predstojnikom oziroma direktorjem ali javnim uslužbencem, pooblaščenim za
organizacijo dela, ki ga lahko skleneta za daljše obdobje. (delno prenehal veljati) (delno prenehal veljati)
(2) Javnim uslužbencem v javnih
vzgojno-izobraževalnih zavodih in visokošolskih zavodih se lahko, v okviru
povečanega obsega dela iz prejšnjega odstavka, določi obseg dodatne tedenske
učne obveznosti oziroma obseg dodatne tedenske pedagoške obveznosti le v obsegu
in pod pogoji, določenimi z zakoni, ki urejajo organizacijo in financiranje
vzgoje in izobraževanja oziroma visokošolskega izobraževanja. (delno prenehal veljati) (delno prenehal veljati)
(3) Vlada z uredbo določi pogoje, merila in
obseg dela plače za delovno uspešnost iz naslova povečanega obsega dela za
javne uslužbence iz prvega odstavka tega člena, vključno s Slovensko vojsko,
razen za javne uslužbence v drugih državnih organih, kot jih določa Zakon o
javnih uslužbencih (Uradni list RS, št. 32/06 – uradno prečiščeno besedilo), za
katere se pogoje in obseg dela plače za plačilo delovne uspešnosti določi z
zakonom oziroma s splošnim aktom, izdanim na podlagi zakona. (delno prenehal veljati) (delno prenehal veljati)
(4) Del plače za delovno uspešnost iz
naslova povečanega obsega dela iz drugega odstavka tega člena se obračuna enako
kot redna učna oziroma pedagoška obveznost. (delno prenehal veljati) (delno prenehal veljati)
22.f člen
(črtan)
22.g člen
(črtan)
22.h člen
(črtan)
c) Delovna uspešnost iz naslova prodaje
blaga in storitev na trgu
22.i člen
(Obseg sredstev iz naslova prodaje blaga in
storitev na trgu)
(1) Uporabniki proračuna, ki poleg sredstev
za izvajanje javne službe pridobivajo sredstva s prodajo blaga in storitev na
trgu, del tako pridobljenih sredstev uporabijo za plačilo delovne uspešnosti iz
tega naslova in s tem povečajo obseg sredstev nad omejitvijo iz 22. člena
zakona.
(2) Vlada z uredbo določi prihodke od
prodaje blaga in storitev na trgu in zgornji obseg sredstev, ki se lahko
uporabi za plačilo povečane delovne uspešnosti iz prejšnjega odstavka. Z uredbo
se lahko določi, da se za plačilo delovne uspešnosti iz naslova prodaje blaga
in storitev na trgu namenijo tudi nekateri nejavni prihodki za javno službo.
22.j člen
(Pogoji za izplačilo sredstev iz naslova
prodaje blaga in storitev na trgu)
Uporabnik proračuna lahko uporabi sredstva
iz naslova prodaje blaga in storitev na trgu za plačilo delovne uspešnosti, če
izpolnjuje naslednje pogoje:
1.
opravlja storitve javne službe v dogovorjenem
obsegu in kakovosti na podlagi sprejetih programov dela, katerih sestavni del
je obseg posamezne javne službe, ki ga je potrdil financer in finančni načrt za
izvajanje posamezne javne službe, oziroma v skladu s pogodbo o opravljanju
storitev javne službe,
2.
v letnem poročilu za preteklo leto izkazuje
izravnane prihodke in odhodke za izvajanje javne službe, razen v izjemnih
primerih, določenih z uredbo vlade,
3.
v letnem poročilu za preteklo leto izkazuje
vsaj izravnane prihodke in odhodke od prodaje blaga in storitev na trgu,
4.
ima sprejet celoten program dela in celoten
finančni načrt za tekoče leto,
5.
ima normative za delitev stroškov, ki nastanejo
pri opravljanju javne službe oziroma prodaji blaga in storitev na trgu.
22.k člen
(Odločanje o razdelitvi in izplačilu
sredstev)
(1) Višino sredstev, namenjeno izplačilu
dela plače za delovno uspešnost iz naslova prodaje blaga in storitev na trgu,
določi direktor po predhodnem dogovoru z reprezentativnimi sindikati.
(2) Višino sredstev, namenjeno izplačilu
dela plače za delovno uspešnost iz naslova prodaje blaga in storitev na trgu
direktorja, ravnatelja in tajnika, določi organ pristojen za njihovo
imenovanje.
(3) Dinamiko izplačil dela plače za delovno
uspešnost iz naslova prodaje blaga in storitev na trgu določi organ upravljanja
uporabnika proračuna na predlog direktorja.
VII. DODATKI
23. člen
(Vrste dodatkov)
(1) Javnim uslužbencem pripadajo:
-
položajni dodatek,
-
dodatek za delovno dobo,
-
dodatek za mentorstvo,
-
dodatek za specializacijo, magisterij ali
doktorat, če to ni pogoj za zasedbo delovnega mesta,
-
dodatek za dvojezičnost,
-
dodatki za manj ugodne delovne pogoje, ki niso
upoštevani v vrednotenju delovnega mesta, naziva,
-
dodatki za nevarnost in posebne obremenitve, ki
niso upoštevane v vrednotenju delovnega mesta, naziva in
-
dodatki za delo v manj ugodnem delovnem času.
(2) Funkcionarjem ne pripadajo dodatki, razen
dodatka za delovno dobo.
(3) Ne glede na
prejšnji odstavek sodnikom in državnim tožilcem pripadajo tudi dodatki za
dvojezičnost, položajni dodatek, dodatek za delo v manj ugodnem delovnem času
ter za pripravljenost.
(4) Ne glede na določilo prvega odstavka
tega člena ravnateljem, direktorjem in tajnikom ne pripadajo: položajni
dodatek, dodatki za manj ugodne delovne pogoje, dodatki za nevarnost in posebne
obremenitve ter dodatki za delo v manj ugodnem delovnem času. Direktorji javnih
zavodov, ki hkrati opravljajo tudi delo v svojem osnovnem poklicu, lahko
izjemoma, s soglasjem pristojnega ministra oziroma rektorja, zaradi nemotenega
opravljanja dejavnosti, opravljajo tudi delo preko polnega delovnega časa, delo
v dežurstvu in stalni pripravljenosti. Za ta čas jim pripada plača in dodatki
za delo v manj ugodnem delovnem času glede na delovno mesto, na katerem se tako
delo opravlja.
(5) V primeru, da dodatek ni določen v
nominalnem znesku, je osnova za obračun dodatka osnovna plača javnega
uslužbenca ali funkcionarja.
(6) Dodatki iz prvega odstavka tega člena
se izplačujejo v višini določeni z zakonom, uredbo vlade ali kolektivno pogodbo
za javni sektor. V primeru, da je javni uslužbenec oziroma funkcionar zaposlen
za krajši delovni čas od polnega, mu dodatki, ki so določeni v nominalnem
znesku, pripadajo v ustreznem deležu glede na delovni čas zaposlitve.
24. člen
(Položajni dodatek)
(1) Položajni dodatek je del plače, ki
pripada javnemu uslužbencu ali funkcionarju iz tretjega odstavka prejšnjega
člena, ki izvršuje pooblastila v zvezi z vodenjem, usklajevanjem in izvajanjem
dela kot vodja notranje organizacijske enote, vrednotenje teh nalog pa ni
vključeno v osnovno plačo delovnega mesta, naziva ali funkcije.
(2) Višina položajnega dodatka znaša
najmanj 5% osnovne plače in največ 12% osnovne plače.
(3) Višina položajnega dodatka za
funkcionarje iz tretjega odstavka prejšnjega člena se določi z zakonom, za
javne uslužbence pa kriterije za določitev njihove višine določi vlada z
uredbo.
25. člen
(Dodatek za delovno dobo)
(1) Dodatek za delovno dobo je del plače, s
katerim se vrednotijo delovne izkušnje, pridobljene v celotni delovni dobi
javnega uslužbenca ali funkcionarja v obdobjih opravljanja dela v delovnem
razmerju in opravljanja samostojne dejavnosti oziroma poklicnega opravljanja
funkcije doma ali v tujini.
(2) Višina dodatka za delovno dobo za vsako
zaključeno leto delovne dobe se določi s kolektivno pogodbo za javni sektor.
(3) Funkcionarjem pripada dodatek za
delovno dobo v višini 0,33% od osnovne plače za vsako zaključeno leto delovne
dobe.
26. člen
(Dodatek za mentorstvo)
Višina dodatka za mentorstvo se določi s
kolektivno pogodbo za javni sektor.
27. člen
(Dodatek za specializacijo, magisterij ali
doktorat)
Znesek dodatka za specializacijo,
magisterij ali doktorat se določi s kolektivno pogodbo za javni sektor.
28. člen
(Dodatek za dvojezičnost)
(1) Dodatek za dvojezičnost pripada javnim
uslužbencem, sodnikom in državnim tožilcem, ki delajo na območjih občin, v katerih živita italijanska ali
madžarska narodna skupnost, kjer je italijanski ali madžarski jezik tudi uradni
jezik, če je znanje jezika narodne skupnosti pogoj za opravljanje dela oziroma
funkcije.
(2) Višina dodatka iz prejšnjega odstavka
znaša:
-
od 12 % do 15 % osnovne plače za
ravnatelje, učitelje in ostale strokovne delavce v osnovnem in srednjem šolstvu
ter ravnatelje, vzgojitelje in ostale strokovne delavce v vrtcih, strokovne
delavce Zavoda Republike Slovenije za šolstvo ter novinarje Javnega zavoda RTV
Slovenija in novinarje tiskanih medijev narodnih skupnosti,
-
od 3% do 6% osnovne plače za ostale javne
uslužbence,
-
do 6% osnovne plače za sodnike in državne tožilce.
(3) Višino dodatka iz prve in druge alinee
prejšnjega odstavka določi predstojnik, iz tretje alinee prejšnjega odstavka pa
sodni svet za sodnike in personalna komisija za
državne tožilce, in sicer na osnovi zahtevane stopnje
znanja jezika narodne skupnosti ter dejanske uporabe tega jezika pri
opravljanju dela.
29. člen
(Dodatki za manj ugodne delovne pogoje)
(1) Dodatki za manj ugodne delovne pogoje
pripadajo javnim uslužbencem le, če opravljajo delo v takih pogojih in manj
ugodni delovni pogoji niso upoštevani v osnovni plači.
(2) Dodatki za manj ugodne delovne pogoje
se za javne uslužbence določijo s kolektivno pogodbo za javni sektor.
30. člen
(Dodatki za nevarnost in posebne
obremenitve)
(1) Dodatki za nevarnost in posebne
obremenitve pripadajo javnim uslužbencem iz tretjega odstavka 23. člena tega
zakona le, če opravljajo delo v takih pogojih ter nevarnost in posebne
obremenitve niso upoštevane v osnovni plači.
(2) Dodatki za nevarnost in posebne
obremenitve se določijo za javne uslužbence s kolektivno pogodbo za javni
sektor.
31. člen
(črtan)
32. člen
(Dodatki za delo v manj ugodnem delovnem času)
(1) Javnim uslužbencem pripadajo za delo v
delovnem času, ki je zanje manj ugoden, dodatki za:
-
izmensko delo,
-
delo v deljenem delovnem času,
-
delo v neenakomerno razporejenem delovnem času
-
delo ponoči, v nedeljo in na dan, ki je z
zakonom določen kot dela prost dan ali praznik ter
-
za delo preko polnega delovnega časa.
(2) Dodatki iz prve, druge in tretje alinee
prejšnjega odstavka se med seboj izključujejo.
(3) Javnim uslužbencem pripada tudi dodatek
za stalno pripravljenost.
(4) Dodatki iz prvega in tretjega odstavka
tega člena pripadajo javnemu uslužbencu ali funkcionarju iz tretjega odstavka
23. člena tega zakona le za čas, ko dela v času, ki je manj ugoden.
(5) Višina dodatkov iz tega člena se za
javne uslužbence določi s kolektivno pogodbo za javni sektor.
(6) Ne glede na druge določbe tega zakona
javnemu uslužbencu v času dežurstva pripada plačilo v višini vrednosti plačnega
razreda, v katerega je uvrščeno delovno mesto, na katerem se opravlja
dežurstvo. Vrednost plačnega razreda iz prejšnjega stavka je tudi osnova za
obračun dodatkov, ki mu v času dežurstva pripadajo v skladu s tem zakonom in
Kolektivno pogodbo za javni sektor. V času dežurstva pripada javnim uslužbencem
dodatek za delo preko polnega delovnega časa v višini, določeni s Kolektivno
pogodbo za javni sektor in ostali dodatki za delo v delovnem času, ki je zanje
manj ugoden, ki pa se v času dežurstva izplačujejo v višini 50% višine, ki je
za te dodatke določena v Kolektivni pogodbi za javni sektor.
32.a člen
(Dodatki sodnikov
in državnih tožilcev za delo v manj ugodnem delovnem času in za stalno pripravljenost)
(1) Sodnikom in
državnim tožilcem pripadajo naslednji dodatki za delo
v manj ugodnem delovnem času:
-
za delo preko polnega delovnega časa,
-
za čas dežurstva, ki presega polni delovni čas,
-
za delo ponoči,
-
za delo v nedeljo in
-
za delo na dan, ki je z zakonom določen kot
dela prost dan.
(2) Dodatki iz prejšnjega odstavka in
dodatek za pripravljenost se določijo v naslednjih višinah:
-
za delo preko polnega delovnega časa in za čas
dežurstva, ki presega polni delovni čas, v višini 30% urne postavke osnovne
plače,
-
za delo ponoči v višini 30% urne postavke
osnovne plače,
-
za delo v nedeljo v višini 75% urne postavke
osnovne plače,
-
za delo na dan, ki je z zakonom določen kot
dela prost dan, v višini 90% urne postavke osnovne plače in
-
za ure pripravljenosti v višini 20% urne
postavke osnovne plače.
(3) Dodatka iz tretje in četrte alineje
prejšnjega odstavka se med seboj izključujeta.
(4) Dodatki iz prvega odstavka tega člena
pripadajo le za čas dela v manj ugodnem delovnem času.
32.b člen
(Položajni dodatki
za sodnike in državne tožilce)
(1) Sodniku in
državnemu tožilcu, ki vodi organizacijsko enoto (v nadaljevanju oddelek),
pripada položajni dodatek v odstotku od njegove osnovne plače, in sicer:
-
10%, če vodi oddelek z najmanj 40 javnimi
uslužbenci ali 20 na ta oddelek razporejenimi sodniki in državnimi tožilci,
-
9%, če vodi oddelek z najmanj 30 javnimi
uslužbenci ali 15 na ta oddelek razporejenimi sodniki in državnimi tožilci,
-
8%, če vodi oddelek z najmanj 20 javnimi
uslužbenci ali desetimi na ta oddelek razporejenimi sodniki in državnimi tožilci,
-
5%, če vodi oddelek z najmanj desetimi javnimi
uslužbenci ali petimi na ta oddelek razporejenimi sodniki in državnimi tožilci,
-
4%, če vodi oddelek na Vrhovnem sodišču,
Upravnem sodišču, Vrhovnem državnem tožilstvu, če vodi zunanji oddelek, ki se
oblikuje v skladu z zakonom, ali oddelek z manj kot petimi na ta oddelek razporejenimi
sodniki in državnimi tožilci.
(2) Sodniku oziroma državnemu tožilcu,
dodeljenemu na pristojno ministrstvo, pripada dodatek za čas dodelitve v višini
10% njegove osnovne plače.
(3) Spremembe števila zaposlenih se
upoštevajo dvakrat letno, in sicer 1. januarja in 1. julija.
(4) Predsedniki in podpredsedniki sodišč,
vodje državnih tožilstev in njihovi namestniki niso upravičeni do položajnega dodatka
iz tega člena.
VIII. POSTOPEK SPREMINJANJA RAZPONOV MED NAJVIŠJO IN NAJNIŽJO
PLAČO OZIROMA RAZMERIJ MED PLAČNIMI SKUPINAMI IN PLAČNIMI PODSKUPINAMI
33. člen
(Spremembe plačne lestvice in razmerij med
plačami)
Število plačnih razredov na plačni lestvici,
razmerja med plačnimi razredi ter najvišji in najnižji plačni razred za
posamezno plačno podskupino (prilogi 1 in 2 tega zakona) se lahko spreminjajo
le po postopku, ki ga določa ta zakon.
34. člen
(Svet za sistem plač v javnem sektorju)
(1) Za spremljanje izvajanja tega zakona
ter za spremljanje politike plač v javnem sektorju se ustanovi Svet za sistem
plač v javnem sektorju (v nadaljevanju: svet), ki ga sestavljajo predstavniki
državnih organov in združenj lokalnih skupnosti ter sindikatov javnega sektorja.
(2) Predstavnike državnih organov in
združenj lokalnih skupnosti v svet imenujejo:
-
Državni zbor Republike Slovenije,
-
Ustavno sodišče Republike Slovenije,
-
Vrhovno sodišče Republike Slovenije,
-
Državno tožilstvo Republike Slovenije,
-
Varuh človekovih pravic,
-
Vlada Republike Slovenije in
-
reprezentativna združenja lokalnih skupnosti.
(3) Predstavnike sindikatov v svet
imenujejo reprezentativni sindikati javnega sektorja.
(4) Akt o ustanovitvi sveta sprejme državni
zbor, administrativne in druge pogoje za delo sveta pa zagotavlja vlada.
(5) Svet sprejema odločitve s soglasjem
obeh strani. Podrobnejša vprašanja glede dela in odločanja sveta se določijo s
poslovnikom sveta.
35. člen
(Pridobitev mnenja sveta)
(1) Predlagatelj predloga zakona, ki se
nanaša na vprašanja iz 33. člena tega zakona, mora pred vložitvijo predloga v
obravnavo državnemu zboru pridobiti mnenje sveta.
(2) Svet poda mnenje iz prejšnjega odstavka
najkasneje v 30 dneh od prejema navedenega predloga zakona. Če svet svojega
mnenja v predpisanem roku ne poda, lahko predlagatelj vloži predlog zakona tudi
brez tega mnenja.
(3) Če je bilo pri razpravi o predlogu
zakona iz prvega odstavka tega člena svetu predloženo mnenje ministrstva,
pristojnega za področje, na katerega se spremembe nanašajo, mnenje ministrstva,
pristojnega za sistem plač v javnem sektorju, mnenje ministrstva za finance
oziroma mnenje reprezentativnega sindikata dejavnosti, se ta mnenja priložijo
mnenju sveta.
36. člen
(Pobuda za spremembe plačne lestvice ali
razmerij)
(1) Pobudo za pripravo predloga zakona, ki
bi uveljavil spremembe plačne lestvice in razmerij med plačami iz
33. člena tega zakona, lahko pripravi in svetu predloži katerikoli od
članov sveta.
(2) Pobuda mora vsebovati vse sestavine, ki
jih mora vsebovati predlog zakona skladno s poslovnikom državnega zbora.
(3) Pobudo iz prvega odstavka tega člena je
svet dolžan obravnavati in najkasneje v 90 dneh od prejema pobude podati svoje
mnenje.
(4) Če so bila pri obravnavi pobude svetu
podana mnenja iz tretjega odstavka prejšnjega člena, se ta mnenja priložijo
mnenju sveta.
37. člen
(Odločanje sveta o pobudi za spremembo
plačne lestvice ali razmerij med plačami)
(1) V primeru, da svet pobudo za spremembo
podpre, jo posreduje vladi, ki mora pobudo obravnavati in najkasneje v 30 dneh
ustrezen predlog zakona posredovati državnemu zboru ali pa pobudo zavrniti.
(2) V primeru, da svet pobude ne podpre ali
da v predpisanem roku ne poda mnenja k tej pobudi, se postopek obravnave pobude
zaključi.
IX. ZAGOTAVLJANJE JAVNOSTI, PREGLEDNOSTI IN PRIMERLJIVOSTI
PLAČ V JAVNEM SEKTORJU
38. člen
(Javnost plač v javnem sektorju)
(1) Plače v javnem sektorju so javne, pri čemer
so javnosti dostopni podatki o delovnem mestu, nazivu ali funkciji, o osnovnih
plačah, o dodatkih ter delu plače za delovno uspešnost, razen dodatka za
delovno dobo.
(2) Uporabniki proračuna so podatke o
plačah dolžni posredovati ministrstvu, pristojnemu za sistem plač v javnem
sektorju.
(3) Uporabniki proračuna lokalne skupnosti
so dolžni podatke o plačah posredovati tudi pristojnemu organu lokalne
skupnosti.
(4) Podatki se posredujejo Agenciji za
javnopravne evidence in storitve, skladno z metodologijo, ki jo predpiše
minister, pristojen za sistem plač v javnem sektorju.
(5) Določba prvega odstavka tega člena ne
velja za podatke o plačah javnih uslužbencev v obveščevalnih in varnostnih
službah.
(6) Ne glede na določbo prvega odstavka
tega člena so javnosti po postopku, ki ga ureja Zakon o dostopu do informacij
javnega značaja (Uradni list RS, št. 24/03), dostopni individualni podatki o
znesku celotne bruto plače vsakega javnega uslužbenca in vsakega funkcionarja
brez zmanjšanja za morebitne odbitke iz naslova izvršbe, kreditov ali drugih
osebnih obveznosti.
39. člen
(Primerljivost osnovnih plač v javnem
sektorju)
(1) Ministrstvo, pristojno za sistem plač v
javnem sektorju, je dolžno o podatkih iz prejšnjega člena voditi evidenco,
enkrat letno v skladu s predpisano metodologijo pripraviti analizo ter jo v
pisni, elektronski ali drugi primerni obliki posredovati javnosti.
(2) Podatke iz prejšnjega odstavka, ki se
nanašajo na uporabnike proračuna države, je vlada dolžna predložiti državnemu
zboru skupaj z zaključnim računom državnega proračuna Republike Slovenije.
40. člen
(Obračun plač)
(1) Vsi izplačevalci plač obračunavajo in
izplačujejo plače na podlagi enotne metodologije in obrazcev, ki jih z uredbo
predpiše vlada.
(2) Plače javnih uslužbencev se obračunavajo
in izplačujejo na podlagi povprečne mesečne delovne obveznosti, ki izhaja iz
sprejetega letnega delovnega koledarja.
X. SKLEPANJE KOLEKTIVNIH POGODB
41. člen
(Pristojnost za sklepanje kolektivnih
pogodb na strani delodajalca)
(1) Na strani delodajalcev sklepa
kolektivne pogodbe vlada.
(2) V imenu vlade kot delodajalca vodi
postopek za sklenitev kolektivnih pogodb ministrstvo, pristojno za sistem plač
v javnem sektorju, skupaj z ministrstvom, pristojnim za finance in
ministrstvom, pristojnim za dejavnost ter reprezentativnim združenjem lokalnih
skupnosti.
(3) Če ministrstva, pristojna za sistem plač
v javnem sektorju, za finance in za posamezno dejavnost, zastopajo v zvezi s
sklenitvijo kolektivne pogodbe različna stališča, odloči o spornih vprašanjih
vlada.
(4) V imenu vlade podpiše kolektivno
pogodbo predsednik vlade ali po pooblastilu vlade ministri: minister, pristojen
za sistem plač v javnem sektorju, minister, pristojen za finance in minister,
pristojen za posamezno področje.
(5) Vlada natančneje določi pristojnosti in
naloge posameznih ministrstev in služb pri sklepanju kolektivne pogodbe.
42. člen
(Sklenitev kolektivnih pogodb in roki za
njihovo uveljavitev)
(poseg odločbe US o načinu izvrševanja tega člena)
(1) Kolektivna pogodba za javni sektor ali
njene spremembe in dopolnitve so sklenjene, ko jih podpišejo Vlada Republike
Slovenije in večina reprezentativnih sindikatov javnega sektorja, ki
predstavljajo najmanj štiri različne dejavnosti javnega sektorja.
(2) V primeru, da kolektivna pogodba za
javni sektor ali njene spremembe in dopolnitve niso sklenjene v skladu s
prejšnjim odstavkom, za sklenitev kolektivne pogodbe za javni sektor ali njenih
sprememb in dopolnitev zadostuje tudi, če jih podpišejo Vlada Republike
Slovenije in reprezentativni sindikati javnega sektorja najmanj štirih
različnih dejavnosti javnega sektorja, katerih skupno število članstva presega
40% zaposlenih v javnem sektorju, za katere velja kolektivna pogodba za javni
sektor.
(3) Pri ugotavljanju pogojev iz prvega in
drugega odstavka tega člena se upoštevajo dejavnosti, za katere so določene
plačne skupine v 7. členu tega zakona.
(4) Ministrstvo, pristojno za sistem plač v
javnem sektorju, s sklepom ugotovi izpolnitev pogojev iz prvega ali drugega
odstavka tega člena. Sklep se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije hkrati
s kolektivno pogodbo za javni sektor ali z njenimi spremembami in dopolnitvami.
Če ministrstvo, pristojno za sistem plač v javnem sektorju, ugotovi, da pogoji
za uveljavitev kolektivne pogodbe za javni sektor ali njenih sprememb in
dopolnitev niso izpolnjeni, o tem obvesti reprezentativne sindikate za javni
sektor.
(5) Izpolnitev pogojev iz prvega odstavka
tega člena se ugotavlja na podlagi podatkov iz uradnih evidenc ministrstva,
pristojnega za izdajo odločb o reprezentativnosti sindikatov.
(6) Izpolnitev pogojev iz drugega odstavka
tega člena se ugotavlja na podlagi podatkov iz 38. člena tega zakona in evidenc
o zaposlenih delavcih, ki se vodijo na podlagi zakona, ki ureja evidence na
področju dela, ko podatek v skladu z 38. členom tega zakona ni dostopen, ter
podatkov reprezentativnih sindikatov, ki so podpisali kolektivno pogodbo za
javni sektor ali njene spremembe in dopolnitve, oboje po stanju za zadnji
mesec, za katerega so dostopni podatki pred podpisom kolektivne pogodbe za
javni sektor ali njenih sprememb in dopolnitev.
(7) Če ministrstvo, pristojno za sistem
plač v javnem sektorju, ugotovi, da kolektivne pogodbe za javni sektor ali
njene spremembe in dopolnitve ni podpisala večina reprezentativnih sindikatov
javnega sektorja, najkasneje v treh dneh po izteku roka za podpis pozove
reprezentativne sindikate, ki so podpisali kolektivno pogodbo za javni sektor
ali njene spremembe in dopolnitve, da najkasneje do dne, ki je določen v
pozivu, predložijo izjavo, iz katere je razvidno število članov
reprezentativnega sindikata.
(8) Ministrstvo, pristojno za sistem plač v
javnem sektorju, najkasneje v roku treh dni po prejemu izjave iz prejšnjega
odstavka pozove reprezentativne sindikate javnega sektorja, ki so posredovali
izjavo, da predložijo pristopne izjave članov reprezentativnega sindikata po
pooblaščeni osebi na vpogled na sedežu ministrstva, pristojnega za plače v
javnem sektorju. Pooblaščena oseba ministrstva neposredno ob predložitvi
pristopnih izjav, v prisotnosti pooblaščene osebe reprezentativnega sindikata,
ugotovi število predloženih pristopnih izjav in na podlagi tega resničnost
navedbe o številu članstva v reprezentativnem sindikatu, kar potrdi z uradnim
zaznamkom na predloženi izjavi. Osebne podatke o članih reprezentativnih
sindikatov, je pooblaščena oseba ministrstva dolžna varovati v skladu z
zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov.
(9) Predložene pristopne izjave se po
končanem postopku štetja vrnejo pooblaščeni osebi reprezentativnega sindikata.
(10) Reprezentativni sindikat, ki je
podpisal kolektivno pogodbo za javni sektor ali njene spremembe in dopolnitve,
ni dolžan posredovati dokumentacije v skladu s sedmim in osmim odstavkom tega
člena. Sindikat, ki ne predloži dokumentacije, se ne upošteva pri ugotavljanju
pogojev iz drugega odstavka tega člena.
(11) Uveljavitev kolektivnih pogodb, ki
pomenijo povečanje finančnih obveznosti, razen za kolektivno pogodbo iz
četrtega odstavka 5. člena tega zakona, mora biti dogovorjena najkasneje 30 dni
pred rokom, določenim za predložitev predloga državnega proračuna državnemu
zboru.
42.a člen
(Naknaden pristop h kolektivnim pogodbam)
(1) Reprezentativni sindikati lahko
naknadno, ne glede na soglasje strank, pristopijo h kolektivni pogodbi, ki
ureja plače v javnem sektorju, ki jo je sklenil eden ali več reprezentativnih
sindikatov in Vlada Republike Slovenije ali od nje pooblaščeno ministrstvo
oziroma drug z zakonom pooblaščen organ. Pristop ima pravne učinke od dneva, ko
so o njem obveščeni podpisniki kolektivne pogodbe.
(2) Pisni pristop iz prejšnjega odstavka se
objavi na enak način, kot se objavi kolektivna pogodba, h kateri pristopajo
reprezentativni sindikati.
XI. NADZOR
43. člen
(nadzor sistema plač)
(1) Nadzor nad izvajanjem sistema
plač, določenega s tem zakonom, predpisi in drugimi akti, izdanimi na njihovi
podlagi ter kolektivnimi pogodbami po posameznih področjih opravljajo
ministrstva, pristojna za posamezno področje, v sodelovanju z ministrstvom,
pristojnim za sistem plač v javnem sektorju. Ministrstvo, pristojno za finance
izvaja nadzor nad izvajanjem plačnega sistema v okviru proračunskega nadzora.
(2) V primeru prejete pobude za
izvedbo nadzora iz prejšnjega odstavka ministrstvo izvede nadzor najkasneje v
roku dveh mesecev od prejema pobude za izvedbo nadzora oziroma v tem roku
odstopi zadevo drugemu pristojnemu ministrstvu oziroma pristojni inšpekciji, če
samo ni pristojno za nadzor in o tem obvesti pobudnika nadzora.
43.a člen
(inšpekcijski nadzor)
Inšpekcijski nadzor nad izvajanjem določb
tega zakona in na njegovi podlagi izdanih izvršilnih predpisov ter kolektivnih
pogodb in splošnih aktov delodajalca, v delu, kjer se urejajo plače
funkcionarjev in javnih uslužbencev, opravljajo inšpektorji za plače v javnem
sektorju (v nadaljnjem besedilu inšpektorji) v okviru inšpekcije za sistem
javnih uslužbencev.
43.b člen
(način dela inšpektorja)
Inšpektor o opravljenem pregledu sestavi
zapisnik in ga najpozneje v 30 dneh od opravljenega pregleda pošlje
predstojniku uporabnika proračuna, v katerem je bil opravljen nadzor, ministru,
pristojnemu za sistem plač v javnem sektorju, in ustanovitelju. Če se ukrepi
nanašajo na spremembe oziroma dopolnitve sistemizacije, se zapisnik v delu, ki
se nanaša na navedene ukrepe, pošlje tudi reprezentativnemu sindikatu pri
delodajalcu. Predstojnik uporabnika proračuna, v katerem je bil opravljen
nadzor, in reprezentativni sindikat pri delodajalcu, ki mu je bil poslan
zapisnik, lahko vložita pri ministru, pristojnem za sistem plač v javnem
sektorju, ugovor zoper zapisnik v osmih dneh od njegove vročitve. Odločitev o
ugovoru postane sestavni del zapisnika. O ugotovitvah inšpekcijskega nadzora se
prijavitelja obvesti, če to zahteva.
43.c člen
(pooblastila inšpektorja)
(1) Inšpektor ima pooblastilo vstopiti
v prostore uporabnika proračuna in vpogledati v vso dokumentacijo in v evidence
podatkov v zvezi s plačami funkcionarjev in javnih uslužbencev. Uporabnik
proračuna mora inšpektorju zagotoviti pogoje za delo in informacije, potrebne
za izvedbo inšpekcijskega nadzora.
(2) Inšpektor ima pooblastilo
pridobiti in uporabljati osebne in druge podatke iz uradnih evidenc in drugih
zbirk podatkov, ki so potrebni za izvedbo inšpekcijskega nadzora.
43.č člen
(ukrepi inšpektorja)
Inšpektor predstojniku odredi naslednje
ukrepe za odpravo ugotovljenih nepravilnosti:
-
izdajo individualnega akta, ki javnemu uslužbencu
zagotovi pravice v obsegu, kot so določene z zakonom in na njegovi podlagi
izdanimi izvršilnimi predpisi ter kolektivnimi pogodbami in splošnimi akti
delodajalca,
-
izplačilo plače v skladu s predpisi ne glede na
pogodbo o zaposlitvi, odločbo ali sklep skladno s petim odstavkom 3. člena tega
zakona,
-
da obračuna in izplača plačo javnim uslužbencem
v skladu z zakonom in uredbo, ki ureja enotno metodologijo in obrazce za obračun
plač v javnem sektorju,
-
da ukrepa v skladu s 3.a členom tega zakona,
-
da preveri pravilnost izvedbe prehoda na nov
plačni sistem in določitve plače javnim uslužbencem,
-
da spremeni sistemizacijo tako, da sistemizira
delovna mesta in nazive, ki so navedeni v aktih iz drugega odstavka 7. člena, skladno s četrtim odstavkom 7. člena tega zakona,
-
da spremeni sistemizacijo tako, da sistemizira
delovna mesta in nazive v skladu z uvrstitvijo v kolektivni pogodbi za javni
sektor in kolektivni pogodbi, ki velja za uporabnika proračuna, skladno s
četrtim odstavkom 13. člena tega zakona,
-
da dopolni sistemizacijo tako, da sistemizira
delovna mesta in nazive skladno s petim odstavkom 7. člena tega zakona,
-
da preveri izpolnjevanje pogojev za
napredovanje skladno s 16. členom tega zakona,
-
da oceni javnega uslužbenca,
-
da v primeru vložene zahteve za preizkus ocene
(skladno s prvim odstavkom 17.a člena tega zakona) imenuje komisijo za preizkus
ocene,
-
da javnega uslužbenca pisno seznani z njegovo
oceno in utemeljitvijo ocene oziroma da ga pisno seznani z razlogi za
neocenitev skladno s prvim odstavkom 17.a člena tega zakona,
-
da v skladu z 38. členom tega zakona pošlje
podatke o plačah Agenciji za javnopravne evidence in storitve skladno z
metodologijo, ki jo predpiše minister, pristojen za sistem plač v javnem
sektorju,
-
da zagotovi skladnost splošnih aktov z
določbami tega zakona in na njegovi podlagi izdanih izvršilnih predpisov,
drugih predpisov ter kolektivnih pogodb.
XII. KAZENSKE DOLOČBE
44. člen
(1) Z globo 500 eurov se kaznuje za
prekršek odgovorna oseba uporabnika proračuna, ki:
-
ovira ali onemogoči vstop inšpektorja v
prostore, ne omogoči inšpektorju ustreznih pogojev za delo ali ne zagotovi
dostopa do dokumentacije, potrebne za izvedbo inšpekcijskega nadzora (43.c
člen),
-
ne spoštuje odrejenih ukrepov inšpektorja.
Globa za ta prekršek se lahko izreče večkrat zaporedoma (43.č člen).
(2) Z globo najmanj 1.100 eurov se kaznuje
za prekršek odgovorna oseba uporabnika proračuna, če:
-
določi oziroma izplača plačo v nasprotju z
zakonom, predpisom ali drugim aktom, izdanim na njegovi podlagi, ali kolektivno
pogodbo,
-
sklene pogodbo o zaposlitvi v nasprotju z
drugim odstavkom 3. člena tega zakona,
-
ne izroči pisnega predloga aneksa k pogodbi o
zaposlitvi v roku iz četrtega odstavka 3. člena tega zakona,
-
ne izroči aneksa k pogodbi o zaposlitvi iz
prvega odstavka 3.a člena tega zakona,
-
izvede napredovanje javnega uslužbenca v
nasprotju z določbami 16. člena tega zakona,
-
določi obseg sredstev za plačilo delovne
uspešnosti v nasprotju z 22. členom tega zakona,
-
določi del plače za delovno uspešnost v
nasprotju z 22.a členom tega zakona,
-
ne izroči pisnega predloga aneksa k pogodbi o
zaposlitvi iz drugega odstavka 48. člena tega zakona,
-
ne posreduje podatkov o plačah v skladu s
četrtim odstavkom 38. člena tega zakona,
-
ne obračuna plač v skladu s 40. členom tega
zakona,
-
izvede prevedbo v nasprotju z določbami 49.a do
49.c člena tega zakona,
-
izplača plačo v nasprotju z določbami šestega
in sedmega odstavka 52. člena tega zakona,
-
ne vloži tožbe zoper delojemalca, če ne pride
do dogovora glede vrnitve
preveč izplačanega zneska v skladu s četrtim odstavkom 3.a člena tega zakona,
-
če izvede vračilo preveč izplačane plače v
nasprotju s postopkom, določenim v 3.a členu tega
zakona,
-
sistemizira delovno mesto ali naziv, ki ni
določen v aktih, ki so podlaga za katalog iz drugega odstavka 7. člena zakona,
-
sistemizira delovno mesto v nasprotju s četrtim
odstavkom 13. člena,
-
ne preveri najmanj enkrat letno izpolnjevanja
pogojev za napredovanje v skladu s 16. členom,
-
ne oceni javnega uslužbenca, ki je to zahteval
v skladu s 17.a členom oziroma ne imenuje komisije za preizkus ocene,
-
brez soglasja iz drugega odstavka 19. člena
uvrsti javnega uslužbenca v višji plačni razred.
(3) Z globo najmanj 2.200 eurov se
kaznuje za prekršek odgovorna oseba financerja, če ne izvaja vplačil v skladu z
določbami 50.b člena tega zakona.
XII.a POSEBNE DOLOČBE
44.a člen
(plačna lestvica do 31. decembra 2014)
(1) Ne glede na Prilogo 1 tega zakona se do
31. decembra 2014 za določitev osnovnih plač javnih uslužbencev in
funkcionarjev uporablja naslednja plačna lestvica:
Plačni
razred
|
Osnovna plača
(v EUR)
|
Plačni
razred
|
Osnovna plača
(v EUR)
|
1
|
438,18
|
34
|
1.587,91
|
2
|
455,71
|
35
|
1.650,48
|
3
|
473,93
|
36
|
1.715,51
|
4
|
492,89
|
37
|
1.783,10
|
5
|
512,61
|
38
|
1.853,35
|
6
|
533,11
|
39
|
1.926,37
|
7
|
554,44
|
40
|
2.001,31
|
8
|
576,61
|
41
|
2.079,16
|
9
|
599,68
|
42
|
2.160,04
|
10
|
623,66
|
43
|
2.244,07
|
11
|
648,61
|
44
|
2.331,36
|
12
|
674,56
|
45
|
2.422,05
|
13
|
701,54
|
46
|
2.516,27
|
14
|
729,60
|
47
|
2.614,15
|
15
|
758,78
|
48
|
2.715,84
|
16
|
789,13
|
49
|
2.821,49
|
17
|
820,70
|
50
|
2.929,83
|
18
|
853,53
|
51
|
3.042,34
|
19
|
887,67
|
52
|
3.159,16
|
20
|
922,82
|
53
|
3.280,48
|
21
|
959,36
|
54
|
3.406,45
|
22
|
997,35
|
55
|
3.537,25
|
23
|
1.036,85
|
56
|
3.673,08
|
24
|
1.077,91
|
57
|
3.814,13
|
25
|
1.120,59
|
58
|
3.960,59
|
26
|
1.164,97
|
59
|
4.112,68
|
27
|
1.211,10
|
60
|
4.270,61
|
28
|
1.259,06
|
61
|
4.434,60
|
29
|
1.308,92
|
62
|
4.604,89
|
30
|
1.360,49
|
63
|
4.781,71
|
31
|
1.414,10
|
64
|
4.965,33
|
32
|
1.469,81
|
65
|
5.156,00
|
33
|
1.527,72
|
|
|
(2) (prenehal veljati)
44.b člen
(določitev vrednosti plačnih razredov)
Določitev vrednosti plačnih razredov iz
prejšnjega člena ne pomeni usklajevanja vrednosti plačnih razredov v skladu s
5. členom tega zakona.
44.c člen
(uskladitev osnovnih plač v letu 2014)
Ne glede na določbo 5. člena tega zakona se
vrednosti plačnih razredov iz plačne lestvice od 1. januarja 2014 do 31.
decembra 2014 ne uskladijo.
44.č člen
(redna delovna uspešnost)
Ne glede na določbe 22. in 22.a člena tega
zakona javnim uslužbencem in funkcionarjem do 31. decembra 2014 ne pripada del
plače za redno delovno uspešnost.
44.d člen
(delovna uspešnost iz naslova povečanega
obsega dela)
(1) Ne glede na prvi odstavek 4. člena
Uredbe o delovni uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela za javne
uslužbence (Uradni list RS, št. 53/08 in 89/08) in splošnih aktov, ki urejajo
plačilo delovne uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela za javne
uslužbence v drugih državnih organih, lahko do 31. decembra 2014 višina dela
plače javnega uslužbenca za plačilo delovne uspešnosti pri opravljanju rednih
delovnih nalog uporabnika proračuna ali projekta, načrtovanega v okviru
sprejetega finančnega načrta uporabnika proračuna, znaša največ 20 odstotkov
njegove osnovne plače. Če se javnemu uslužbencu izplačuje del plače za plačilo
delovne uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela tudi iz naslova in
sredstev posebnega projekta, lahko del plače znaša skupno (iz obeh naslovov)
največ 30 odstotkov njegove osnovne plače.
(2) Javnim uslužbencem, za katere velja
Uredba o plačah direktorjev v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 73/05,
103/05, 12/06, 36/06, 46/06, 77/06, 128/06, 37/07, 95/07, 112/07, 104/08,
123/08, 21/09, 61/09, 91/09, 3/10, 27/10, 45/10, 62/10, 88/10, 10/11, 45/11,
53/11, 86/11, 26/12, 41/12, 90/12 in 24/13), se del plače za delovno uspešnost
iz naslova povečanega obsega dela do 31. decembra 2014 izplačuje v skladu z
drugim odstavkom 4. člena uredbe iz prejšnjega odstavka.
(3) Za izplačilo delovne uspešnosti iz
naslova povečanega obsega dela pri opravljanju rednih delovnih nalog lahko do
31. decembra 2014 uporabniki proračuna porabijo največ 60 odstotkov sredstev iz
prihrankov, določenih v 22.d členu tega zakona.
Priloga 1: Plačna lestvica s plačnimi
razredi za javne uslužbence in funkcionarje v javnem sektorju
Priloga 2 (črtana)
Priloga 3: Uvrstitev funkcij v plačne razrede
Zakon o sistemu plač v javnem sektorju – ZSPJS (Uradni list RS, št. 56/02) vsebuje naslednje prehodne in končne
določbe:
»XIII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
45. člen
Metodologija iz 40. člena tega zakona mora
biti sprejeta najkasneje v dvanajstih mesecih po uveljavitvi tega zakona.
46. člen
(1) Pogajanja za uskladitev kolektivnih
pogodb s tem zakonom oziroma sklenitev novih kolektivnih pogodb za javni
sektor, posebne kolektivne pogodbe in kolektivnih pogodb dejavnosti oziroma
poklicev, se pričnejo najkasneje v 30 dneh po uveljavitvi tega zakona.
(2) Ne glede na določbe tretjega, četrtega,
petega in šestega odstavka 13. člena tega zakona se lahko s kolektivnimi
pogodbami poklicev uvrščajo v plačne razrede delovna mesta in nazivi za
področje visokega šolstva, znanosti in tistih poklicev, za katere je bila ob
sprejemu tega zakona že sklenjena poklicna kolektivna pogodba.
(3) Kolektivna pogodba za javni sektor iz
8. člena in četrtega odstavka 12. člena ter posebna kolektivna pogodba iz
tretjega odstavka 12. člena tega zakona velja, ko so izpolnjeni pogoji, ki jih
določa zakon, ki ureja kolektivne pogodbe.
(4) Svet lahko v skladu z zakonom, ki ureja
kolektivne pogodbe, predlaga splošno veljavnost kolektivne pogodbe iz
prejšnjega odstavka tega člena.
(5) Če kolektivna pogodba iz tretjega odstavka
12. člena tega zakona ni sklenjena do 30. 11. 2002, sprejme skupno metodologijo
vlada po predhodnem mnenju sveta.
(6) Če kolektivna pogodba iz četrtega
odstavka 12. člena tega zakona ni sklenjena do 30. 3. 2003, se uporabijo
postopki za reševanje sporov, določeni v veljavni kolektivni pogodbi za
negospodarske dejavnosti. Če tudi do 30. 6. 2003 niso določena orientacijska
delovna mesta in nazivi, jih določi vlada po predhodnem mnenju sveta.
47. člen
(1) Pregled uporabnikov proračuna iz 2.
točke 2. člena tega zakona sprejme vlada na predlog ministra, pristojnega za
finance, v treh mesecih po uveljavitvi tega zakona.
(2) Uredbo iz 3. člena tega zakona sprejme
vlada v enem letu po uveljavitvi tega zakona.
(3) Katalog delovnih mest in nazivov iz
petega odstavka 7. člena tega zakona objavi vlada najkasneje v treh mesecih po
uveljavitvi zakona. Po uveljavitvi kolektivne pogodbe za javni sektor vlada
izda dopolnjen katalog delovnih mest in nazivov.
(4) Odlok iz drugega odstavka 10. člena
tega zakona sprejme državni zbor najkasneje eno leto po uveljavitvi tega zakona
na predlog vlade in na podlagi mnenja sveta.
(5) Uredbo iz drugega odstavka 11. člena
tega zakona sprejme vlada v šestih mesecih od uveljavitve tega zakona.
(6) Predpisi iz tretjega, četrtega in petega
odstavka 11. člena tega zakona morajo biti sprejeti v šestih mesecih po
uveljavitvi tega zakona.
(7) Uredba vlade iz drugega odstavka,
splošni akti iz tretjega odstavka ter kolektivne pogodbe iz četrtega in petega
odstavka 13. člena tega zakona morajo biti sprejeti oziroma sklenjene
najkasneje do 30. 11. 2003.
(8) Uredba vlade iz drugega odstavka ter
splošni akti iz tretjega in četrtega odstavka 17. člena tega zakona morajo biti
sprejeti najkasneje do 30. 6. 2003.
(9) Uredba vlade in merila iz petega odstavka
21. člena tega zakona ter uredba vlade iz tretjega odstavka 24. člena tega
zakona morajo biti sprejeti najkasneje do 30. 6. 2003.
(10) Metodologijo iz četrtega odstavka 38.
člena tega zakona predpiše minister, pristojen za sistem plač v javnem sektorju,
najkasneje do 30. 9. 2003.
48. člen
(1) Po uveljavitvi predpisov in kolektivnih
pogodb, usklajenih s tem zakonom, se javni uslužbenci in funkcionarji
razvrstijo v plačne razrede v skladu s temi predpisi.
(2) Po tem zakonu lahko javni uslužbenci
napredujejo samo za razliko med številom plačnih razredov, v katere se je
mogoče uvrstiti z napredovanjem po tem zakonu in številom že doseženih plačnih
razredov na podlagi predpisov, ki se uporabljajo do začetka uporabe tega
zakona.
49. člen
(1) Če bi javni uslužbenec po določitvi
plače v skladu z določbami tega zakona prejel plačo v nižjem znesku, kot je
znesek plače, določene po predpisih, ki se uporabljajo do začetka uporabe tega
zakona, se mu do izenačitve obeh zneskov izplačuje višji znesek plače.
(2) Pri primerjavi obeh zneskov iz
prejšnjega odstavka se upoštevajo osnovna plača in dodatki, razen dela plače za
delovno uspešnost in dodatkov za delo v manj ugodnem delovnem času.
50. člen
(1) V letu 2003 znašajo sredstva za delovno
uspešnost 2% letnih sredstev za plače.
(2) V naslednjih letih se obseg sredstev za
delovno uspešnost povečuje v skladu s proračunskimi možnostmi in v skladu s tem
zakonom.
(3) Uskladitev razmerij med posameznimi
plačnimi podskupinami, ki so določena v prilogi 2 tega zakona, se uveljavi
postopoma v obdobju do leta 2008.
(4) Razpon med najvišjo in najnižjo osnovno
plačo se bo z ustrezno določitvijo vrednosti plačnih razredov zmanjševal
sorazmerno v obdobju 2004 do 2008 tako, da za leto 2008 ne bo znašal več kot
1:10.
(5) Vrednost plačnih razredov iz priloge 1
tega zakona se po postopku, določenem v 5. členu tega zakona, prvič uskladi za
leto 2004.
(6) Od leta 2004 do leta 2008 se vsako leto
polovica uskladitve oziroma obseg sredstev iz naslova dogovorjene uskladitve
nameni za odpravo ugotovljenih nesorazmerij med osnovnimi plačami v javnem
sektorju in za zmanjšanje razpona med najnižjo in najvišjo osnovno plačo v
javnem sektorju v razmerju 1:10.
51. člen
Svet iz 34. člena tega zakona se ustanovi
najkasneje v 30 dneh po uveljavitvi tega zakona.
52. člen
(1) Z dnem uveljavitve tega zakona
prenehajo veljati vse določbe zakonov in drugih predpisov, ki urejajo plače
zaposlenih v javnih zavodih, državnih organih in lokalnih skupnostih ter drugih
osebah javnega prava, ki se urejajo s tem zakonom, razen določb področnih
predpisov, ki urejajo napredovanje oziroma pridobitev nazivov, in določb
področnih zakonov, ki določajo dodatek za stalnost uradnikom s posebnimi
pooblastili.
(2) Do začetka uporabe tega zakona se plače
javnih uslužbencev in funkcionarjev izplačujejo po predpisih in kolektivnih
pogodbah, veljavnih do uveljavitve tega zakona.
53. člen
Ta zakon začne
veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije,
uporabljati pa se začne s 1. 1. 2004, razen prvega odstavka 50. člena tega
zakona.«.
Zakon o dopolnitvi zakona o sistemu plač v javnem sektorju – ZSPJS-A (Uradni list RS, št. 72/03) spreminja 52. člen zakona tako, da se glasi:
»52. člen
(1) Z dnem uveljavitve tega zakona
prenehajo veljati vse določbe zakonov in drugih predpisov, ki urejajo plače
zaposlenih v javnih zavodih, državnih organih in lokalnih skupnostih ter drugih
osebah javnega prava, ki se urejajo s tem zakonom, razen določb področnih
predpisov, ki urejajo napredovanje oziroma pridobitev nazivov, in določb
področnih zakonov, ki določajo dodatek za stalnost uradnikom s posebnimi
pooblastili.
(2) Do začetka uporabe tega zakona se plače
javnih uslužbencev in funkcionarjev izplačujejo po predpisih in kolektivnih
pogodbah, veljavnih do uveljavitve tega zakona.
(3) Ne glede na določbo prejšnjega
odstavka, se višina uskladitve izhodiščne plače za I. tarifni razred za mesec
avgust 2003 in januar 2004 lahko spremeni samo z aneksom h kolektivni pogodbi
za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji.«;
ter
vsebuje naslednjo končno določbo:
»2. člen
Ta zakon začne
veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o
sistemu plač v javnem sektorju – ZSPJS-B (Uradni list RS, št. 126/03) spreminja 53. člen zakona tako, da se
glasi:
»53. člen
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne s
1. julij 2004, razen prvega odstavka 50. člena tega zakona.«;
ter
vsebuje naslednjo prehodno in končno določbo:
»PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA
4. člen
Ne glede na roke za sprejem podzakonskih
aktov in kolektivnih pogodb, ki so določeni v 46. in 47. členu zakona, morajo
biti sprejeti vsi podzakonski akti in sklenjene vse kolektivne pogodbe
najkasneje 45 dni pred začetkom uporabe zakona.
5. člen
Ta zakon začne
veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o
sistemu plač v javnem sektorju – ZSPJS-C (Uradni list RS, št. 70/04) spreminja 46. člen zakona tako, da se
glasi:
»46. člen
(1) Pogajanja za uskladitev kolektivnih
pogodb s tem zakonom oziroma sklenitev novih kolektivnih pogodb za javni
sektor, posebne kolektivne pogodbe in kolektivnih pogodb dejavnosti oziroma
poklicev, se pričnejo najkasneje v 30 dneh po uveljavitvi tega zakona.
(2) Ne glede na določbe drugega, tretjega,
četrtega in petega odstavka 13. člena tega zakona se lahko s kolektivnimi
pogodbami poklicev uvrščajo v plačne razrede delovna mesta in nazivi za
področje visokega šolstva, znanosti in tistih poklicev, za katere je bila ob
sprejemu tega zakona že sklenjena poklicna kolektivna pogodba.
(3) Kolektivna pogodba za javni sektor iz
8. člena in četrtega odstavka 12. člena ter posebna kolektivna pogodba iz
tretjega odstavka 12. člena tega zakona velja, ko so izpolnjeni pogoji, ki jih
določa zakon, ki ureja kolektivne pogodbe.
(4) Svet lahko v skladu z zakonom, ki ureja
kolektivne pogodbe, predlaga splošno veljavnost kolektivne pogodbe iz
prejšnjega odstavka tega člena.
(5) Če kolektivna pogodba iz tretjega odstavka
12. člena tega zakona ni sklenjena do 30. 11. 2002, sprejme skupno metodologijo
vlada po predhodnem mnenju sveta.
(6) Če
kolektivna pogodba iz četrtega odstavka 12. člena tega zakona ni sklenjena do
30. 3. 2003, se uporabijo postopki za reševanje sporov, določeni v veljavni
kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti. Če tudi do 30. 6. 2003 niso
določena orientacijska delovna mesta in nazivi, jih določi vlada po predhodnem
mnenju sveta.«;
spreminja 48. člen zakona tako, da se glasi:
»48. člen
(1) Po uveljavitvi predpisov in kolektivnih
pogodb, usklajenih s tem zakonom, se javni uslužbenci in funkcionarji
razvrstijo v plačne razrede v skladu s temi predpisi.
(2) Po tem
zakonu lahko javni uslužbenci napredujejo samo za razliko med številom plačnih
razredov, v katere se je mogoče uvrstiti z napredovanjem po tem zakonu in
številom že doseženih plačnih razredov s prevedbo.«;
spreminja 49. člen zakona tako, da se glasi:
»49. člen
(1) Če bi javni uslužbenec po določitvi
plače v skladu z določbami tega zakona prejel plačo v nižjem znesku, kot je
znesek plače, določene po predpisih, ki se uporabljajo do začetka uporabe tega
zakona, se mu do izenačitve obeh zneskov izplačuje višji znesek plače.
(2) Pri primerjavi obeh zneskov iz
prejšnjega odstavka se upoštevajo osnovna plača in dodatki, razen dela plače za
delovno uspešnost, dodatka za mentorstvo, dela plače za povečan obseg dela
oziroma nadpovprečno obremenjenost in dodatkov za delo v manj ugodnem delovnem
času.
(3) Ne glede na višino dodatka za delovno
dobo, določenega v 238. členu Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št.
42/02), pripada vsem javnim uslužbencem dodatek za delovno dobo v višini,
določeni s Kolektivno pogodbo za javni sektor.
(4) Ne glede
na določbo drugega odstavka 14. člena tega zakona se javnemu uslužbencu, ki
opravlja delo na delovnem mestu, na katerem lahko opravlja to delo z eno
stopnjo nižjo strokovno izobrazbo od zahtevane in ima najmanj 25 let delovne
dobe, obračunava osnovna plača, ki je za dva plačna razreda nižja od osnovne plače
delovnega mesta, na katerem opravlja delo.«;
dodaja 49.a, 49.b, 49.c, 49.č, 49.d, 49.e in
49.f člen, ki se glasijo:
»1. PREVEDBA OSNOVNE PLAČE JAVNEGA USLUŽBENCA IN FUNKCIONARJA
TER NJENA UVRSTITEV V PLAČNI RAZRED
49.a člen
(1) Za določitev plačnega razreda javnega
uslužbenca in funkcionarja na podlagi tega zakona se opravi prevedba nominalnih
zneskov osnovnih plač, določenih za delovna mesta oziroma nazive in nominalnih
zneskov osnovnih plač javnih uslužbencev in funkcionarjev po predpisih in kolektivnih
pogodbah, ki se uporabljajo do izplačila plače po tem zakonu.
(2) Nominalni znesek osnovne plače
delovnega mesta oziroma naziva, ki je podlaga za prevedbo, se določi tako, da
se seštevek količnika delovnega mesta in dodatkov iz 49.b člena tega zakona,
pomnoži z vrednostjo osnove za obračun plač iz četrtega odstavka tega člena.
(3) Nominalni znesek osnovne plače javnega
uslužbenca in funkcionarja, ki je podlaga za prevedbo, se določi tako, da se
seštevek količnika, ki ga je javni uslužbenec oziroma funkcionar dosegel z
napredovanjem na delovnem mestu ali v nazivu in dodatkov iz 49.b člena tega
zakona, pomnoži z vrednostjo osnove za obračun plač iz četrtega odstavka tega
člena.
(4) Osnova za obračun plač iz drugega in
tretjega odstavka tega člena, je za javne uslužbence in funkcionarje, za katere
se uporablja izhodiščna plača po Kolektivni pogodbi za negospodarske
dejavnosti, znesek izhodiščne plače za I. tarifni razred, veljavne na dan, ko
se opravi prevedba. Osnova za obračun plač za javne uslužbence in funkcionarje,
za katere se ne uporablja izhodiščna plača po Kolektivni pogodbi za
negospodarske dejavnosti, je znesek, določen po predpisih in kolektivnih
pogodbah, ki se je na dan prevedbe uporabljal za določitev njihovih plač.
(5) Na način iz tega člena se prevedejo
tudi nominalni zneski osnovnih plač javnih uslužbencev, ki imajo v skladu z
zakonom, aktom pristojnega organa ali pogodbo o zaposlitvi, pravico do vrnitve
na delovno mesto. Pri tem se jim upošteva zadnji količnik, ki so ga dosegli z
napredovanjem in dodatki, ki bi jih prejemali na delovnem mestu, na katerega se
imajo pravico vrniti.
(6) Prevedba osnovnih plač funkcionarjev se
določi z odlokom, ki ureja uvrščanje funkcij v plačne razrede.
(7) Prevedba se opravi trideset dni po
sprejetju vseh podzakonskih aktov in kolektivnih pogodb, potrebnih za obračun
plač po tem zakonu in se določi v aktu oziroma pogodbi o zaposlitvi v skladu z
zakoni, ki urejajo delovna razmerja. Informativno prevedbo opravijo delodajalci
v roku treh mesecev po začetku uporabe tega zakona in jo sporočijo ministrstvu,
pristojnemu za sistem plač v javnem sektorju.
49.b člen
(1) Za določitev osnovnih plač, ki so
podlaga za prevedbo v skladu s tem zakonom, se upoštevajo dodatki, določeni z
zakoni in drugimi predpisi ter kolektivnimi pogodbami, in sicer:
Plačne skupine C do J
Kolektivna pogodba za negospodarske
dejavnosti v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 18/91, 53/92, 34/93,
15/94, 27/94, 59/94, 80/94, 64/95, 37/97, 3/98, 39/99, 40/99, 99/01 in 73/03):
-
2. člen Aneksa h kolektivni pogodbi za
negospodarske dejavnosti (Uradni list RS, št. 34/93 in Uradni list RS, št.
64/95), objavljen 10. 11. 1995, ki velja od 11. 11. 1995 (dodatek na tarifno
skupino).
Plačna skupina C – Uradniški nazivi v
državni upravi in v upravah lokalnih skupnosti ter v drugih državnih organih
Uredba o količnikih za določitev osnovne
plače in dodatkih zaposlenim v službah Vlade Republike Slovenije in v upravnih
organih (Uradni list RS, št. 35/96, 57/98, 33/2000, 1/01, 63/01, 37/02, 60/02,
61/02 in 105/02):
-
6. člen (dodatek za delavce s posebnimi
pooblastili in odgovornostmi),
-
8. člen (dodatek za vrednotenje omejitev in
posebnih obremenitev),
-
9. člen (dodatek za vrednotenje posebnih
obremenitev in prepovedi),
-
10. člen (dodatek za omejitve, ki izhajajo iz
dela),
-
10.a člen (dodatek za omejitev pravice do
stavke),
-
14. člen (dodatek za psihofizične obremenitve
in delo s strankami),
-
16. člen (dodatek za delo v upravi),
-
16.a člen (dodatek v skladu z dogovorom o
načinu usklajevanja plač v javnem sektorju v letu 2001) in
-
20. člen (dodatek za posebno nevarnost in
ogroženost).
Uredba o določitvi dodatkov strokovnim in
administrativno-tehničnim ter drugim delavcem na sodiščih, državnih tožilstvih,
državnem pravobranilstvu in v organih za postopek o prekrških (Uradni list RS,
št. 38/96, 39/99, 33/2000, 36/2000, 1/01, 63/01, 37/02, 60/02, 61/02, 105/02):
-
2. člen (dodatek za posebnost dela v
pravosodju),
-
2.a člen (dodatek v skladu z dogovorom o načinu
usklajevanja plač v javnem sektorju v letu 2001),
-
3. člen (dodatek za odločanje) in
-
8.a člen (dodatek za omejitev pravice do
stavke).
Zakon o izvrševanju kazenskih sankcij
(ZIKS-1, Uradni list RS, št. 22/2000 in 52/02):
-
259. člen (dodatek za pooblaščene uradne
osebe).
Zakon o policiji (ZPol) – Uradni list RS,
št. 49/98, 66/98, 93/01, 48/03, 79/03):
-
130. člen (dodatek za policiste).
Zakon o carinski službi (ZCS-1, Uradni list
RS, št. 56/99):
-
53. člen (dodatek za nezdružljivost) in
-
62. člen (dodatek za posebne pogoje dela in
pooblaščenost ter za vrednotenje posebnih odgovornosti).
Zakon o obrambi in zaščiti (ZOZ) – Uradni
list RS-stari, št. 15/91 in 18/91):
-
135. člen (dodatek za vrednotenje posebnih
pogojev dela in odgovornosti).
Zakon o varstvu pred naravnimi in drugimi
nesrečami (ZVNDN, Uradni list RS, št. 64/94 in 33/2000):
-
106. člen (dodatek za vrednotenje dela v
posebnih delovnih razmerah)
Plačna skupina D – Delovna mesta na
področju vzgoje, izobraževanja in športa
Kolektivna pogodba za dejavnost vzgoje in
izobraževanja v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 52/94, 49/95, 34/96,
45/96, 51/98, 28/99, 39/2000, 56/01, 64/01, 78/01 in 56/02):
-
2. člen Aneksa h kolektivni pogodbi za
dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št.
64/01), objavljen 3. 8. 2001, ki velja od 4. 8. 2001 (dodatek zaposlenim v
javnih vzgojno-izobraževalnih zavodih in višjem ter visokošolskem šolstvu),
-
3. člen Aneksa h kolektivni pogodbi za
dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št.
64/01), objavljen 3. 8. 2001, ki velja od 4. 8. 2001 (dodatek za posamezna
delovna mesta v visokošolskem zavodu),
-
4. člen Aneksa h kolektivni pogodbi za
dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št.
64/01), objavljen 3. 8. 2001, ki velja od 4. 8. 2001 (dodatek za strokovne
delavce in sodelavce),
-
1. člen Aneksa h kolektivni pogodbi za
dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št.
56/02), objavljen 28. 6. 2002, ki velja od 28. 6. 2002 (povišanje dodatkov do
leta 2006),
-
80. člen (dodatek za eksterno preverjanje in
poučevanje maturitetnih predmetov),
-
80. b člen (dodatek za pomočnike ravnateljev),
-
80.č člen (dodatek za usposobljenost za
mentorstvo pripravnikov),
-
80.d člen (dodatek za delo z otroki,
mladostniki oziroma študenti),
-
80.e člen (dodatek za obveznost izvolitve v
naziv),
-
80.f člen (psihofizične obremenitve in
odgovornosti),
-
80.g člen (povečanje dodatka iz 80.e člena),
-
81.a člen (dodatek za vodenje kuhinje),
-
81.b člen (dodatek za delo s finančnimi in
materialnimi sredstvi),
-
81.c člen (dodatek za laborante),
-
81.d člen (dodatek zaposlenim v tajništvu
univerze).
Plačna skupine E – Delovna mesta na
področju zdravstva
Kolektivna pogodba za dejavnost zdravstva
in socialnega varstva Slovenije (Uradni list RS, št. 15/94, 57/95, 19/96,
56/98, 76/98, 102/2000 in 62/01):
-
2. člen Aneksa h kolektivni pogodbi za
dejavnost zdravstva in socialnega varstva Slovenije (Uradni list RS, št.
62/01), objavljen 27. 7. 2001, ki velja od 27. 7. 2001 (korekcijski dodatek),
-
76. člen (dodatek za vplive delovnega okolja in
obremenitev pri delu),
-
77. člen (dodatek za delo s citostatiki),
-
78. člen (dodatek za delo s psihično motenimi
osebami),
-
79. člen (dodatek za ionizirajoče sevanje),
-
89.b člen (dodatek za zahtevnost in
izpostavljenost dela) in
-
89.c člen (dodatek za posebne obremenitve in odgovornosti).
Kolektivna pogodba za zaposlene v
zdravstveni negi (Uradni list RS, št. 60/98, 73/98, 39/99, 63/99 in 73/2000):
-
104.a in 104.b člen (dodatek za zdravstveno
nego) iz priloge Aneksa h kolektivni pogodbi za zaposlene v zdravstveni negi
(Uradni list RS, št. 73/98), objavljen 30. 10. 1998, velja od 7. 11. 1998),
Aneks h kolektivni pogodbi za zaposlene v zdravstveni negi (Uradni list RS, št.
63/99), objavljen 6. 8. 1999, velja od 7. 8. 1999 in Aneks h kolektivni pogodbi
za zaposlene v zdravstveni negi (Uradni list RS, št. 73/2000), objavljen 19. 8.
2000, velja od 27. 8. 2000,
-
87. člen (vplivi delovnega okolja in
obremenitev pri delu),
-
88. člen (dodatek za delo s citostatiki),
-
89. člen (dodatek za delo s psihično motenimi
osebami),
-
90. člen (dodatek za ionizirajoče sevanje) in
-
103. člen (posebne obremenitve in
odgovornosti).
Kolektivna pogodba za zdravnike in
zobozdravnike v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 14/94, 15/94, 22/96,
23/96, 15/94, 22/96, 23/96, 39/98, 46/98 in 79/2000):
-
1., 2. in 3. člen Aneksa h kolektivni pogodbi
za zdravnike in zobozdravnike v Republiki Sloveniji Uradni list RS, št. 15/94,
objavljen 18. 3. 1994, velja od 26. 3. 1994 in Uradni list RS, št. 22/96,
objavljen 19. 4. 1996, velja od 27. 4. 1996 in Uradni list RS, št. 39/98,
objavljen 22. 5. 1998, velja od 30. 5. 1998 in Uradni list RS, št. 97/2000,
objavljen 20. 10. 2000, velja od 28. 10. 2000 in se uporablja od 1. 1. 2000
(zdravniški dodatek) in
-
70. člen (dodatek za občasne težje delovne
pogoje).
Plačna skupina F – Delovna mesta na
področju socialnega varstva
Kolektivna pogodba za dejavnost zdravstva
in socialnega varstva Slovenije (Uradni list RS, št. 15/94, 57/95, 19/96,
56/98, 76/98, 102/2000 in 62/01):
-
2. člen Aneksa h kolektivni pogodbi za
dejavnost zdravstva in socialnega varstva Slovenije (Uradni list RS, št.
62/01), objavljen 27. 7. 2001, ki velja od 27. 7. 2001 (korekcijski dodatek),
-
76. člen (dodatek za vplive delovnega okolja in
obremenitev pri delu),
-
78. člen (dodatek za delo s psihično motenimi
osebami),
-
88.a člen (dodatek za vodenje v delu, ki se
nanaša na računovodje),
-
89.b člen (dodatek za zahtevnost in
izpostavljenost dela) in
-
89.c člen (dodatek za posebne obremenitve in
odgovornosti).
Kolektivna pogodba za zaposlene v
zdravstveni negi (Uradni list RS, št. 60/98, 73/98, 39/99, 63/99 in 73/2000):
-
104.a in 104.b člen (dodatek za zdravstveno
nego) iz priloge Aneksa h kolektivni pogodbi za zaposlene v zdravstveni negi
(Uradni list RS, št. 73/98), objavljen 30. 10. 1998, velja od 7. 11. 1998),
Aneks h kolektivni pogodbi za zaposlene v zdravstveni negi (Uradni list RS, št.
63/99), objavljen 6. 8. 1999, velja od 7. 8. 1999 in Aneks h kolektivni pogodbi
za zaposlene v zdravstveni negi (Uradni list RS, št. 73/2000), objavljen 19. 8.
2000, velja od 27. 8. 2000,
-
87. člen (vplivi delovnega okolja in
obremenitev pri delu),
-
89. člen (dodatek za delo s psihično motenimi
osebami) in
-
103. člen (posebne obremenitve in
odgovornosti).
Plačna skupina G – Delovna mesta na
področju kulture in informiranja
Kolektivna pogodba za kulturne dejavnosti v
Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 45/94, 39/96, 82/99 102/2000, 52/01 in
64/01):
-
65.a člen (dodatek za posebne obremenitve in
odgovornosti – za nosilne poklice),
-
66. člen (dodatek za vodenje organizacijskih
ali delovnih enot),
-
76.a člen (dodatek za stalno delo v
neenakomerno razporejenem delovnem času),
-
78.c člen (dodatek za obremenitve pri delu z
gradivom) in
-
78.d člen (dodatek v zvezi dogovorom zaradi
rasti cen življenjskih potrebščin).
Kolektivna pogodba Javnega zavoda RTV
Slovenija:
-
od 100. člena do vključno 116. člena,
-
121. člen in
-
122. člen.
Aneks k tej pogodbi z dne 29. 3. 1996.
Plačna skupina H – Delovna mesta in nazivi
na področju znanosti
Kolektivna pogodba za raziskovalno
dejavnost (Uradni list RS, št. 45/92, 50/92, 5/93, 50/94, 45/96, 51/98, 73/98,
106/99, 107/2000, 64/01, 84/01 in 85/01):
-
3. člen Aneksa h kolektivni pogodbi za
raziskovalno dejavnost (Uradni list RS, št. 45/92 in naslednji) (dodatek na
delovno mesto),
-
54.a člen (dodatek zaposlenim za delo v
raziskovalni dejavnosti),
-
54.b člen (dodatek za posebne obremenitve in
odgovornosti),
-
54.c člen (dodatek za izvolitev v naziv) in
-
54.d člen (povečanje dodatka).
Plačna skupina I – Delovna mesta v javnih
agencijah, javnih skladih, drugih javnih zavodih in javnih gospodarskih zavodih
ter pri drugih uporabnikih proračuna
Uredba o količnikih za določitev osnovne
plače in dodatkih zaposlenim v službah Vlade Republike Slovenije in v upravnih
organih (Uradni list RS, št. 35/96, 5/98, 33/2000, 1/01, 63/01, 37/02, 60/02,
61/02 in 105/02):
-
8. člen (dodatek za vrednotenje omejitev in
posebnih obremenitev),
-
9. člen (dodatek za vrednotenje posebnih
obremenitev in prepovedi),
-
10.a člen (dodatek za omejitev pravic do
stavke),
-
14. člen (dodatek za psihofizične obremenitve
in delo s strankami),
-
15. člen (dodatek za posebne obremenitve za
strokovno tehnične delavce),
-
16. člen (dodatek za delo v upravi) in
-
16.a člen (dodatek v skladu z dogovorom o
načinu usklajevanja plač v javnem sektorju za leto 2001).
Kolektivna pogodba delavcev zdravstvenega
zavarovanja Slovenije (23. 12. 1992, spremembe: 1. 5. 1994, 1. 7. 1995, 1. 7.
1996, 1. 1. 1998, 2. 7. 1998, 27. 11. 2000, 25. 9. 2001 in 18. 12. 2002 in 18.
12. 2002):
-
210. člen (dodatek za vpliv okolja),
-
213. člen, tretji odstavek (dodatek za delo v
Zavodu),
-
214. člen – točka d (dodatek za opravljanje
funkcije nadzora),
-
216. člen (zdravniški dodatek),
-
217. člen (dodatek za socialne stike),
-
218. člen (dodatek za posebne obremenitve in
odgovornosti) in
-
218.a člen (korekcijski dodatek).
Kolektivna pogodba za dejavnost zdravstva
in socialnega varstva Slovenije (Uradni list RS, št. 15/94, 57/95, 19/96,
56/98, 76/98, 102/2000 in 62/01):
-
2. člen Aneksa h kolektivni pogodbi za
dejavnost zdravstva in socialnega varstva Slovenije (Uradni list RS, št.
62/01), objavljen 27. 7. 2001, ki velja od 27. 7. 2001 (korekcijski dodatek),
-
76. člen (dodatek za vplive delovnega okolja in
obremenitev pri delu),
-
89.b člen (dodatek za zahtevnost in
izpostavljenost dela) in
-
89.c člen (dodatek za posebne obremenitve in
odgovornosti).
Kolektivna pogodba Zavoda za pokojninsko in
invalidsko zavarovanje Slovenije:
-
12. člen (dodatek za delo v Zavodu) in
-
14. člen (dodatek za posebnost dela na področju
pokojninskega in invalidskega zavarovanja).
Kolektivna pogodba Zavoda Republike
Slovenije za zaposlovanje Slovenije podpisana dne 17. 5. 1995, s spremembami in
dopolnitvami z dne 23. 10. 2003 ter aneksi k tej pogodbi: št. 1 z dne 20. 7.
1999, št. 2 z dne 8. 11. 2000, št. 3 z dne 16. 1. 2001, št. 4 z dne 24. 10.
2002:
-
126. člen (dodatek za fizične obremenitve,
posebne obremenitve pri delu s strankami)
-
127. člen (dodatek za omejitve, ki izhajajo iz
dela).
Kolektivna pogodba za poklicne gasilce:
-
64. člen (dodatek za delo v delovnem času, ki
je za delavce manj ugoden).
Zakon o varstvu pred naravnimi in drugimi
nesrečami (ZVNDN) – Uradni list RS, št. 64/94 in 33/2000)
-
106. člen (dodatek za vrednotenje dela v
posebnih delovnih razmerah).
Plačna skupina J – Spremljajoča delovna
mesta
Pri posameznem delovnem mestu se
uporabljajo dodatki iz uredb in kolektivnih pogodb, glede na to, v katero
plačno skupino spada posamezno delovno mesto.
(2) Uporabniki proračuna, ki so izplačevali
dodatke na podlagi svojih splošnih aktov, pri prevedbi upoštevajo vse dodatke,
ki ne bodo kot dodatki določeni v Kolektivni pogodbi za javni sektor. Uporabnik
proračuna je dolžan spisek dodatkov, ki bodo upoštevani ob prevedbi, poslati v
vednost ministrstvu, pristojnemu za sistem plač v javnem sektorju.
(3) Dodatki, ki so upoštevani pri prevedbi,
ne morejo biti določeni v Kolektivni pogodbi za javni sektor.
49.c člen
(1) Nominalni znesek vrednosti delovnega mesta
oziroma naziva, izračunan v skladu z 49.a in 49.b členom tega zakona se prevede
v plačni razred po tem zakonu z uvrstitvijo v po vrednosti najbližji plačni
razred iz priloge 1 tega zakona. Prevedba orientacijskih delovnih mest in
nazivov je priloga Kolektivne pogodbe za javni sektor, prevedba vseh delovnih
mest in nazivov pa je priloga uredb oziroma aneksov h kolektivnim pogodbam
dejavnosti in poklicev. Če prevedba delovnih mest in nazivov ni določena v
navedenih aktih, se določi z aktom organa uporabnika proračuna, ki je pristojen
za urejanje pravic in obveznosti iz delovnih razmerij.
(2) Nominalni znesek osnovne plače javnega
uslužbenca, izračunan v skladu z 49.a in 49.b členom tega zakona, se prevede v
osnovno plačo po tem zakonu z uvrstitvijo v po vrednosti najbližji plačni
razred iz priloge 1, vendar ne nižje, kot v plačni razred, ki je za toliko
razredov višji od plačnega razreda delovnega mesta javnega uslužbenca, kot jih
je dosegel z napredovanjem do dneva prevedbe.
2. ODPRAVA NESORAZMERIJ V OSNOVNIH PLAČAH FUNKCIONARJEV IN
JAVNIH USLUŽBENCEV
49.č člen
(1) Javni uslužbenec, ki je bil s prevedbo
uvrščen v višji plačni razred od prevedenega plačnega razreda njegovega
delovnega mesta oziroma naziva, se zaradi odprave nesorazmerja uvrsti v plačni
razred, ki je od plačnega razreda delovnega mesta oziroma naziva, določenega v
skladu s tem zakonom, višji za razliko med prevedenim plačnim razredom javnega
uslužbenca v skladu z drugim odstavkom 49.c člena in prevedenim plačnim
razredom delovnega mesta oziroma naziva v skladu s prvim odstavkom 49.c člena
tega zakona.
(2) Če je v Kolektivni pogodbi za javni
sektor, kolektivni pogodbi dejavnosti oziroma poklicev ali uredbi za delovno
mesto oziroma naziv, na katerega je razvrščen javni uslužbenec, določen višji plačni
razred od prevedenega plačnega razreda, določenega na podlagi prvega odstavka
49.c člena tega zakona, se javnemu uslužbencu zaradi odprave nesorazmerja v
osnovni plači določi višji plačni razred, kot je zanj ugotovljen na podlagi
drugega odstavka 49. c člena tega zakona, vendar pri tem osnovno plačo višjega
plačnega razreda doseže postopoma.
(3) V skladu s prejšnjim odstavkom javni
uslužbenec ne more biti uvrščen v višji plačni razred od plačnega razreda
delovnega mesta oziroma naziva, ki ga je možno doseči z napredovanjem.
(4) Javni uslužbenec ki je s prevedbo
uvrščen v plačni razred, ki dosega ali presega najvišji plačni razred, ki ga je
možno doseči z napredovanjem na delovnem mestu oziroma v nazivu, obdrži plačni
razred, v katerega je bil uvrščen.
(5) Javni uslužbenec doseže osnovno plačo,
ki pripada višjemu plačnemu razredu zaradi odprave nesorazmerja, najkasneje do
31. 12. 2009.
(6) Postopna odprava razlike med osnovno
plačo višjega plačnega razreda in osnovno plačo plačnega razreda, v katerega je
bil javni uslužbenec uvrščen s prevedbo, se izvede v rokih in na način,
dogovorjen s Kolektivno pogodbo za javni sektor. Za zaposlene v dejavnostih in
poklicih, kjer pred uveljavitvijo tega zakona ni bil uveljavljen sistem
napredovanj v plačne razrede ali nazive in ni bilo izravnalnih dodatkov, bodo
merila za njihovo uvrstitev v plačni razred, ki vključujejo tudi pravico do
preteklega napredovanja in izravnalnih dodatkov, opredeljena v Kolektivni
pogodbi za javni sektor.
(7) Na način in v rokih iz tega člena se
odpravijo tudi nesorazmerja v osnovnih plačah funkcionarjev.
49.d člen
(1) V obdobju odprave nesorazmerij
napreduje javni uslužbenec na delovnem mestu oziroma v nazivu v skladu s tem
zakonom in na njegovi podlagi izdanimi predpisi. Napredovanje javnega
uslužbenca se ne šteje kot odprava nesorazmerja v osnovni plači, ampak sta oba
postopka med seboj ločena. Plačni razredi, ki jih javni uslužbenec pridobi z
napredovanjem na delovnem mestu oziroma v nazivu, se prištejejo k že doseženemu
plačnemu razredu.
(2) Če je bil javni uslužbenec s prevedbo
uvrščen v plačni razred, ki dosega ali presega najvišji plačni razred, ki ga je
možno z napredovanjem na delovnem mestu oziroma v nazivu doseči po odpravi
nesorazmerja, ne more napredovati, dokler ne pridobi višjega naziva ali je
razporejen na višje uvrščeno delovno mesto.
49.e člen
V primeru, da javni uslužbenec v času
odprave nesorazmerja napreduje na višje delovno mesto ali v višji naziv, se
uvrsti v plačni razred novega delovnega mesta oziroma naziva v skladu s
predpisi, ki veljajo za napredovanje na višje delovno mesto oziroma v višji
naziv.
3. PRIMERJAVA MED PLAČO JAVNEGA USLUŽBENCA PRED IN PO ZAČETKU
UPORABE TEGA ZAKONA
49.f člen
(1) V skladu z 49. členom tega zakona se
izvede primerjava med plačo, določeno na podlagi predpisov in kolektivnih
pogodb, ki se uporabljajo do začetka izplačila plač po tem zakonu in plačo,
izplačano po tem zakonu.
(2) Primerljivi znesek plače, določen po
predpisih in kolektivnih pogodbah, ki se uporabljajo do začetka izplačila plač po
tem zakonu, je plača za mesec pred prvim izplačilom plač po tem zakonu,
izračunana za polni delovni čas (174 delovnih ur oziroma manj, če tako določa
posebni zakon za določeno delovno mesto). Pri izračunu se ne upošteva dela
plače za delovno uspešnost, dodatka za mentorstvo, dela plače za povečan obseg
dela oziroma nadpovprečno obremenjenost in dodatkov za delo v manj ugodnem
delovnem času.
(3) Primerljivi znesek plače, določen po
tem zakonu, je plača, obračunana za polni delovni čas (174 delovnih ur oziroma
manj, če tako določa posebni zakon za določeno delovno mesto). Pri izračunu se
ne upošteva dela plače za delovno uspešnost, dodatka za mentorstvo, dela plače
za povečan obseg dela oziroma nadpovprečno obremenjenost in dodatkov za delo v
manj ugodnem delovnem času.
(4) Kolikor je
primerljivi znesek plače, izračunan v skladu z drugim odstavkom tega člena,
višji od primerljivega zneska plače, obračunanega v skladu s tretjim odstavkom
tega člena, se javnemu uslužbencu obračuna plača po predpisih in kolektivnih
pogodbah, ki so se uporabljali do izplačila plač po tem zakonu.«;
spreminja 50. člen zakona tako, da se glasi:
»50. člen
(1) V letu 2003 znašajo sredstva za delovno
uspešnost 2% letnih sredstev za plače.
(2) V naslednjih letih se obseg sredstev za
delovno uspešnost povečuje v skladu s proračunskimi možnostmi in v skladu s tem
zakonom.
(3) Uskladitev razmerij med posameznimi
plačnimi podskupinami, ki so določena v prilogi 2 tega zakona, se uveljavi
postopoma v obdobju do leta 2009.
(4) Razpon med najvišjo in najnižjo osnovno
plačo se bo z ustrezno določitvijo vrednosti plačnih razredov zmanjševal
sorazmerno v obdobju 2004 do 2009 tako, da za leto 2008 ne bo znašal več kot
1:10.
(5) Vrednost plačnih razredov iz priloge 1
tega zakona se po postopku, določenem v 5. členu tega zakona, prvič uskladi za
leto 2004.
(6) Od leta 2004 do leta 2009 se vsako leto
polovica uskladitve oziroma obseg sredstev iz naslova dogovorjene uskladitve in
sredstva iz drugih virov nameni za odpravo ugotovljenih nesorazmerij med osnovnimi
plačami v javnem sektorju in za zmanjšanje razpona med najnižjo in najvišjo
osnovno plačo v javnem sektorju v razmerju 1:10.
(7) Sredstva za odpravo ugotovljenih
nesorazmerij se zbirajo na posebni proračunski postavki državnega proračuna in
proračunov lokalnih skupnosti. Za področje zdravstva se sredstva za odpravo
ugotovljenih nesorazmerij zagotovijo s splošnim dogovorom za izvedbo programa
zdravstvenega varstva v skladu z zakonom, ki ureja področje zdravstvenega
varstva in zdravstvenega zavarovanja.
(8)
Podrobnejša pravila za zbiranje sredstev določi minister, pristojen za
finance.«;
spreminja 52. člen zakona tako, da se glasi:
»52. člen
(1) Z dnem uveljavitve tega zakona
prenehajo veljati vse določbe zakonov in drugih predpisov, ki urejajo plače zaposlenih
v javnih zavodih, državnih organih in lokalnih skupnostih ter drugih osebah
javnega prava, ki se urejajo s tem zakonom, razen določb področnih predpisov,
ki urejajo napredovanje oziroma pridobitev nazivov, in določb področnih
zakonov, ki določajo dodatek za stalnost uradnikom s posebnimi pooblastili.
(2) Ne glede na določbo prvega odstavka
tega člena, znaša dodatek za stalnost uradnikom s posebnimi pooblastili, pod
pogoji, določenimi v posebnih predpisih, po začetku izplačila plač po tem
zakonu, enak odstotek, kot bo določen za dodatek za delovno dobo.
(3) Višina uskladitve izhodiščne plače za
I. tarifni razred za mesec avgust 2003 in januar 2004 se lahko spremeni samo z
aneksom h kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji.
(4) Izplačilo plač po tem zakonu mora biti
zagotovljeno najkasneje tri mesece po sprejetju vseh podzakonskih aktov in
kolektivnih pogodb, potrebnih za obračun plač v skladu s tem zakonom.
(5) Do začetka izplačila plač po tem
zakonu, se javnim uslužbencem izplačujejo plače po predpisih in kolektivnih
pogodbah, veljavnih do uveljavitve tega zakona.
(6) Izhodiščna
plača za negospodarske dejavnosti za I. tarifni razred od 1. julija 2004 znaša
53.748 SIT.«;
ter vsebuje naslednje prehodne in končne
določbe:
»PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
19. člen
Plačna lestvica iz Priloge I zakona se
spremeni tako, da se osnovne plače plačnih razredov povišajo za 2,50%.
Usklajena priloga I se objavi v prilogi tega zakona.
20. člen
Ta zakon začne
veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije,
uporabljati pa se začne 1. julija 2004.«.
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o
sistemu plač v javnem sektorju – ZSPJS-D (Uradni list RS, št. 53/05) spreminja 48. člen zakona tako, da se
glasi:
»48. člen
(1) Po uveljavitvi predpisov in kolektivnih
pogodb, usklajenih s tem zakonom, se javni uslužbenci in funkcionarji uvrstijo
v plačne razrede v skladu s temi predpisi in kolektivnimi pogodbami.
(2) Delodajalec izda javnemu uslužbencu
oziroma funkcionarju pisno obvestilo in mu hkrati izroči pisni predlog
ustreznega aneksa k pogodbi o zaposlitvi, v katerem so podatki oziroma določbe
o plačnem razredu na osnovi prevedbe, plačnem razredu na osnovi odprave
nesorazmerij, plačnem razredu, ki ga je javni uslužbenec oziroma funkcionar
dosegel z napredovanjem in dodatkih ter datumu, ko se bo plača pričela
izplačevati v skladu s prvim odstavkom tega člena. Obvestilo in predlog aneksa
je delodajalec dolžan izročiti javnemu uslužbencu oziroma funkcionarju najmanj
trideset dni pred datumom prvega izplačila plač po tem zakonu.
(3) Po tem
zakonu lahko javni uslužbenci napredujejo samo za razliko med številom plačnih
razredov, v katere se je mogoče uvrstiti z napredovanjem po tem zakonu in
številom že doseženih plačnih razredov s prevedbo.«;
spreminja 49.a člen zakona tako, da se glasi:
»49.a člen
(poseg odločbe US o načinu izvrševanja tega člena)
(1) Za določitev plačnega razreda javnega
uslužbenca in funkcionarja na podlagi tega zakona se opravi prevedba nominalnih
zneskov osnovnih plač, določenih za delovna mesta oziroma nazive in nominalnih
zneskov osnovnih plač javnih uslužbencev in funkcionarjev po predpisih in
kolektivnih pogodbah, ki se uporabljajo do izplačila plače po tem zakonu.
(2) Nominalni znesek osnovne plače
delovnega mesta oziroma naziva, ki je podlaga za prevedbo, se določi tako, da
se seštevek količnika delovnega mesta in dodatkov iz 49.b člena tega zakona,
pomnoži z vrednostjo osnove za obračun plač iz četrtega odstavka tega člena.
(3) Nominalni znesek osnovne plače javnega
uslužbenca in funkcionarja, ki je podlaga za prevedbo, se določi tako, da se
seštevek količnika, ki ga je javni uslužbenec oziroma funkcionar dosegel z
napredovanjem na delovnem mestu ali v nazivu in dodatkov iz 49.b člena tega
zakona, pomnoži z vrednostjo osnove za obračun plač iz četrtega odstavka tega
člena.
(4) Osnova za obračun plač iz drugega in
tretjega odstavka tega člena, je za javne uslužbence in funkcionarje, za katere
se uporablja izhodiščna plača po Kolektivni pogodbi za negospodarske
dejavnosti, znesek izhodiščne plače za I. tarifni razred, veljavne na dan, ko
se opravi prevedba. Osnova za obračun plač za javne uslužbence in funkcionarje,
za katere se ne uporablja izhodiščna plača po Kolektivni pogodbi za
negospodarske dejavnosti, je znesek, določen po predpisih in kolektivnih
pogodbah, ki se je na dan prevedbe uporabljal za določitev njihovih plač.
(5) Na način iz tega člena se prevedejo
tudi nominalni zneski osnovnih plač javnih uslužbencev, ki imajo v skladu z
zakonom, aktom pristojnega organa ali pogodbo o zaposlitvi, pravico do vrnitve
na delovno mesto. Pri tem se jim upošteva zadnji količnik, ki so ga dosegli z
napredovanjem in dodatki, ki bi jih prejemali na delovnem mestu, na katerega se
imajo pravico vrniti.
(6) Prevedba osnovnih plač funkcionarjev se
določi z odlokom, ki ureja uvrščanje funkcij v plačne razrede.
(7) Prevedba
se opravi trideset dni po sprejetju vseh podzakonskih aktov in kolektivnih
pogodb, potrebnih za obračun plač po tem zakonu. Informativno prevedbo opravijo
delodajalci v roku treh mesecev po začetku uporabe tega zakona in jo sporočijo
ministrstvu, pristojnemu za sistem plač v javnem sektorju. «;
spreminja 50. člen zakona tako, da se glasi:
»50. člen
(1) V letu 2003 znašajo sredstva za delovno
uspešnost 2% letnih sredstev za plače.
(2) V naslednjih letih se obseg sredstev za
delovno uspešnost povečuje v skladu s proračunskimi možnostmi in v skladu s tem
zakonom.
(3) Uskladitev razmerij med posameznimi
plačnimi podskupinami, ki so določena v prilogi 2 tega zakona, se uveljavi
postopoma v obdobju do leta 2009.
(4) Razpon med najvišjo in najnižjo osnovno
plačo se bo z ustrezno določitvijo vrednosti plačnih razredov zmanjševal
sorazmerno v obdobju 2004 do 2009 tako, da za leto 2008 ne bo znašal več kot
1:10.
(5) Vrednost plačnih razredov iz priloge 1
tega zakona se po postopku, določenem v 5. členu tega zakona, prvič uskladi za
leto 2004.
(6) Od leta 2004 do dokončne odprave
nesorazmerij v javnem sektorju najkasneje do 31. 12. 2009 se vsako leto
polovica uskladitve oziroma obseg sredstev iz naslova dogovorjene uskladitve in
sredstva iz drugih virov nameni za odpravo ugotovljenih nesorazmerij med
osnovnimi plačami v javnem sektorju in za zmanjšanje razpona med najnižjo in
najvišjo osnovno plačo v javnem sektorju v razmerju 1:10.
(7) Sredstva za odpravo ugotovljenih
nesorazmerij se zbirajo na posebni proračunski postavki državnega proračuna in
proračunov lokalnih skupnosti. Za področje zdravstva se sredstva za odpravo
ugotovljenih nesorazmerij zagotovijo s splošnim dogovorom za izvedbo programa
zdravstvenega varstva v skladu z zakonom, ki ureja področje zdravstvenega
varstva in zdravstvenega zavarovanja.
(8) Sredstva,
namenjena za odpravo nesorazmerij, predstavljajo del neizplačane uskladitve
plač, ki pripadajo javnim uslužbencem. Če vsi podzakonski akti in kolektivne
pogodbe, potrebne za obračun in izplačilo plač po tem zakonu niso sprejeti do
1. 4. 2006, se vlada in reprezentativni sindikati uskladijo o načinu
odprave nesorazmerij v obsegu, ki ga omogočajo sredstva iz 50.b člena tega
zakona iz naslova nižje uskladitve plač, ali o dodatni uskladitvi plač, o
obsegu nesorazmerij, o nadaljnjem zbiranju sredstev za njihovo odpravo in o
uskladitvi plač v letu 2006.«;
dodaja 4. točko in 50.a, 50.b, 50.c, 50.č in
50.d člen, ki se glasijo:
»4. NAMENSKA SREDSTVA ZA ODPRAVO NESORAZMERIJ V PLAČAH
50.a člen
(1) Za zagotavljanje namenskih sredstev
iz 50.b člena tega zakona se odprejo namenske postavke v državnem proračunu
Republike Slovenije, proračunih lokalnih skupnosti in pri Zavodu za zdravstveno
zavarovanje Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: financer). Zbrana
sredstva so namenjena za odpravljanje nesorazmerij v osnovnih plačah v skladu z
določbo 49.č člena tega zakona.
(2) Neporabljena sredstva namenskih
postavk v tekočem letu se prenesejo v naslednje leto.
(3) Ko vlada in reprezentativni
sindikati ugotovijo, da so nesorazmerja v plačah odpravljena, se s kolektivno
pogodbo za javni sektor dogovorijo, da preneha obveznost zbiranja sredstev na
namenskih postavkah in se morebitna neporabljena sredstva iz naslova nižje
uskladitve plač prenesejo v dodatno uskladitev plač.
50.b člen
(1) Na namenski postavki financer
zbira sredstva dogovorjenega dela uskladitve plač, ki so namenjena odpravi
nesorazmerij v skladu s šestim odstavkom 50. člena tega zakona, in sicer v
obsegu pripadajočih sredstev za proračunske uporabnike, za katere sredstva za
plače zagotavlja financer.
(2) Obveznost zbiranja sredstev na
namenskih postavkah nastopi s 1. 7. 2005 v višini uskladitve plač za 0,5%
(uskladitev za leto 2005) in v višini uskladitve plač za 0,2% (uskladitev za
leto 2004) od zneska izhodiščne plače oziroma osnove za obračun plač za junij
2005, razen za namensko postavko državnega proračuna Republike Slovenije, na
kateri se zagotovijo sredstva tudi za obdobje od 1. 7. 2004 do 30. 6.
2005 v višini uskladitve plač za 0,2% od zneska izhodiščne plače oziroma osnove
za obračun plač za julij 2004, in sicer v obsegu pripadajočih sredstev za
proračunske uporabnike, za katere sredstva za plače zagotavlja državni
proračun.
(3) Do sprejema Kolektivne pogodbe za
javni sektor se delež sredstev za odpravo nesorazmerij določi v skladu s tem
zakonom in Dogovorom o načinu in višini uskladitve osnovnih plač in določitvi
regresa za letni dopust za leti 2004 in 2005 (Uradni list RS, št. 73/03), po
sprejemu Kolektivne pogodbe za javni sektor pa s to pogodbo v skladu s tem zakonom.
(4) Obseg zbranih sredstev ne vpliva
na obveznost delodajalca za izplačilo plač javnim uslužbencem v višini in
dinamiki v skladu s kolektivnimi pogodbami in podzakonskimi akti.
50.c člen
Namenska sredstva se pričnejo uporabljati
za svoj namen, ko uporabniki proračuna pričnejo izplačevati plače po tem
zakonu.
50.č člen
Navodilo za izračun višine obveznosti
financerja iz 50.b člena tega zakona, način vplačila in način poročanja izda
minister, pristojen za sistem plač v javnem sektorju, v soglasju z ministrom,
pristojnim za finance.
50.d člen
(1) Za evidenco stanja sredstev na
namenskih proračunskih postavkah iz 50.a člena tega zakona je pristojno
ministrstvo, pristojno za sistem plač v javnem sektorju.
(2) Ministrstvo, pristojno za sistem
plač v javnem sektorju, enkrat letno o višini zbranih in izplačanih sredstev
namenskih postavk obvesti reprezentativne sindikate javnega sektorja.
(3) Za
nadzor nad pravilnostjo izračuna sredstev za odpravo nesorazmerij je pristojna
Proračunska inšpekcija Urada za nadzor proračuna pri ministrstvu, pristojnem za
finance.«;
spreminja 52. člen zakona tako, da se glasi:
»52. člen
(1) Z dnem uveljavitve tega zakona
prenehajo veljati vse določbe zakonov in drugih predpisov, ki urejajo plače
zaposlenih v javnih zavodih, državnih organih in lokalnih skupnostih ter drugih
osebah javnega prava, ki se urejajo s tem zakonom, razen določb področnih
predpisov, ki urejajo napredovanje oziroma pridobitev nazivov, in določb
področnih zakonov, ki določajo dodatek za stalnost uradnikom s posebnimi
pooblastili.
(2) Ne glede na določbo prvega odstavka
tega člena, znaša dodatek za stalnost uradnikom s posebnimi pooblastili, pod
pogoji, določenimi v posebnih predpisih, po začetku izplačila plač po tem
zakonu, enak odstotek, kot bo določen za dodatek za delovno dobo.
(3) Višina uskladitve izhodiščne plače za
I. tarifni razred za mesec avgust 2003 in januar 2004 se lahko spremeni samo z
aneksom h kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji.
(4) Izplačilo plač po tem zakonu mora biti
zagotovljeno najkasneje tri mesece po sprejetju vseh podzakonskih aktov in
kolektivnih pogodb, potrebnih za obračun plač v skladu s tem zakonom.
(5) Do začetka izplačila plač po tem
zakonu, se javnim uslužbencem izplačujejo plače po predpisih in kolektivnih
pogodbah, veljavnih do uveljavitve tega zakona.
(6) Ne glede na določbo petega odstavka
tega člena je možno javnemu uslužbencu iz plačne skupine B v obdobju do
pričetka izplačevanja plač v skladu s tem zakonom, s pogodbo o zaposlitvi
določiti oziroma izplačati plačo največ v višini, ki brez dodatka za delovno
dobo pri uporabnikih proračuna, katerih ustanovitelj je država, ne presega
višine bruto plače 65. plačnega razreda, pri uporabnikih proračuna, katerih
ustanovitelj je lokalna skupnost, pa ne presega višine bruto plače 59. plačnega
razreda iz Priloge 1 tega zakona.
(7) Izjeme od omejitve iz šestega
odstavka tega člena so dopustne le v primeru plačila dela v dežurstvu, če
uporabnik proračuna pridobi soglasje pristojnega ministra, ker je delo javnega
uslužbenca iz plačne skupine B v dežurstvu nujno potrebno zaradi zagotavljanja
nemotenega opravljanja dejavnosti.
(8) V obdobju uporabe šestega odstavka
tega člena je možno javnemu uslužbencu iz plačne skupine B poleg plače
izplačati enkratno letno nagrado za uspešno poslovanje le s soglasjem
ustanovitelja, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
-
ugotovitev organa upravljanja, pristojnega za
sprejem letnega poročila, da so preseženi cilji letnega programa dela,
-
pozitiven poslovni izid,
-
več kot 10% prihodkov doseženih s prodajo blaga
in storitev na trgu in
-
izplačilo povečane delovne uspešnosti za
zaposlene s soglasjem ustanovitelja, kadar je v skladu s predpisi takšno
soglasje potrebno.
(9) Sklenjene pogodbe o zaposlitvi se
uskladijo z določbami prejšnjih treh odstavkov najkasneje v treh mesecih od
uveljavitve tega zakona.
(10) Ne
glede na določbo četrtega odstavka tega člena se pričnejo plače ravnateljev,
direktorjev in tajnikov izplačevati po določbah tega zakona najkasneje s
1. 3. 2006. Če do 31. 12. 2005 ni sprejeta Kolektivna pogodba za
javni sektor, vlada z uredbo določi višino dodatkov, ki se začasno uporabljajo
za izplačilo plač ravnateljem, direktorjem in tajnikom, do pričetka uporabe
Kolektivne pogodbe za javni sektor. Ne glede na druge določbe tega zakona se
prevedba osnovnih plač in dinamika odprave nesorazmerij v osnovnih plačah
določi z uredbo o uvrščanju delovnih mest ravnateljev, direktorjev in tajnikov
v plačne razrede.
(11)
Izhodiščna plača za negospodarske dejavnosti za I. tarifni razred od 1. julija
2004 znaša 53.748 SIT.«;
dodaja 52.a člen, ki se glasi:
»52.a člen
(1) Izhodiščna plača za negospodarske
dejavnosti za I. tarifni razred od 1. julija 2005 znaša 54.823 SIT.
(2) Plačna lestvica iz Priloge 1 tega
zakona se spremeni tako, da se osnovne plače plačnih razredov povišajo za 2%.
Usklajena Priloga 1 se objavi v prilogi tega zakona.
(3) Ne
glede na določbe VIII. poglavja tega zakona se razpon plačnih razredov v plačni
podskupini A3 spremeni v skladu s Prilogo 2 tega zakona brez pridobitve predhodnega
mnenja sveta.«;
ter vsebuje naslednjo končno določbo:
»17. člen
Ta zakon začne
veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije,
uporabljati pa se začne s 1. julijem 2005.«.
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o sistemu plač v javnem
sektorju – ZSPJS-E
(Uradni list RS, št. 14/06) spreminja 52. člen zakona tako, da se glasi:
»52. člen
(1) Z dnem uveljavitve tega zakona
prenehajo veljati vse določbe zakonov in drugih predpisov, ki urejajo plače
zaposlenih v javnih zavodih, državnih organih in lokalnih skupnostih ter drugih
osebah javnega prava, ki se urejajo s tem zakonom, razen določb področnih
predpisov, ki urejajo napredovanje oziroma pridobitev nazivov, in določb
področnih zakonov, ki določajo dodatek za stalnost uradnikom s posebnimi
pooblastili.
(2) Ne glede na določbo prvega odstavka
tega člena, znaša dodatek za stalnost uradnikom s posebnimi pooblastili, pod
pogoji, določenimi v posebnih predpisih, po začetku izplačila plač po tem
zakonu, enak odstotek, kot bo določen za dodatek za delovno dobo.
(3) Višina uskladitve izhodiščne plače za
I. tarifni razred za mesec avgust 2003 in januar 2004 se lahko spremeni samo z
aneksom h kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji.
(4) Izplačilo plač po tem zakonu mora biti
zagotovljeno najkasneje tri mesece po sprejetju vseh podzakonskih aktov in
kolektivnih pogodb, potrebnih za obračun plač v skladu s tem zakonom.
(5) Do začetka izplačila plač po tem
zakonu, se javnim uslužbencem izplačujejo plače po predpisih in kolektivnih
pogodbah, veljavnih do uveljavitve tega zakona.
(6) Ne glede na določbo petega odstavka
tega člena je možno javnemu uslužbencu iz plačne skupine B v obdobju do
pričetka izplačevanja plač v skladu s tem zakonom, s pogodbo o zaposlitvi
določiti oziroma izplačati plačo največ v višini, ki brez dodatka za delovno
dobo pri uporabnikih proračuna, katerih ustanovitelj je država, ne presega
višine bruto plače 65. plačnega razreda, pri uporabnikih proračuna, katerih
ustanovitelj je lokalna skupnost, pa ne presega višine bruto plače 59. plačnega
razreda iz Priloge 1 tega zakona.
(7) Izjeme od omejitve iz šestega
odstavka tega člena so dopustne le v primeru plačila dela v dežurstvu, če
uporabnik proračuna pridobi soglasje pristojnega ministra, ker je delo javnega
uslužbenca iz plačne skupine B v dežurstvu nujno potrebno zaradi zagotavljanja
nemotenega opravljanja dejavnosti.
(8) V obdobju uporabe šestega odstavka
tega člena je možno javnemu uslužbencu iz plačne skupine B poleg plače
izplačati enkratno letno nagrado za uspešno poslovanje le s soglasjem
ustanovitelja, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
-
ugotovitev organa upravljanja, pristojnega za
sprejem letnega poročila, da so preseženi cilji letnega programa dela,
-
pozitiven poslovni izid,
-
več kot 10% prihodkov doseženih s prodajo blaga
in storitev na trgu in
-
izplačilo povečane delovne uspešnosti za
zaposlene s soglasjem ustanovitelja, kadar je v skladu s predpisi takšno soglasje
potrebno.
(9) Sklenjene pogodbe o zaposlitvi se
uskladijo z določbami prejšnjih treh odstavkov najkasneje v treh mesecih od
uveljavitve tega zakona.
(10) Ne
glede na določbo četrtega odstavka tega člena se pričnejo plače funkcionarjev,
ravnateljev, direktorjev in tajnikov izplačevati po določbah tega zakona
najkasneje s 1. 3. 2006. Če do 31. 12. 2005 ni sprejeta Kolektivna
pogodba za javni sektor, vlada z uredbo določi višino dodatkov, ki se začasno
uporabljajo za izplačilo plač ravnateljem, direktorjem in tajnikom, do pričetka
uporabe Kolektivne pogodbe za javni sektor. Ne glede na druge določbe tega
zakona se dinamika odprave nesorazmerij v osnovnih plačah določi z uredbo o
plačah direktorjev v javnem sektorju. Za izplačilo plač funkcionarjev in direktorjev
se ne uporabljajo določbe prvega odstavka 49. člena in 49.f člena tega zakona.
(11)
Izhodiščna plača za negospodarske dejavnosti za I. tarifni razred od 1. julija
2004 znaša 53.748 SIT.«;
ter vsebuje naslednje prehodne in končne
določbe:
»9. člen
(poseg odločbe US o načinu izvrševanja tega člena)
Do uveljavitve kolektivne pogodbe za javni
sektor se za funkcionarje začasno določi dodatek za delovno dobo v višini 0,3%
od osnovne plače za vsako zaključeno leto delovne dobe.
10. člen
(poseg odločbe US o načinu izvrševanja tega člena)
Funkcionarjem, ki jim pripada višja osnovna
plača od prevedene osnovne plače, določene v skladu s predpisi, ki so se
uporabljali do začetka uporabe tega zakona, se nastalo nesorazmerje odpravi na
naslednji način:
-
nesorazmerja v osnovnih plačah, ki so večja od
štirih plačnih razredov, se odpravijo z začetkom uporabe tega zakona v višini
nesorazmerja nad štirimi plačnimi razredi,
-
preostala nesorazmerja v osnovnih plačah se
odpravijo v obdobju od leta 2006 do leta 2009, pri čemer se pri obračunu plač
za mesec december vsakega leta odpravi 25% nesorazmerja v osnovnih plačah.
Funkcionarjem, ki jim pripada nižja osnovna
plača od prevedene, določene v skladu s predpisi, ki so se uporabljali do
začetka uporabe tega zakona, se nastalo nesorazmerje odpravi z začetkom uporabe
tega zakona.
11. člen
Plače funkcionarjev po tem zakonu se
obračunavajo skladno z veljavno uredbo, ki ureja enotno metodologijo in obrazce
za obračun ter izplačilo plač v javnem sektorju.
12. člen
Plače funkcionarjev se začnejo obračunavati
v skladu z zakonom z dnem začetka uporabe tega zakona.
13. člen
Ta zakon začne
veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije,
uporabljati pa se začne 1. marca 2006.«.
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o sistemu plač v javnem
sektorju – ZSPJS-F
(Uradni list RS, št. 68/06) spreminja 49.b člen zakona tako, da se glasi:
»49.b člen
(1) Za določitev osnovnih plač, ki so
podlaga za prevedbo v skladu s tem zakonom, se upoštevajo dodatki, določeni z
zakoni in drugimi predpisi ter kolektivnimi pogodbami, in sicer:
Plačne skupine C do J
Kolektivna pogodba za negospodarske
dejavnosti v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 18/91, 53/92, 34/93,
15/94, 27/94, 59/94, 80/94, 64/95, 37/97, 3/98, 39/99, 40/99, 99/01 in 73/03):
-
2. člen Aneksa h kolektivni pogodbi za
negospodarske dejavnosti (Uradni list RS, št. 34/93 in Uradni list RS, št.
64/95), objavljen 10. 11. 1995, ki velja od 11. 11. 1995 (dodatek na tarifno
skupino).
Plačna skupina C – Uradniški nazivi v
državni upravi in v upravah lokalnih skupnosti ter v drugih državnih organih
Uredba o količnikih za določitev osnovne
plače in dodatkih zaposlenim v službah Vlade Republike Slovenije in v upravnih
organih (Uradni list RS, št. 35/96, 57/98, 33/2000, 1/01, 63/01, 37/02, 60/02,
61/02 in 105/02):
-
6. člen (dodatek za delavce s posebnimi
pooblastili in odgovornostmi),
-
8. člen (dodatek za vrednotenje omejitev in
posebnih obremenitev),
-
9. člen (dodatek za vrednotenje posebnih
obremenitev in prepovedi),
-
10. člen (dodatek za omejitve, ki izhajajo iz
dela),
-
10.a člen (dodatek za omejitev pravice do
stavke),
-
14. člen (dodatek za psihofizične obremenitve
in delo s strankami),
-
16. člen (dodatek za delo v upravi),
-
16.a člen (dodatek v skladu z dogovorom o
načinu usklajevanja plač v javnem sektorju v letu 2001) in
-
20. člen (dodatek za posebno nevarnost in
ogroženost).
Uredba o določitvi dodatkov strokovnim in
administrativno-tehničnim ter drugim delavcem na sodiščih, državnih tožilstvih,
državnem pravobranilstvu in v organih za postopek o prekrških (Uradni list RS, št.
38/96, 39/99, 33/2000, 36/2000, 1/01, 63/01, 37/02, 60/02, 61/02, 105/02):
-
2. člen (dodatek za posebnost dela v
pravosodju),
-
2.a člen (dodatek v skladu z dogovorom o načinu
usklajevanja plač v javnem sektorju v letu 2001),
-
3. člen (dodatek za odločanje) in
-
8.a člen (dodatek za omejitev pravice do
stavke).
Zakon o izvrševanju kazenskih sankcij
(ZIKS-1, Uradni list RS, št. 22/2000 in 52/02):
-
259. člen (dodatek za pooblaščene uradne
osebe).
Zakon o policiji (ZPol) – Uradni list RS,
št. 49/98, 66/98, 93/01, 48/03, 79/03):
-
130. člen (dodatek za policiste).
Zakon o carinski službi (ZCS-1, Uradni list
RS, št. 56/99):
-
53. člen (dodatek za nezdružljivost) in
-
62. člen (dodatek za posebne pogoje dela in
pooblaščenost ter za vrednotenje posebnih odgovornosti).
Zakon o obrambi in zaščiti (ZOZ) – Uradni
list RS-stari, št. 15/91 in 18/91):
-
135. člen (dodatek za vrednotenje posebnih
pogojev dela in odgovornosti).
Zakon o varstvu pred naravnimi in drugimi
nesrečami (ZVNDN, Uradni list RS, št. 64/94 in 33/2000):
-
106. člen (dodatek za vrednotenje dela v
posebnih delovnih razmerah)
Plačna skupina D – Delovna mesta na
področju vzgoje, izobraževanja in športa
Kolektivna pogodba za dejavnost vzgoje in
izobraževanja v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 52/94, 49/95, 34/96, 45/96,
51/98, 28/99, 39/2000, 56/01, 64/01, 78/01 in 56/02):
-
2. člen Aneksa h kolektivni pogodbi za
dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št.
64/01), objavljen 3. 8. 2001, ki velja od 4. 8. 2001 (dodatek zaposlenim v javnih
vzgojno-izobraževalnih zavodih in višjem ter visokošolskem šolstvu),
-
3. člen Aneksa h kolektivni pogodbi za
dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št.
64/01), objavljen 3. 8. 2001, ki velja od 4. 8. 2001 (dodatek za posamezna
delovna mesta v visokošolskem zavodu),
-
4. člen Aneksa h kolektivni pogodbi za
dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št.
64/01), objavljen 3. 8. 2001, ki velja od 4. 8. 2001 (dodatek za strokovne
delavce in sodelavce),
-
1. člen Aneksa h kolektivni pogodbi za
dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št.
56/02), objavljen 28. 6. 2002, ki velja od 28. 6. 2002 (povišanje dodatkov do
leta 2006),
-
80. člen (dodatek za eksterno preverjanje in
poučevanje maturitetnih predmetov),
-
80. b člen (dodatek za pomočnike ravnateljev),
-
80.č člen (dodatek za usposobljenost za
mentorstvo pripravnikov),
-
80.d člen (dodatek za delo z otroki,
mladostniki oziroma študenti),
-
80.e člen (dodatek za obveznost izvolitve v
naziv),
-
80.f člen (psihofizične obremenitve in
odgovornosti),
-
80.g člen (povečanje dodatka iz 80.e člena),
-
81.a člen (dodatek za vodenje kuhinje),
-
81.b člen (dodatek za delo s finančnimi in
materialnimi sredstvi),
-
81.c člen (dodatek za laborante),
-
81.d člen (dodatek zaposlenim v tajništvu
univerze).
Plačna skupine E – Delovna mesta na
področju zdravstva
Kolektivna pogodba za dejavnost zdravstva
in socialnega varstva Slovenije (Uradni list RS, št. 15/94, 57/95, 19/96,
56/98, 76/98, 102/2000 in 62/01):
-
2. člen Aneksa h kolektivni pogodbi za
dejavnost zdravstva in socialnega varstva Slovenije (Uradni list RS, št.
62/01), objavljen 27. 7. 2001, ki velja od 27. 7. 2001 (korekcijski dodatek),
-
76. člen (dodatek za vplive delovnega okolja in
obremenitev pri delu),
-
77. člen (dodatek za delo s citostatiki),
-
78. člen (dodatek za delo s psihično motenimi
osebami),
-
79. člen (dodatek za ionizirajoče sevanje),
-
89.b člen (dodatek za zahtevnost in
izpostavljenost dela) in
-
89.c člen (dodatek za posebne obremenitve in
odgovornosti).
Kolektivna pogodba za zaposlene v
zdravstveni negi (Uradni list RS, št. 60/98, 73/98, 39/99, 63/99 in 73/2000):
-
104.a in 104.b člen (dodatek za zdravstveno
nego) iz priloge Aneksa h kolektivni pogodbi za zaposlene v zdravstveni negi
(Uradni list RS, št. 73/98), objavljen 30. 10. 1998, velja od 7. 11. 1998),
Aneks h kolektivni pogodbi za zaposlene v zdravstveni negi (Uradni list RS, št.
63/99), objavljen 6. 8. 1999, velja od 7. 8. 1999 in Aneks h kolektivni pogodbi
za zaposlene v zdravstveni negi (Uradni list RS, št. 73/2000), objavljen 19. 8.
2000, velja od 27. 8. 2000,
-
87. člen (vplivi delovnega okolja in
obremenitev pri delu),
-
88. člen (dodatek za delo s citostatiki),
-
89. člen (dodatek za delo s psihično motenimi
osebami),
-
90. člen (dodatek za ionizirajoče sevanje) in
-
103. člen (posebne obremenitve in
odgovornosti).
Kolektivna pogodba za zdravnike in
zobozdravnike v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 14/94, 15/94, 22/96,
23/96, 15/94, 22/96, 23/96, 39/98, 46/98 in 79/2000):
-
1., 2. in 3. člen Aneksa h kolektivni pogodbi
za zdravnike in zobozdravnike v Republiki Sloveniji Uradni list RS, št. 15/94,
objavljen 18. 3. 1994, velja od 26. 3. 1994 in Uradni list RS, št. 22/96,
objavljen 19. 4. 1996, velja od 27. 4. 1996 in Uradni list RS, št. 39/98,
objavljen 22. 5. 1998, velja od 30. 5. 1998 in Uradni list RS, št. 97/2000,
objavljen 20. 10. 2000, velja od 28. 10. 2000 in se uporablja od 1. 1. 2000
(zdravniški dodatek) in
-
70. člen (dodatek za občasne težje delovne
pogoje).
Plačna skupina F – Delovna mesta na
področju socialnega varstva
Kolektivna pogodba za dejavnost zdravstva
in socialnega varstva Slovenije (Uradni list RS, št. 15/94, 57/95, 19/96,
56/98, 76/98, 102/2000 in 62/01):
-
2. člen Aneksa h kolektivni pogodbi za
dejavnost zdravstva in socialnega varstva Slovenije (Uradni list RS, št.
62/01), objavljen 27. 7. 2001, ki velja od 27. 7. 2001 (korekcijski dodatek),
-
76. člen (dodatek za vplive delovnega okolja in
obremenitev pri delu),
-
78. člen (dodatek za delo s psihično motenimi
osebami),
-
88.a člen (dodatek za vodenje v delu, ki se
nanaša na računovodje),
-
89.b člen (dodatek za zahtevnost in
izpostavljenost dela) in
-
89.c člen (dodatek za posebne obremenitve in
odgovornosti).
Kolektivna pogodba za zaposlene v
zdravstveni negi (Uradni list RS, št. 60/98, 73/98, 39/99, 63/99 in 73/2000):
-
104.a in 104.b člen (dodatek za zdravstveno
nego) iz priloge Aneksa h kolektivni pogodbi za zaposlene v zdravstveni negi
(Uradni list RS, št. 73/98), objavljen 30. 10. 1998, velja od 7. 11. 1998),
Aneks h kolektivni pogodbi za zaposlene v zdravstveni negi (Uradni list RS, št.
63/99), objavljen 6. 8. 1999, velja od 7. 8. 1999 in Aneks h kolektivni pogodbi
za zaposlene v zdravstveni negi (Uradni list RS, št. 73/2000), objavljen 19. 8.
2000, velja od 27. 8. 2000,
-
87. člen (vplivi delovnega okolja in
obremenitev pri delu),
-
89. člen (dodatek za delo s psihično motenimi
osebami) in
-
103. člen (posebne obremenitve in
odgovornosti).
Plačna skupina G – Delovna mesta na
področju kulture in informiranja
Kolektivna pogodba za kulturne dejavnosti v
Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 45/94, 39/96, 82/99 102/2000, 52/01 in
64/01):
-
65.a člen (dodatek za posebne obremenitve in
odgovornosti – za nosilne poklice),
-
66. člen (dodatek za vodenje organizacijskih
ali delovnih enot),
-
76.a člen (dodatek za stalno delo v
neenakomerno razporejenem delovnem času),
-
78.c člen (dodatek za obremenitve pri delu z
gradivom) in
-
78.d člen (dodatek v zvezi dogovorom zaradi
rasti cen življenjskih potrebščin).
Kolektivna pogodba Javnega zavoda RTV
Slovenija:
-
od 100. člena do vključno 116. člena,
-
121. člen in
-
122. člen.
Aneks k tej pogodbi z dne 29. 3. 1996.
Plačna skupina H – Delovna mesta in nazivi
na področju znanosti
Kolektivna pogodba za raziskovalno
dejavnost (Uradni list RS, št. 45/92, 50/92, 5/93, 50/94, 45/96, 51/98, 73/98,
106/99, 107/2000, 64/01, 84/01 in 85/01):
-
3. člen Aneksa h kolektivni pogodbi za
raziskovalno dejavnost (Uradni list RS, št. 45/92 in naslednji) (dodatek na
delovno mesto),
-
54.a člen (dodatek zaposlenim za delo v
raziskovalni dejavnosti),
-
54.b člen (dodatek za posebne obremenitve in
odgovornosti),
-
54.c člen (dodatek za izvolitev v naziv) in
-
54.d člen (povečanje dodatka).
Plačna skupina I – Delovna mesta v javnih
agencijah, javnih skladih, drugih javnih zavodih in javnih gospodarskih zavodih
ter pri drugih uporabnikih proračuna
Uredba o količnikih za določitev osnovne
plače in dodatkih zaposlenim v službah Vlade Republike Slovenije in v upravnih
organih (Uradni list RS, št. 35/96, 5/98, 33/2000, 1/01, 63/01, 37/02, 60/02,
61/02 in 105/02):
-
8. člen (dodatek za vrednotenje omejitev in
posebnih obremenitev),
-
9. člen (dodatek za vrednotenje posebnih
obremenitev in prepovedi),
-
10.a člen (dodatek za omejitev pravic do
stavke),
-
14. člen (dodatek za psihofizične obremenitve
in delo s strankami),
-
15. člen (dodatek za posebne obremenitve za
strokovno tehnične delavce),
-
16. člen (dodatek za delo v upravi) in
-
16.a člen (dodatek v skladu z dogovorom o
načinu usklajevanja plač v javnem sektorju za leto 2001).
Kolektivna pogodba delavcev zdravstvenega
zavarovanja Slovenije (23. 12. 1992, spremembe: 1. 5. 1994, 1. 7. 1995, 1. 7.
1996, 1. 1. 1998, 2. 7. 1998, 27. 11. 2000, 25. 9. 2001 in 18. 12. 2002 in 18.
12. 2002):
-
210. člen (dodatek za vpliv okolja),
-
213. člen, tretji odstavek (dodatek za delo v
Zavodu),
-
214. člen – točka d (dodatek za opravljanje
funkcije nadzora),
-
216. člen (zdravniški dodatek),
-
217. člen (dodatek za socialne stike),
-
218. člen (dodatek za posebne obremenitve in
odgovornosti) in
-
218.a člen (korekcijski dodatek).
Kolektivna pogodba za dejavnost zdravstva
in socialnega varstva Slovenije (Uradni list RS, št. 15/94, 57/95, 19/96,
56/98, 76/98, 102/2000 in 62/01):
-
2. člen Aneksa h kolektivni pogodbi za
dejavnost zdravstva in socialnega varstva Slovenije (Uradni list RS, št.
62/01), objavljen 27. 7. 2001, ki velja od 27. 7. 2001 (korekcijski dodatek),
-
76. člen (dodatek za vplive delovnega okolja in
obremenitev pri delu),
-
89.b člen (dodatek za zahtevnost in
izpostavljenost dela) in
-
89.c člen (dodatek za posebne obremenitve in
odgovornosti).
Kolektivna pogodba Zavoda za pokojninsko in
invalidsko zavarovanje Slovenije:
-
12. člen (dodatek za delo v Zavodu) in
-
14. člen (dodatek za posebnost dela na področju
pokojninskega in invalidskega zavarovanja).
Kolektivna pogodba Zavoda Republike
Slovenije za zaposlovanje Slovenije podpisana dne 17. 5. 1995, s spremembami in
dopolnitvami z dne 23. 10. 2003 ter aneksi k tej pogodbi: št. 1 z dne 20. 7.
1999, št. 2 z dne 8. 11. 2000, št. 3 z dne 16. 1. 2001, št. 4 z dne 24. 10.
2002:
-
126. člen (dodatek za fizične obremenitve,
posebne obremenitve pri delu s strankami)
-
127. člen (dodatek za omejitve, ki izhajajo iz
dela).
Zakon o varstvu pred naravnimi in drugimi
nesrečami (ZVNDN) – Uradni list RS, št. 64/94 in 33/2000)
-
106. člen (dodatek za vrednotenje dela v
posebnih delovnih razmerah).
Plačna skupina J – Spremljajoča delovna
mesta
Pri posameznem delovnem mestu se
uporabljajo dodatki iz uredb in kolektivnih pogodb, glede na to, v katero
plačno skupino spada posamezno delovno mesto.
(2) Uporabniki proračuna, ki so izplačevali
dodatke na podlagi svojih splošnih aktov, pri prevedbi upoštevajo vse dodatke,
ki ne bodo kot dodatki določeni v Kolektivni pogodbi za javni sektor. Uporabnik
proračuna je dolžan spisek dodatkov, ki bodo upoštevani ob prevedbi, poslati v
vednost ministrstvu, pristojnemu za sistem plač v javnem sektorju.
(3) Dodatki,
ki so upoštevani pri prevedbi, ne morejo biti določeni v Kolektivni pogodbi za
javni sektor.«;
ter vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:
»6. člen
(1) Prvi odstavek 96. člena Zakona o
javnih uslužbencih (Uradni list RS, št. 32/06 – uradno prečiščeno besedilo) ter
četrti, peti in šesti odstavek 41.c člena Zakona o zdravniški službi (Uradni
list RS, št. 36/04 – uradno prečiščeno besedilo in 47/06) prenehajo veljati z
dnem uveljavitve tega zakona in se uporabljajo do prvega izplačila plač po
zakonu, ko se začne uporabljati 22.a člen zakona.
(2) Ne glede na določbo petega odstavka
52. člena Zakona o sistemu plač v javnem sektorju (Uradni list RS, št.
32/06 – uradno prečiščeno besedilo) se določba 22.a člena zakona za javne
uslužbence, ki do uveljavitve tega zakona niso imeli določenih pravic iz
naslova povečanega obsega dela, začne uporabljati pet mesecev od uveljavitve
tega zakona.
(3) Vlada sprejme uredbo iz 22.a člena
zakona najkasneje v štirih mesecih po uveljavitvi tega zakona.
7. člen
(1) Izhodiščna plača za negospodarske
dejavnosti za I. tarifni razred od 1. julija 2006 znaša 55.536 tolarjev.
(2) Plačna lestvica iz priloge 1 tega zakona
se spremeni tako, da se osnovne plače plačnih razredov povišajo za 1,30%.
(3) Usklajena plačna lestvica iz priloge 1
se objavi v prilogi tega zakona.
(4) Minister, pristojen za sistem plač v
javnem sektorju, z dnem začetka uporabe eura kot denarne enote Republike
Slovenije, v skladu s posebnim zakonom, ki bo uredil način spremembe tolarja v
euro, objavi v Uradnem listu Republike Slovenije usklajeno izhodiščno plačo za
negospodarske dejavnosti za I. tarifni razred in plačno lestvico iz priloge 1,
ki se uporablja od 1. januarja 2007 dalje.
(5) Za odpravo nesorazmerij v plačah se od
1. julija 2006 dalje nameni 1,05% od zneska izhodiščne plače oziroma
osnove za obračun plač za mesec junij 2006.
8. člen
Če se Vlada Republike Slovenije in
reprezentativni sindikati do 31. 10. 2006 ne dogovorijo o načinu
ugotavljanja števila članov po drugem odstavku 42. člena zakona, se ne
glede na določbo prvega odstavka 42. člena zakona šteje, da je kolektivna
pogodba za javni sektor sklenjena, ko jo podpišejo Vlada Republike Slovenije in
večina reprezentativnih sindikatov javnega sektorja.
9. člen
Ta zakon začne
veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Odločba o
delni ugotovitvi neustavnosti Zakona o sodniški službi, Zakona o državnem
tožilstvu, Zakona o državnem pravobranilstvu, Zakona o sistemu plač v javnem
sektorju in Odloka o plačah funkcionarjev (Uradni list RS, št. 1/07) določa:
»1. V
neskladju z Ustavo so:
[…]
-
drugi odstavek 10. člena in šesti odstavek 49.a
člena Zakona o sistemu plač v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 56/02,
72/03, 115/03 – ur. p. b., 126/03, 20/04 – ur. p. b., 70/04, 24/05 – ur. p. b.,
53/05, 70/05 – ur. p. b., 14/06, 32/06 – ur. p. b., 68/06 in 110/06 – ur. p. b.
– nadaljevanju ZSPJS), kolikor se nanašata na sodnike;
-
9. člen Zakona o spremembah in dopolnitvah
Zakona o sistemu plač v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 14/06 – v
nadaljevanju ZSPJS-E), kolikor se nanaša na sodnike, državne tožilce in državne
pravobranilce, ki so bili v funkcijo izvoljeni oziroma imenovani pred začetkom
uporabe nove plačne ureditve, in prvi odstavek 10. člena ZSPJS-E, kolikor se
nanaša na sodnike in državne tožilce;
[…]
2. Državni
zbor je dolžan neskladnosti z Ustavo, ugotovljene v prejšnji točki, odpraviti v
roku enega leta po objavi te odločbe v Uradnem listu Republike Slovenije.
3. Do odprave
neustavnosti, ugotovljenih s to odločbo, se plače funkcionarjev, razen plač
funkcionarjev v lokalnih skupnostih, še naprej obračunavajo in izplačujejo po
predpisih, na podlagi katerih so se obračunavale in izplačevale do 1. 3. 2006,
in na podlagi individualnih odločb, izdanih na podlagi teh predpisov.
[…]«.
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o sistemu plač v javnem
sektorju – ZSPJS-G
(Uradni list RS, št. 57/07) spreminja 48. člen zakona tako, da se glasi:
»48. člen
(1) Po uveljavitvi predpisov in kolektivnih
pogodb, usklajenih s tem zakonom, se javni uslužbenci in funkcionarji uvrstijo
v plačne razrede v skladu s temi predpisi in kolektivnimi pogodbami.
(2) Delodajalec izda javnemu uslužbencu
oziroma funkcionarju pisno obvestilo in mu hkrati izroči pisni predlog
ustreznega aneksa k pogodbi o zaposlitvi oziroma sklep, v katerem so podatki
oziroma določbe o plačnem razredu na osnovi prevedbe, plačnem razredu na osnovi
odprave nesorazmerij, plačnem razredu, ki ga je javni uslužbenec oziroma
funkcionar dosegel z napredovanjem in dodatkih ter datumu, ko se bo plača
pričela izplačevati v skladu s prvim odstavkom tega člena. Obvestilo in predlog
aneksa oziroma sklepa je delodajalec dolžan izročiti javnemu uslužbencu oziroma
funkcionarju najmanj trideset dni pred datumom prvega izplačila plač po tem
zakonu.
(3) Po tem
zakonu lahko javni uslužbenci napredujejo samo za razliko med številom plačnih
razredov, v katere se je mogoče uvrstiti z napredovanjem po tem zakonu in
številom že doseženih plačnih razredov s prevedbo.«;
spreminja 49. člen zakona tako, da se glasi:
»49. člen
(1) Če bi javni uslužbenec, ustavni sodnik,
sodnik, državni tožilec ali državni pravobranilec po določitvi plače v skladu z
49.f členom tega zakona prejel plačo v nižjem znesku, kot je znesek plače,
določene po predpisih, ki se uporabljajo do začetka obračuna plač po tem
zakonu, se mu do izenačitve obeh zneskov izplačuje višji znesek plače.
(2) Če bi funkcionar iz plačne podskupine
A1, A2, A4 (razen ustavni sodnik, državni tožilec in državni pravobranilec) in
A5 po določitvi plače v skladu z 49.f členom tega zakona, prejel plačo v
znesku, ki je za več kot pet odstotkov nižji od zneska plače, določene po
predpisih, ki se uporabljajo do začetka obračuna plač po tem zakonu, se mu do
izenačitve obeh zneskov izplačuje znesek, ki je za 5% nižji od zneska plače,
določene po predpisih, ki se uporabljajo do začetka obračuna plač funkcionarjev
po tem zakonu.
(3) Pri primerjavi obeh zneskov iz
prejšnjega odstavka se upoštevajo osnovna plača in dodatki, razen dela plače za
delovno uspešnost, dodatka za mentorstvo, dela plače za povečan obseg dela in
dodatkov za delo v manj ugodnem delovnem času.
(4) Ne glede na višino dodatka za delovno
dobo, določenega v 238. členu Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št.
42/02), pripada vsem javnim uslužbencem dodatek za delovno dobo v višini,
določeni s Kolektivno pogodbo za javni sektor.
(5) Ne glede
na določbo prvega odstavka 14. člena tega zakona se javnemu uslužbencu, ki
opravlja delo na delovnem mestu, na katerem lahko opravlja to delo z eno
stopnjo nižjo strokovno izobrazbo od zahtevane in ima najmanj 25 let delovne
dobe, obračunava osnovna plača, ki je za dva plačna razreda nižja od osnovne
plače delovnega mesta, na katerem opravlja delo.«;
spreminja 49.a člen zakona tako, da se glasi:
»49.a člen
(1) Za določitev plačnega razreda javnega
uslužbenca in funkcionarja na podlagi tega zakona se opravi prevedba nominalnih
zneskov osnovnih plač, določenih za delovna mesta oziroma nazive ter funkcije
in nominalnih zneskov osnovnih plač javnih uslužbencev in funkcionarjev po
predpisih in kolektivnih pogodbah, ki se uporabljajo do izplačila plače po tem
zakonu.
(2) Nominalni znesek osnovne plače
delovnega mesta oziroma naziva, ki je podlaga za prevedbo, se določi tako, da
se seštevek količnika delovnega mesta in dodatkov iz 49.b člena tega zakona,
pomnoži z vrednostjo osnove za obračun plač iz četrtega odstavka tega člena.
(3) Nominalni znesek osnovne plače javnega
uslužbenca in funkcionarja, ki je podlaga za prevedbo, se določi tako, da se
seštevek količnika, ki ga je javni uslužbenec oziroma funkcionar dosegel z
napredovanjem na delovnem mestu ali v nazivu in dodatkov iz 49.b člena tega
zakona, pomnoži z vrednostjo osnove za obračun plač iz četrtega odstavka tega
člena.
(4) Osnova za obračun plač iz drugega in
tretjega odstavka tega člena, je za javne uslužbence in funkcionarje, za katere
se uporablja izhodiščna plača po Kolektivni pogodbi za negospodarske
dejavnosti, znesek izhodiščne plače za I. tarifni razred, veljavne na dan, ko
se opravi prevedba. Osnova za obračun plač za javne uslužbence in funkcionarje,
za katere se ne uporablja izhodiščna plača po Kolektivni pogodbi za
negospodarske dejavnosti, je znesek, določen po predpisih in kolektivnih
pogodbah, ki se je na dan prevedbe uporabljal za določitev njihovih plač.
(5) Na način iz tega člena se prevedejo
tudi nominalni zneski osnovnih plač javnih uslužbencev, ki imajo v skladu z
zakonom, aktom pristojnega organa ali pogodbo o zaposlitvi, pravico do vrnitve
na delovno mesto. Pri tem se jim upošteva zadnji količnik, ki so ga dosegli z
napredovanjem in dodatki, ki bi jih prejemali na delovnem mestu, na katerega se
imajo pravico vrniti.
(6) Nominalni znesek osnovne plače
funkcije, ki je podlaga za prevedbo, se določi na naslednji način:
a) nominalni znesek osnovne plače funkcij izvršilne oblasti (plačna
podskupina A1), razen državnih sekretarjev in članov državne revizijske
komisije, se določi tako, da se koeficient za določitev plače poveča za
funkcijski dodatek, tako povečan koeficient pa se pomnoži z veljavno osnovo za
določitev plač funkcionarjev. Nominalni znesek osnovne plače državnih
sekretarjev in članov državne revizijske komisije se določi tako, da se
količnik za določitev plače pomnoži z veljavno osnovo za obračun plač javnih
uslužbencev, in temu prišteje znesek sredstev za delovno uspešnost;
b) nominalni znesek osnovne plače funkcij zakonodajne oblasti (plačna
podskupina A2) se določi tako, da se koeficient za določitev plače poveča za
funkcijski dodatek, tako povečan koeficient pa se pomnoži z veljavno osnovo za
določitev plač funkcionarjev;
c) nominalni znesek osnovne plače funkcij sodne oblasti (plačna
podskupina A3) se določi tako, da se koeficient za določitev plače poveča za
sodniški dodatek zaradi nezdružljivosti sodniške funkcije, tako povečan
koeficient pa se pomnoži z veljavno osnovo za določitev plač funkcionarjev. Pri
predsednikih in podpredsednikih sodišč se koeficient, povečan za sodniški
dodatek zaradi nezdružljivosti sodniške funkcije, poveča še za dodatek za
vodstveno funkcijo;
d) nominalni znesek osnovne plače funkcij drugih državnih organov
(plačna podskupina A4) se določi tako, da se koeficient za določitev plače
poveča za funkcijski dodatek, tako povečan koeficient pa se pomnoži z veljavno
osnovo za določitev plač funkcionarjev. Pri vodjih in namestnikih vodij
državnih tožilstev, generalnemu državnemu pravobranilcu in namestniku
generalnega državnega pravobranilca se koeficient, povečan za dodatek zaradi
nezdružljivosti funkcije, poveča še za dodatek za vodstveno funkcijo.
(7) Prevedba
se opravi trideset dni po sprejetju vseh podzakonskih aktov in kolektivnih
pogodb, potrebnih za obračun plač po tem zakonu. Informativno prevedbo opravijo
delodajalci v roku treh mesecev po začetku uporabe tega zakona in jo sporočijo
ministrstvu, pristojnemu za sistem plač v javnem sektorju.«;
spreminja 49.b člen zakona tako, da se glasi:
»49.b člen
(1) Za določitev osnovnih plač, ki so
podlaga za prevedbo v skladu s tem zakonom, se upoštevajo dodatki, določeni z
zakoni in drugimi predpisi ter kolektivnimi pogodbami, in sicer:
Plačna skupina A
a) funkcijski dodatek v višini, določeni za določitev plače po
predpisih in drugih pravnih aktih, ki se uporabljajo do začetka uporabe tega
zakona,
b) delovna uspešnost, določena v predpisih in drugih pravnih aktih za
državne sekretarje in člane državne revizijske komisije, ki niso upravičeni do
funkcijskega dodatka.
Plačne skupine C do J
Kolektivna pogodba za negospodarske
dejavnosti v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 18/91, 53/92, 34/93,
15/94, 27/94, 59/94, 80/94, 64/95, 37/97, 3/98, 39/99, 40/99, 99/01 in 73/03):
-
2. člen Aneksa h kolektivni pogodbi za
negospodarske dejavnosti (Uradni list RS, št. 34/93 in Uradni list RS, št.
64/95), objavljen 10. 11. 1995, ki velja od 11. 11. 1995 (dodatek na tarifno
skupino).
Plačna skupina C – Uradniški nazivi v
državni upravi in v upravah lokalnih skupnosti ter v drugih državnih organih
Uredba o količnikih za določitev osnovne
plače in dodatkih zaposlenim v službah Vlade Republike Slovenije in v upravnih
organih (Uradni list RS, št. 35/96, 57/98, 33/2000, 1/01, 63/01, 37/02, 60/02,
61/02 in 105/02):
-
6. člen (dodatek za delavce s posebnimi
pooblastili in odgovornostmi),
-
8. člen (dodatek za vrednotenje omejitev in
posebnih obremenitev),
-
9. člen (dodatek za vrednotenje posebnih
obremenitev in prepovedi),
-
10. člen (dodatek za omejitve, ki izhajajo iz
dela),
-
10.a člen (dodatek za omejitev pravice do
stavke),
-
14. člen (dodatek za psihofizične obremenitve
in delo s strankami),
-
16. člen (dodatek za delo v upravi),
-
16.a člen (dodatek v skladu z dogovorom o
načinu usklajevanja plač v javnem sektorju v letu 2001) in
-
20. člen (dodatek za posebno nevarnost in
ogroženost).
Uredba o določitvi dodatkov strokovnim in
administrativno-tehničnim ter drugim delavcem na sodiščih, državnih tožilstvih,
državnem pravobranilstvu in v organih za postopek o prekrških (Uradni list RS,
št. 38/96, 39/99, 33/2000, 36/2000, 1/01, 63/01, 37/02, 60/02, 61/02, 105/02):
-
2. člen (dodatek za posebnost dela v
pravosodju),
-
2.a člen (dodatek v skladu z dogovorom o načinu
usklajevanja plač v javnem sektorju v letu 2001),
-
3. člen (dodatek za odločanje) in
-
8.a člen (dodatek za omejitev pravice do
stavke).
Zakon o izvrševanju kazenskih sankcij
(ZIKS-1, Uradni list RS, št. 22/2000 in 52/02):
-
259. člen (dodatek za pooblaščene uradne
osebe).
Zakon o policiji (ZPol) – Uradni list RS,
št. 49/98, 66/98, 93/01, 48/03, 79/03):
-
130. člen (dodatek za policiste).
Zakon o carinski službi (ZCS-1, Uradni list
RS, št. 56/99):
-
53. člen (dodatek za nezdružljivost) in
-
62. člen (dodatek za posebne pogoje dela in
pooblaščenost ter za vrednotenje posebnih odgovornosti).
Zakon o obrambi in zaščiti (ZOZ) – Uradni
list RS-stari, št. 15/91 in 18/91):
-
135. člen (dodatek za vrednotenje posebnih
pogojev dela in odgovornosti).
Zakon o varstvu pred naravnimi in drugimi
nesrečami (ZVNDN, Uradni list RS, št. 64/94 in 33/2000):
-
106. člen (dodatek za vrednotenje dela v
posebnih delovnih razmerah)
Plačna skupina D – Delovna mesta na
področju vzgoje, izobraževanja in športa
Kolektivna pogodba za dejavnost vzgoje in
izobraževanja v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 52/94, 49/95, 34/96,
45/96, 51/98, 28/99, 39/2000, 56/01, 64/01, 78/01 in 56/02):
-
2. člen Aneksa h kolektivni pogodbi za
dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št.
64/01), objavljen 3. 8. 2001, ki velja od 4. 8. 2001 (dodatek zaposlenim v
javnih vzgojno-izobraževalnih zavodih in višjem ter visokošolskem šolstvu),
-
3. člen Aneksa h kolektivni pogodbi za
dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št.
64/01), objavljen 3. 8. 2001, ki velja od 4. 8. 2001 (dodatek za posamezna
delovna mesta v visokošolskem zavodu),
-
4. člen Aneksa h kolektivni pogodbi za
dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št.
64/01), objavljen 3. 8. 2001, ki velja od 4. 8. 2001 (dodatek za strokovne
delavce in sodelavce),
-
1. člen Aneksa h kolektivni pogodbi za
dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št.
56/02), objavljen 28. 6. 2002, ki velja od 28. 6. 2002 (povišanje dodatkov do
leta 2006),
-
80. člen (dodatek za eksterno preverjanje in
poučevanje maturitetnih predmetov),
-
80. b člen (dodatek za pomočnike ravnateljev),
-
80.č člen (dodatek za usposobljenost za
mentorstvo pripravnikov),
-
80.d člen (dodatek za delo z otroki, mladostniki
oziroma študenti),
-
80.e člen (dodatek za obveznost izvolitve v
naziv),
-
80.f člen (psihofizične obremenitve in
odgovornosti),
-
80.g člen (povečanje dodatka iz 80.e člena),
-
81.a člen (dodatek za vodenje kuhinje),
-
81.b člen (dodatek za delo s finančnimi in
materialnimi sredstvi),
-
81.c člen (dodatek za laborante),
-
81.d člen (dodatek zaposlenim v tajništvu
univerze).
Plačna skupine E – Delovna mesta na
področju zdravstva
Kolektivna pogodba za dejavnost zdravstva
in socialnega varstva Slovenije (Uradni list RS, št. 15/94, 57/95, 19/96,
56/98, 76/98, 102/2000 in 62/01):
-
2. člen Aneksa h kolektivni pogodbi za
dejavnost zdravstva in socialnega varstva Slovenije (Uradni list RS, št.
62/01), objavljen 27. 7. 2001, ki velja od 27. 7. 2001 (korekcijski dodatek),
-
76. člen (dodatek za vplive delovnega okolja in
obremenitev pri delu),
-
77. člen (dodatek za delo s citostatiki),
-
78. člen (dodatek za delo s psihično motenimi
osebami),
-
79. člen (dodatek za ionizirajoče sevanje),
-
89.b člen (dodatek za zahtevnost in izpostavljenost
dela) in
-
89.c člen (dodatek za posebne obremenitve in
odgovornosti).
Kolektivna pogodba za zaposlene v
zdravstveni negi (Uradni list RS, št. 60/98, 73/98, 39/99, 63/99 in 73/2000):
-
104.a in 104.b člen (dodatek za zdravstveno
nego) iz priloge Aneksa h kolektivni pogodbi za zaposlene v zdravstveni negi
(Uradni list RS, št. 73/98), objavljen 30. 10. 1998, velja od 7. 11. 1998),
Aneks h kolektivni pogodbi za zaposlene v zdravstveni negi (Uradni list RS, št.
63/99), objavljen 6. 8. 1999, velja od 7. 8. 1999 in Aneks h kolektivni pogodbi
za zaposlene v zdravstveni negi (Uradni list RS, št. 73/2000), objavljen 19. 8.
2000, velja od 27. 8. 2000,
-
87. člen (vplivi delovnega okolja in
obremenitev pri delu),
-
88. člen (dodatek za delo s citostatiki),
-
89. člen (dodatek za delo s psihično motenimi
osebami),
-
90. člen (dodatek za ionizirajoče sevanje) in
-
103. člen (posebne obremenitve in
odgovornosti).
Kolektivna pogodba za zdravnike in
zobozdravnike v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 14/94, 15/94, 22/96,
23/96, 15/94, 22/96, 23/96, 39/98, 46/98 in 79/2000):
-
1., 2. in 3. člen Aneksa h kolektivni pogodbi
za zdravnike in zobozdravnike v Republiki Sloveniji Uradni list RS, št. 15/94,
objavljen 18. 3. 1994, velja od 26. 3. 1994 in Uradni list RS, št. 22/96,
objavljen 19. 4. 1996, velja od 27. 4. 1996 in Uradni list RS, št. 39/98,
objavljen 22. 5. 1998, velja od 30. 5. 1998 in Uradni list RS, št. 97/2000,
objavljen 20. 10. 2000, velja od 28. 10. 2000 in se uporablja od 1. 1. 2000
(zdravniški dodatek) in
-
70. člen (dodatek za občasne težje delovne
pogoje).
Plačna skupina F – Delovna mesta na
področju socialnega varstva
Kolektivna pogodba za dejavnost zdravstva
in socialnega varstva Slovenije (Uradni list RS, št. 15/94, 57/95, 19/96,
56/98, 76/98, 102/2000 in 62/01):
-
2. člen Aneksa h kolektivni pogodbi za
dejavnost zdravstva in socialnega varstva Slovenije (Uradni list RS, št.
62/01), objavljen 27. 7. 2001, ki velja od 27. 7. 2001 (korekcijski dodatek),
-
76. člen (dodatek za vplive delovnega okolja in
obremenitev pri delu),
-
78. člen (dodatek za delo s psihično motenimi
osebami),
-
88.a člen (dodatek za vodenje v delu, ki se
nanaša na računovodje),
-
89.b člen (dodatek za zahtevnost in
izpostavljenost dela) in
-
89.c člen (dodatek za posebne obremenitve in
odgovornosti).
Kolektivna pogodba za zaposlene v
zdravstveni negi (Uradni list RS, št. 60/98, 73/98, 39/99, 63/99 in 73/2000):
-
104.a in 104.b člen (dodatek za zdravstveno
nego) iz priloge Aneksa h kolektivni pogodbi za zaposlene v zdravstveni negi
(Uradni list RS, št. 73/98), objavljen 30. 10. 1998, velja od 7. 11. 1998),
Aneks h kolektivni pogodbi za zaposlene v zdravstveni negi (Uradni list RS, št.
63/99), objavljen 6. 8. 1999, velja od 7. 8. 1999 in Aneks h kolektivni pogodbi
za zaposlene v zdravstveni negi (Uradni list RS, št. 73/2000), objavljen 19. 8.
2000, velja od 27. 8. 2000,
-
87. člen (vplivi delovnega okolja in
obremenitev pri delu),
-
89. člen (dodatek za delo s psihično motenimi
osebami) in
-
103. člen (posebne obremenitve in
odgovornosti).
Plačna skupina G – Delovna mesta na
področju kulture in informiranja
Kolektivna pogodba za kulturne dejavnosti v
Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 45/94, 39/96, 82/99 102/2000, 52/01 in
64/01):
-
65.a člen (dodatek za posebno naravo dela
oziroma posebne obremenitve in odgovornosti za nosilne poklice oziroma za
pridobljeni strokovni naziv),
-
66. člen (dodatek za vodenje organizacijskih
ali delovnih enot),
-
76.a člen (dodatek za stalno delo v
neenakomerno razporejenem delovnem času),
-
78.c člen (dodatek za obremenitve pri delu z
gradivom) in
-
78.d člen (dodatek v zvezi dogovorom zaradi
rasti cen življenjskih potrebščin).
Kolektivna pogodba Javnega zavoda RTV
Slovenija (veljavnost od 1. 8. 1992):
-
111. člen (dodatek na osnovno plačo za dodatna
znanja)
-
112. člen (osnovna plača po posebni pogodbi o
zaposlitvi)
-
116. člen, četrti odstavek (dodatek za
stalnost); za vse zaposlene v skladu s KP RTV Slovenija se upošteva enoten
dodatek v višini 0,60% za vsako dopolnjeno leto delovne dobe. Dodatek, do
katerega je upravičen javni uslužbenec, se prišteje k osnovnemu količniku in je
sestavni del prevedene plače.
V skladu z 49.č členom tega zakona se
javnim uslužbencem v JZ RTV Slovenija ob prevedbi po tem zakonu lahko upošteva
število napredovanj, ki bi jih javni uslužbenec dosegel, če bi glede na število
let, ko je delal na enakih delovnih mestih ali delovnih mestih podobne
zahtevnosti, napredoval vsaka tri leta za en plačni razred, vendar pa največ za
pet plačnih razredov, pri čemer merila o napredovanju partnerji določijo z
dogovorom.
Javni uslužbenec, ki se mu ob prevedbi
upošteva 112. člen Kolektivne pogodbe Javnega zavoda RTV Slovenije (veljavnost
1. 8. 1992), je lahko upravičen tudi do preostanka plačnih razredov za
napredovanje iz prejšnjega stavka.
V prevedbo se vštevajo aneksi k pogodbam o
zaposlitvi po Pravilniku o napredovanju in nagrajevanju delavcev JZ RTV SLO, za
katere se ugotovi, da imajo pravno podlago.
Če je javnemu uslužbencu ob prevedbi
upoštevan aneks po pravilniku iz prejšnjega stavka, je lahko upravičen tudi do
preostanka napredovanja do petih plačnih razredov.
Plačna skupina H – Delovna mesta in nazivi
na področju znanosti
Kolektivna pogodba za raziskovalno
dejavnost (Uradni list RS, št. 45/92, 50/92, 5/93, 50/94, 45/96, 51/98, 73/98,
106/99, 107/2000, 64/01, 84/01 in 85/01):
-
3. člen Aneksa h kolektivni pogodbi za
raziskovalno dejavnost (Uradni list RS, št. 45/92 in naslednji) (dodatek na
delovno mesto),
-
54.a člen (dodatek zaposlenim za delo v
raziskovalni dejavnosti),
-
54.b člen (dodatek za posebne obremenitve in
odgovornosti),
-
54.c člen (dodatek za izvolitev v naziv) in
-
54.d člen (povečanje dodatka).
Plačna skupina I – Delovna mesta v javnih
agencijah, javnih skladih, drugih javnih zavodih in javnih gospodarskih zavodih
ter pri drugih uporabnikih proračuna
Uredba o količnikih za določitev osnovne
plače in dodatkih zaposlenim v službah Vlade Republike Slovenije in v upravnih
organih (Uradni list RS, št. 35/96, 5/98, 33/2000, 1/01, 63/01, 37/02, 60/02,
61/02 in 105/02):
-
8. člen (dodatek za vrednotenje omejitev in
posebnih obremenitev),
-
9. člen (dodatek za vrednotenje posebnih
obremenitev in prepovedi),
-
10.a člen (dodatek za omejitev pravic do
stavke),
-
14. člen (dodatek za psihofizične obremenitve
in delo s strankami),
-
15. člen (dodatek za posebne obremenitve za
strokovno tehnične delavce),
-
16. člen (dodatek za delo v upravi) in
-
16.a člen (dodatek v skladu z dogovorom o
načinu usklajevanja plač v javnem sektorju za leto 2001).
Kolektivna pogodba delavcev zdravstvenega
zavarovanja Slovenije (23. 12. 1992, spremembe: 1. 5. 1994, 1. 7. 1995, 1. 7. 1996,
1. 1. 1998, 2. 7. 1998, 27. 11. 2000, 25. 9. 2001 in 18. 12. 2002 in 18. 12.
2002):
-
210. člen (dodatek za vpliv okolja),
-
213. člen, tretji odstavek (dodatek za delo v
Zavodu),
-
214. člen (funkcijski dodatek, razen dodatka za
odgovornost za koordinacijo dela v skupini (zadnja alineja točke a) in dodatka
iz točke f),
-
215. člen (dodatki, ki izhajajo iz posebnih
pooblastil in psihičnih obremenitev),
-
216. člen (zdravniški dodatek),
-
217. člen (dodatek za socialne stike),
-
218. člen (dodatek za posebne obremenitve in
odgovornosti) in
-
218.a člen (korekcijski dodatek).
Kolektivna pogodba za dejavnost zdravstva
in socialnega varstva Slovenije (Uradni list RS, št. 15/94, 57/95, 19/96,
56/98, 76/98, 102/2000 in 62/01):
-
2. člen Aneksa h kolektivni pogodbi za dejavnost
zdravstva in socialnega varstva Slovenije (Uradni list RS, št. 62/01),
objavljen 27. 7. 2001, ki velja od 27. 7. 2001 (korekcijski dodatek),
-
76. člen (dodatek za vplive delovnega okolja in
obremenitev pri delu),
-
89.b člen (dodatek za zahtevnost in izpostavljenost
dela) in
-
89.c člen (dodatek za posebne obremenitve in
odgovornosti).
Kolektivna pogodba Zavoda za pokojninsko in
invalidsko zavarovanje Slovenije (prečiščeno besedilo 22. 11. 2000 in
sprememba 23. 5. 2001):
-
12. člen (dodatek za delo v Zavodu),
-
14.a člen (dodatek za posebnost dela na
področju pokojninskega in invalidskega zavarovanja),
-
17. člen (dodatek za posebno odgovornost) in
-
19.b člen (dodatek zaradi posebnih naporov in
psihofizičnih obremenitev), le za tiste javne uslužbence, ki niso urejeni v
Uredbi o plačah direktorjev v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 73/05,
107/05, 12/06, 36/06, 46/06, 77/06, 128/06 in 37/07).
Kolektivna pogodba Zavoda Republike
Slovenije za zaposlovanje Slovenije podpisana dne 17. 5. 1995, s spremembami in
dopolnitvami z dne 23. 10. 2003 ter aneksi k tej pogodbi: št. 1 z dne 20. 7.
1999, št. 2 z dne 8. 11. 2000, št. 3 z dne 16. 1. 2001, št. 4 z dne 24. 10.
2002:
-
126. člen (dodatek za fizične obremenitve,
posebne obremenitve pri delu s strankami)
-
127. člen (dodatek za omejitve, ki izhajajo iz
dela).
Zakon o varstvu pred naravnimi in drugimi
nesrečami (ZVNDN) – Uradni list RS, št. 64/94 in 33/2000)
-
106. člen (dodatek za vrednotenje dela v
posebnih delovnih razmerah).
Plačna skupina J – Spremljajoča delovna
mesta
Pri posameznem delovnem mestu se
uporabljajo dodatki iz uredb in kolektivnih pogodb, glede na to, v katero
plačno skupino spada posamezno delovno mesto.
(2) Uporabniki proračuna, ki so izplačevali
dodatke na podlagi svojih splošnih aktov, pri prevedbi upoštevajo vse dodatke,
ki ne bodo kot dodatki določeni v Kolektivni pogodbi za javni sektor. Uporabnik
proračuna je dolžan spisek dodatkov, ki bodo upoštevani ob prevedbi, poslati v
vednost ministrstvu, pristojnemu za sistem plač v javnem sektorju.
(3) Dodatki,
ki so upoštevani pri prevedbi, ne morejo biti določeni v Kolektivni pogodbi za
javni sektor.«;
spreminja 49.c člen zakona tako, da se glasi:
»49.c člen
(1) Nominalni znesek vrednosti delovnega
mesta oziroma naziva, izračunan v skladu z 49.a in 49.b členom tega zakona se
prevede v plačni razred po tem zakonu z uvrstitvijo v po vrednosti najbližji
plačni razred iz priloge 1 tega zakona. Prevedba orientacijskih delovnih mest
in nazivov je priloga Kolektivne pogodbe za javni sektor, prevedba vseh
delovnih mest in nazivov pa je priloga uredb oziroma aneksov h kolektivnim
pogodbam dejavnosti in poklicev. Če prevedba delovnih mest in nazivov ni
določena v navedenih aktih, se določi z aktom organa uporabnika proračuna, ki
je pristojen za urejanje pravic in obveznosti iz delovnih razmerij.
(2) Nominalni znesek osnovne plače javnega
uslužbenca, izračunan v skladu z 49.a in 49.b členom tega zakona, se prevede v
osnovno plačo po tem zakonu z uvrstitvijo v po vrednosti najbližji plačni
razred iz priloge 1, vendar ne nižje, kot v plačni razred, ki je za toliko
razredov višji od plačnega razreda delovnega mesta javnega uslužbenca, kot jih
je dosegel z napredovanjem do dneva prevedbe.
(3) Nominalni znesek osnovne plače
funkcije, izračunan v skladu z 49.a in 49.b členom tega zakona se prevede v
plačni razred po tem zakonu z uvrstitvijo v po vrednosti najbližji plačni
razred iz priloge 1 tega zakona. Prevedba se določi z aktom organa uporabnika
proračuna, ki je pristojen za urejanje pravic in obveznosti iz delovnih
razmerij.
(4) Nominalni
znesek osnovne plače funkcionarja, izračunan v skladu z 49.a in 49.b členom
tega zakona, se prevede v plačni razred po tem zakonu z uvrstitvijo v po
vrednosti najbližji plačni razred iz priloge 1 tega zakona, vendar ne nižje kot
v plačni razred, ki je za toliko razredov višji od plačnega razreda funkcije,
kot jih je funkcionar dosegel do dneva prevedbe. Prevedba se določi z aktom
organa uporabnika proračuna, ki je pristojen za urejanje pravic in obveznosti
iz delovnih razmerij.«;
spreminja 49.č člen zakona tako, da se glasi:
»49.č člen
(1) Javni uslužbenec, ki je bil s prevedbo
uvrščen v višji plačni razred od prevedenega plačnega razreda njegovega
delovnega mesta oziroma naziva, se zaradi odprave nesorazmerja uvrsti v plačni
razred, ki je od plačnega razreda delovnega mesta oziroma naziva, določenega v
skladu s tem zakonom, višji za razliko med prevedenim plačnim razredom javnega
uslužbenca v skladu z drugim odstavkom 49.c člena in prevedenim plačnim
razredom delovnega mesta oziroma naziva v skladu s prvim odstavkom 49.c člena
tega zakona.
(2) Če je v Kolektivni pogodbi za javni
sektor, kolektivni pogodbi dejavnosti oziroma poklicev ali uredbi za delovno
mesto oziroma naziv, na katerega je razvrščen javni uslužbenec, določen višji
plačni razred od prevedenega plačnega razreda, določenega na podlagi prvega
odstavka 49.c člena tega zakona, se javnemu uslužbencu zaradi odprave
nesorazmerja v osnovni plači določi višji plačni razred, kot je zanj ugotovljen
na podlagi drugega odstavka 49. c člena tega zakona, vendar pri tem osnovno
plačo višjega plačnega razreda doseže postopoma.
(3) V skladu s prejšnjim odstavkom javni
uslužbenec ne more biti uvrščen v višji plačni razred od plačnega razreda
delovnega mesta oziroma naziva, ki ga je možno doseči z napredovanjem.
(4) Javni uslužbenec ki je s prevedbo
uvrščen v plačni razred, ki dosega ali presega najvišji plačni razred, ki ga je
možno doseči z napredovanjem na delovnem mestu oziroma v nazivu, obdrži plačni
razred, v katerega je bil uvrščen.
(5) Javni uslužbenec doseže osnovno plačo,
ki pripada višjemu plačnemu razredu zaradi odprave nesorazmerja, najkasneje do
31. 12. 2009.
(6) Postopna odprava razlike med osnovno
plačo višjega plačnega razreda in osnovno plačo plačnega razreda, v katerega je
bil javni uslužbenec uvrščen s prevedbo, se izvede v rokih in na način,
dogovorjen s Kolektivno pogodbo za javni sektor. Za zaposlene v dejavnostih in
poklicih, kjer pred uveljavitvijo tega zakona ni bil uveljavljen sistem
napredovanj v plačne razrede ali nazive in ni bilo izravnalnih dodatkov, bodo
merila za njihovo uvrstitev v plačni razred, ki vključujejo tudi pravico do
preteklega napredovanja in izravnalnih dodatkov, opredeljena v Kolektivni
pogodbi za javni sektor.
(7) Funkcionarjem plačne podskupine A1, A2,
A3 in A4, ki jim pripada višja osnovna plača od prevedene osnovne plače,
določene v skladu s predpisi, ki so se uporabljali do začetka obračuna plač
funkcionarjem po tem zakonu, se nastalo nesorazmerje odpravi na naslednji
način:
a) nesorazmerja v osnovnih plačah, ki so večja od štirih plačnih
razredov, se odpravijo s 1. januarjem 2008 v višini nesorazmerja nad
štirimi plačnimi razredi,
b) preostala nesorazmerja v osnovnih plačah se odpravijo v obdobju od
leta 2008 do leta 2009 z naslednjo dinamiko:
-
1/3 nesorazmerja se odpravi s 1. 1. 2008
-
1/3 nesorazmerja se odpravi s 1. 7. 2008
-
1/3 nesorazmerja se odpravi s 1. 7. 2009.
(8) Funkcionarjem, ki jim pripada nižja
osnovna plača od prevedene osnovne plače, določene v skladu s predpisi, ki so
se uporabljali do začetka obračuna plač po tem zakonu, se nastalo nesorazmerje
odpravi s 1. januarjem 2008, pri čemer se upošteva določba 49. člena tega
zakona.
(9) V primerih, ko se osnovne plače funkcij
v primerjavi s prevedenimi povečujejo, pripada funkcionarjem, ki nastopijo
funkcijo po 1. januarju 2008, osnovna plača v višini osnovne plače, ki je
bila določena za to funkcijo s prevedbo v skladu s tretjim odstavkom 49.c člena
tega zakona, povečano za delež, za kolikor so bila odpravljena nesorazmerja do
dneva nastopa funkcije.
(10) V primerih, ko se osnovne plače
funkcij v primerjavi s prevedenimi znižujejo, pripada funkcionarjem, ki
nastopijo funkcijo po 1. januarju 2008, osnovna plača funkcije, kot je
določena v prilogi 3 tega zakona.
(11) Na način iz devetega odstavka tega
člena se določijo tudi plače javnih uslužbencev, ki se zaposlijo oziroma so
premeščeni ali imenovani v naziv po prvem obračunu plač v skladu s tem zakonom.
(12) Če se
javnemu uslužbencu ali funkcionarju ob zaposlitvi, premestitvi, imenovanju
oziroma izvolitvi, določi višji plačni razred od plačnega razreda delovnega
mesta, naziva ali funkcije, se dodani plačni razredi prištejejo plačnemu
razredu, določenemu po devetem, desetem in enajstem odstavku.«;
spreminja 49.d člen zakona tako, da se glasi:
»49.d člen
(1) V obdobju odprave nesorazmerij
napreduje javni uslužbenec na delovnem mestu oziroma v nazivu v skladu s tem
zakonom in na njegovi podlagi izdanimi predpisi. Napredovanje javnega
uslužbenca se ne šteje kot odprava nesorazmerja v osnovni plači, ampak sta oba
postopka med seboj ločena. Plačni razredi, ki jih javni uslužbenec pridobi z
napredovanjem na delovnem mestu oziroma v nazivu, se prištejejo k že doseženemu
plačnemu razredu.
(2) Če je bil javni uslužbenec s prevedbo
uvrščen v plačni razred, ki dosega ali presega najvišji plačni razred, ki ga je
možno z napredovanjem na delovnem mestu oziroma v nazivu doseči po odpravi
nesorazmerja, ne more napredovati, dokler ne pridobi višjega naziva ali je
razporejen na višje uvrščeno delovno mesto.
(3) Določbi
prejšnjih dveh odstavkov se smiselno uporabljata tudi za sodnike, državne
tožilce in državne pravobranilce.«;
spreminja 49.e člen zakona tako, da se glasi:
»49.e člen
V primeru, da
javni uslužbenec oziroma funkcionar v času odprave nesorazmerja napreduje na
višje delovno mesto ali v višji naziv, se uvrsti v plačni razred novega
delovnega mesta oziroma naziva v skladu s predpisi, ki veljajo za napredovanje
na višje delovno mesto oziroma v višji naziv.«;
spreminja naslov 3. točke XIII. poglavja tako,
da se glasi:
»3. PRIMERJAVA MED PLAČO JAVNEGA
USLUŽBENCA IN FUNKCIONARJA PRED IN PO ZAČETKU UPORABE TEGA ZAKONA«;
spreminja 49.f člen zakona tako, da se glasi:
»49.f člen
(1) V skladu z 49. členom tega zakona se
izvede primerjava med plačo, določeno na podlagi predpisov in kolektivnih
pogodb, ki se uporabljajo do začetka izplačila plač po tem zakonu in plačo,
izplačano po tem zakonu.
(2) Primerljivi znesek plače, določen po
predpisih in kolektivnih pogodbah, ki se uporabljajo do začetka izplačila plač
po tem zakonu, je plača za mesec pred prvim izplačilom plač po tem zakonu,
izračunana za polni delovni čas (174 delovnih ur oziroma manj, če tako določa
posebni zakon za določeno delovno mesto). Pri izračunu se ne upošteva dela
plače za delovno uspešnost, dodatka za mentorstvo, dela plače za povečan obseg
dela in dodatkov za delo v manj ugodnem delovnem času.
(3) Primerljivi znesek plače, določen po
tem zakonu, je plača, obračunana za polni delovni čas (174 delovnih ur oziroma
manj, če tako določa posebni zakon za določeno delovno mesto). Pri izračunu se
ne upošteva dela plače za delovno uspešnost, dodatka za mentorstvo, dela plače
za povečan obseg dela in dodatkov za delo v manj ugodnem delovnem času.
(4) Kolikor je
primerljivi znesek plače, izračunan v skladu z drugim odstavkom tega člena,
višji od primerljivega zneska plače, obračunanega v skladu s tretjim odstavkom
tega člena, se javnemu uslužbencu obračuna plača po predpisih in kolektivnih
pogodbah, ki so se uporabljali do izplačila plač po tem zakonu.
(5) Primerljivi znesek plače, določen po
predpisih, ki se uporabljajo do začetka obračuna plač funkcionarjev po tem
zakonu, je plača za mesec pred prvim izplačilom plač po tem zakonu, izračunana
za polni delovni čas (174 delovnih ur). Pri izračunu se upošteva koeficient za
določitev plače funkcionarja, funkcijski dodatek oziroma dodatek za
nezdružljivost oziroma delovna uspešnost za državne sekretarje in člane državne
revizijske komisije in dodatek za delovno dobo.
(6) Primerljivi znesek plače, določen po
tem zakonu, je plača funkcionarja, obračunana za polni delovni čas (174
delovnih ur). Pri izračunu se upošteva osnovna plača, korigirana za morebitno
odpravo nesorazmerja v osnovni plači in dodatek za delovno dobo.
(7) V kolikor
je primerljivi znesek plače ustavnega sodnika, sodnika, državnega tožilca ali
državnega pravobranilca, izračunan v skladu s petim odstavkom tega člena, višji
od primerljivega zneska plače, obračunanega v skladu s šestim odstavkom tega
člena, se mu obračuna plača po predpisih, ki so se uporabljali do obračuna plač
po tem zakonu. V kolikor je primerljivi znesek plače drugega funkcionarja,
izračunan v skladu s petim odstavkom tega člena, zmanjšan za 5%, višji od
primerljivega zneska plače, obračunanega v skladu s šestim odstavkom tega
člena, se mu obračuna plača po predpisih, ki so se uporabljali do obračuna plač
po tem zakonu, zmanjšana za 5%.«;
spreminja 52. člen zakona tako, da se glasi:
»52. člen
(1) Z dnem uveljavitve tega zakona
prenehajo veljati vse določbe zakonov in drugih predpisov, ki urejajo plače
zaposlenih v javnih zavodih, državnih organih in lokalnih skupnostih ter drugih
osebah javnega prava, ki se urejajo s tem zakonom, razen določb področnih
predpisov, ki urejajo napredovanje oziroma pridobitev nazivov, in določb
področnih zakonov, ki določajo dodatek za stalnost uradnikom s posebnimi
pooblastili.
(2) Ne glede na določbo prvega odstavka
tega člena, znaša dodatek za stalnost uradnikom s posebnimi pooblastili, pod
pogoji, določenimi v posebnih predpisih, po začetku izplačila plač po tem
zakonu, enak odstotek, kot bo določen za dodatek za delovno dobo.
(3) Višina uskladitve izhodiščne plače za
I. tarifni razred za mesec avgust 2003 in januar 2004 se lahko spremeni samo z
aneksom h kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji.
(4) Izplačilo plač po tem zakonu mora biti
zagotovljeno najkasneje tri mesece po sprejetju vseh podzakonskih aktov in
kolektivnih pogodb, potrebnih za obračun plač v skladu s tem zakonom.
(5) Do začetka izplačila plač po tem
zakonu, se javnim uslužbencem izplačujejo plače po predpisih in kolektivnih
pogodbah, veljavnih do uveljavitve tega zakona.
(6) Ne glede na določbo petega odstavka
tega člena je možno javnemu uslužbencu iz plačne skupine B v obdobju do
pričetka izplačevanja plač v skladu s tem zakonom, s pogodbo o zaposlitvi
določiti oziroma izplačati plačo največ v višini, ki brez dodatka za delovno
dobo pri uporabnikih proračuna, katerih ustanovitelj je država, ne presega
višine bruto plače 65. plačnega razreda, pri uporabnikih proračuna, katerih
ustanovitelj je lokalna skupnost, pa ne presega višine bruto plače 59. plačnega
razreda iz Priloge 1 tega zakona.
(7) Izjeme od omejitve iz šestega
odstavka tega člena so dopustne le v primeru plačila dela v dežurstvu, če
uporabnik proračuna pridobi soglasje pristojnega ministra, ker je delo javnega
uslužbenca iz plačne skupine B v dežurstvu nujno potrebno zaradi zagotavljanja
nemotenega opravljanja dejavnosti.
(8) V obdobju uporabe šestega odstavka
tega člena je možno javnemu uslužbencu iz plačne skupine B poleg plače izplačati
enkratno letno nagrado za uspešno poslovanje le s soglasjem ustanovitelja, če
so izpolnjeni naslednji pogoji:
-
ugotovitev organa upravljanja, pristojnega za
sprejem letnega poročila, da so preseženi cilji letnega programa dela,
-
pozitiven poslovni izid,
-
več kot 10% prihodkov doseženih s prodajo blaga
in storitev na trgu in
-
izplačilo povečane delovne uspešnosti za
zaposlene s soglasjem ustanovitelja, kadar je v skladu s predpisi takšno
soglasje potrebno.
(9) Sklenjene pogodbe o zaposlitvi se
uskladijo z določbami prejšnjih treh odstavkov najkasneje v treh mesecih od
uveljavitve tega zakona.
(10) Ne
glede na določbo četrtega odstavka tega člena se pričnejo plače, ravnateljev,
direktorjev in tajnikov izplačevati po določbah tega zakona najkasneje s
1. 3. 2006. Če do 31. 12. 2005 ni sprejeta Kolektivna pogodba za
javni sektor, vlada z uredbo določi višino dodatkov, ki se začasno uporabljajo
za izplačilo plač ravnateljem, direktorjem in tajnikom, do pričetka uporabe
Kolektivne pogodbe za javni sektor. Ne glede na druge določbe tega zakona se
dinamika odprave nesorazmerij v osnovnih plačah določi z uredbo o plačah
direktorjev v javnem sektorju. Za izplačilo plač direktorjev se ne uporabljajo
določbe prvega odstavka 49. člena in 49.f člena tega zakona.
(11) Izhodiščna
plača za negospodarske dejavnosti za I. tarifni razred od 1. julija 2004 znaša
53.748 SIT.«;
v zvezi z 9. členom Zakona o spremembah in
dopolnitvah Zakona o sistemu plač v javnem sektorju – ZSPJS-E določa:
»9. člen
(se preneha uporabljati)«;
v zvezi z 10. členom Zakona o spremembah in
dopolnitvah Zakona o sistemu plač v javnem sektorju – ZSPJS-E določa:
10. člen
(se preneha uporabljati)«;
ter vsebuje naslednje prehodne in končno
določbo:
»PREHODNE IN KONČNA DOLOČBA
26. člen
Funkcionarjem plačne podskupine A5, ki jim
je v skladu z Odlokom o plačah funkcionarjev (Uradni list RS, št. 14/06)
pripadla višja osnovna plača od prevedene osnovne plače, določene v skladu s
predpisi, ki so se uporabljali do začetka uporabe navedenega odloka, in jim je
bila s pričetkom uporabe navedenega odloka odpravljena ena četrtina
nesorazmerja, se preostalo nesorazmerje odpravi v obdobju od leta 2007 do leta
2009, pri čemer se pri obračunu plač za december vsako leto odpravi ena
četrtina nesorazmerja.
27. člen
(1) Del plače za redno delovno uspešnost se
začne sodnikom, državnim tožilcem in državnim pravobranilcem izplačevati za
leto 2008.
(2) Plačilo za povečan obseg dela sodnikov,
državnih tožilcev in državnih pravobranilcev se lahko začne izplačevati že v
letu 2007, in sicer v okviru zagotovljenih proračunskih sredstev. Sodnikom,
državnim tožilcem in državnim pravobranilcem se plačilo za povečan obseg dela v
letu 2007 izplačuje za izvajanje projekta odprave sodnih zaostankov, državnim
pravobranilcem pa tudi za projekt povrnitve vlaganj v telekomunikacijsko
omrežje.
(3) Merila za določanje višine plačila za
povečan obseg dela sodnikov, državnih tožilcev in državnih pravobranilcev dela
se določijo najkasneje do 15. julija 2007.
28. člen
Obseg sredstev za redno delovno uspešnost
sodnikov, državnih tožilcev in državnih pravobranilcev za leto 2008 znaša 2%
letnih sredstev za osnovne plače.
29. člen
Z dnem uveljavitve tega zakona preneha
veljati Odlok o plačah funkcionarjev (Uradni list RS, št. 14/06).
30. člen
Z dnem uveljavitve tega zakona se prenehata
uporabljati 9. in 10. člen Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o sistemu
plač v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 14/06).
31. člen
(1) Izhodiščna plača za negospodarske
dejavnosti za I. tarifni razred od 1. januarja 2007 znaša 232,79 eurov.
Pri obračunu plač za julij 2007 so javni uslužbenci upravičeni do poračuna plač
za obdobje januar–junij 2007 v višini razlike do izhodiščne plače oziroma
plačnega razreda, veljavnih do 1. januarja 2007.
(2) Funkcionarska osnova za obračun plač
funkcionarjev od 1. januarja 2007 znaša 615,74 eurov. Pri obračunu plač za
julij 2007 so funkcionarji upravičeni do poračuna plač za obdobje januar–junij
2007 v višini razlike do plačnega razreda, veljavnega do 1. januarja 2007.
(3) Izhodiščna plača za negospodarske
dejavnosti za I. tarifni razred od 1. julija 2007 znaša 235,82 eurov.
(4) Plačna lestvica iz priloge 1 tega
zakona se spremeni tako, da se osnovne plače plačnih razredov od
1. januarja 2007 povišajo za 0,45%.
(5) Plačna lestvica iz priloge 1 tega
zakona se spremeni tako, da se osnovne plače plačnih razredov od 1. julija
2007 povišajo za 1,30%.
(6) Funkcionarji in javni uslužbenci, ki so
se jim v obdobju januar–junij 2007 plače že obračunavale v skladu s tem zakonom
so za obdobje do junija 2007 upravičeni do poračuna plač v višini razlike do
plačnega razreda, veljavnega do 1. januarja 2007.
(7) Usklajeni plačni lestvici iz priloge 1
se objavita v prilogi tega zakona.
(8) Za odpravo nesorazmerij v plačah se od
1. julija 2007 dalje nameni 1,26% od zneska izhodiščne plače oziroma
osnove za obračun plač za mesec junij 2007.
32. člen
Plače funkcionarjev se v skladu s tem
zakonom pričnejo obračunavati s 1. januarjem 2008, razen plačila za
povečan obseg dela iz tretjega odstavka 27. člena tega zakona.
33. člen
Ta zakon začne
veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o sistemu plač v javnem
sektorju – ZSPJS-H
(Uradni list RS, št. 17/08) vsebuje naslednji prehodni in končno določbo:
»PREHODNI IN KONČNA DOLOČBA
2. člen
(1) Izhodiščna plača za negospodarske
dejavnosti za I. tarifni razred se od 1. januarja 2008 poveča za 3,4% in znaša
243,84 eurov. Javni uslužbenci so upravičeni do poračuna plač od 1. januarja
2008.
(2) Plačna lestvica iz priloge 1 zakona se
spremeni tako, da se osnovne plače plačnih razredov od 1. januarja 2008
povišajo za 3,4%. Funkcionarji ter ravnatelji, direktorji in tajniki v javnem
sektorju so upravičeni do poračuna plač od 1. januarja 2008.
(3) Usklajena plačna lestvica iz prejšnjega
odstavka se objavi kot priloga 1 tega zakona.
3. člen
Del 1. člena tega zakona, ki v prilogi 3,
točka b), v tabelo dodaja funkcijo »predsednik državnega sveta« pod šifro
»A020205« in jo uvršča v 64. plačni razred, se začne uporabljati z dnem, ko
predsednik državnega sveta začne svojo funkcijo opravljati poklicno.
4. člen
Ta zakon začne
veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o sistemu plač v javnem
sektorju – ZSPJS-I
(Uradni list RS, št. 58/08) spreminja 48. člen zakona tako, da se glasi:
»48. člen
(1) Po uveljavitvi predpisov in kolektivnih
pogodb, usklajenih s tem zakonom, se javni uslužbenci in funkcionarji uvrstijo
v plačne razrede v skladu s temi predpisi in kolektivnimi pogodbami.
(2) Delodajalec izda javnemu uslužbencu
oziroma funkcionarju pisno obvestilo in mu hkrati izroči pisni predlog
ustreznega aneksa k pogodbi o zaposlitvi, odločbo oziroma sklep, v katerem so
podatki oziroma določbe o plačnem razredu na osnovi prevedbe, plačnem razredu
na osnovi odprave nesorazmerij, plačnem razredu, ki ga je javni uslužbenec
oziroma funkcionar dosegel z napredovanjem in dodatkih ter datumu, ko se bo
plača pričela izplačevati v skladu s prvim odstavkom tega člena. Obvestilo in
predlog aneksa, odločbe oziroma sklepa je delodajalec dolžan izročiti javnemu
uslužbencu oziroma funkcionarju najmanj trideset dni pred datumom prvega
izplačila plač po tem zakonu.
(3) Po tem
zakonu lahko javni uslužbenci napredujejo samo za razliko med številom plačnih
razredov, v katere se je mogoče uvrstiti z napredovanjem po tem zakonu in
številom že doseženih plačnih razredov s prevedbo.«;
dodaja 48.a člen, ki se glasi:
»48.a člen
Z aktom iz drugega odstavka 48. člena tega
zakona se določi:
-
nominalni znesek osnovne plače delovnega mesta,
-
prevedeni plačni razred delovnega mesta,
-
nominalni znesek osnovne plače javnega
uslužbenca,
-
prevedeni plačni razred javnega uslužbenca,
-
prevedeno osnovno plačo javnega uslužbenca,
-
skupaj dodatke, upoštevane v primerljivem
znesku plače,
-
primerljivi znesek plače, določen po predpisih
in kolektivnih pogodbah, ki se uporabljajo do začetka izplačila plač po ZSPJS
(Z111),
-
šifro in ime delovnega mesta in naziva, na
katerega je javni uslužbenec razporejen oziroma imenovan,
-
tarifni razred delovnega mesta,
-
plačni razred, v katerega je uvrščen javni
uslužbenec,
-
osnovno plačo javnega uslužbenca,
-
sredstva za odpravo nesorazmerja v osnovni plači,
-
dinamiko odprave nesorazmerja v osnovni plači,
-
odbitek za odpravo nesorazmerja za prvo
obdobje,
-
skupaj dodatke, upoštevane v primerljivem
znesku plače,
-
primerljivi znesek plače, določen po ZSPJS
(Z104),
-
razliko med primerljivima plačama
(A040=Z111-Z104),
-
dodatke,
-
upravičenost do napredovanja in
- del plače iz vseh naslovov delovne uspešnosti.«;
spreminja 49. člen zakona tako, da se glasi:
»49. člen
(1) Če bi javni uslužbenec, ustavni sodnik,
sodnik, državni tožilec ali državni pravobranilec po določitvi plače v skladu z
49.f členom tega zakona prejel plačo v nižjem znesku, kot je znesek plače,
določene po predpisih, ki se uporabljajo do začetka obračuna plač po tem
zakonu, se mu do izenačitve obeh zneskov izplačuje razlika do zneska plače,
določenega po predpisih, ki se uporabljajo do začetka obračuna plač po tem
zakonu.
(2) Če bi funkcionar iz plačne podskupine
A1, A2, A4 (razen ustavni sodnik, državni tožilec in državni pravobranilec) in
A5 po določitvi plače v skladu z 49.f členom tega zakona, prejel plačo v
znesku, ki je za več kot pet odstotkov nižji od zneska plače, določene po
predpisih, ki se uporabljajo do začetka obračuna plač po tem zakonu, se mu do
izenačitve obeh zneskov izplačuje razlika do zneska plače, določenega po
predpisih, ki se uporabljajo do začetka obračuna plač funkcionarjev po tem
zakonu, zmanjšanega za 5%.
(3) Pri primerjavi obeh zneskov iz prvega
in drugega odstavka se upoštevajo določbe 49.f člena tega zakona.
(4) Ne glede
na višino dodatka za delovno dobo, določenega v 238. členu Zakona o delovnih
razmerjih (Uradni list RS, št. 42/02), pripada vsem javnim uslužbencem dodatek
za delovno dobo v višini, določeni s Kolektivno pogodbo za javni sektor.«;
spreminja 49.a člen zakona tako, da se glasi:
»49.a člen
(1) Za določitev plačnega razreda javnega
uslužbenca in funkcionarja na podlagi tega zakona se opravi prevedba nominalnih
zneskov osnovnih plač, določenih za delovna mesta oziroma nazive ter funkcije
in nominalnih zneskov osnovnih plač javnih uslužbencev in funkcionarjev po
predpisih in kolektivnih pogodbah, ki se uporabljajo do izplačila plače po tem
zakonu.
(2) Nominalni znesek osnovne plače
delovnega mesta oziroma naziva, ki je podlaga za prevedbo, se določi tako, da
se seštevek količnika delovnega mesta in dodatkov iz 49.b člena tega zakona,
pomnoži z vrednostjo osnove za obračun plač iz četrtega odstavka tega člena.
(3) Nominalni znesek osnovne plače javnega
uslužbenca in funkcionarja, ki je podlaga za prevedbo, se določi tako, da se
seštevek količnika, ki ga je javni uslužbenec oziroma funkcionar dosegel z
napredovanjem na delovnem mestu ali v nazivu in dodatkov iz 49.b člena tega
zakona, pomnoži z vrednostjo osnove za obračun plač iz četrtega odstavka tega
člena.
(4) Osnova za obračun plač iz drugega in
tretjega odstavka tega člena, je za javne uslužbence in funkcionarje, za katere
se uporablja izhodiščna plača po Kolektivni pogodbi za negospodarske
dejavnosti, znesek izhodiščne plače za I. tarifni razred, veljavne na dan, ko
se opravi prevedba. Osnova za obračun plač za javne uslužbence in funkcionarje,
za katere se ne uporablja izhodiščna plača po Kolektivni pogodbi za
negospodarske dejavnosti, je znesek, določen po predpisih in kolektivnih
pogodbah, ki se je na dan prevedbe uporabljal za določitev njihovih plač.
(5) Na način iz tega člena se prevedejo
tudi nominalni zneski osnovnih plač javnih uslužbencev, ki imajo v skladu z
zakonom, aktom pristojnega organa ali pogodbo o zaposlitvi, pravico do vrnitve
na delovno mesto. Pri tem se jim upošteva zadnji količnik, ki so ga dosegli z
napredovanjem in dodatki, ki bi jih prejemali na delovnem mestu, na katerega se
imajo pravico vrniti.
(6) Nominalni znesek osnovne plače
funkcije, ki je podlaga za prevedbo, se določi na naslednji način:
a) nominalni znesek osnovne plače funkcij izvršilne oblasti (plačna
podskupina A1), razen državnih sekretarjev in članov državne revizijske
komisije, se določi tako, da se koeficient za določitev plače poveča za
funkcijski dodatek, tako povečan koeficient pa se pomnoži z veljavno osnovo za
določitev plač funkcionarjev. Nominalni znesek osnovne plače državnih
sekretarjev in članov državne revizijske komisije se določi tako, da se
količnik za določitev plače pomnoži z veljavno osnovo za obračun plač javnih
uslužbencev, in temu prišteje znesek sredstev za delovno uspešnost;
b) nominalni znesek osnovne plače funkcij zakonodajne oblasti (plačna
podskupina A2) se določi tako, da se koeficient za določitev plače poveča za
funkcijski dodatek, tako povečan koeficient pa se pomnoži z veljavno osnovo za
določitev plač funkcionarjev;
c) nominalni znesek osnovne plače funkcij sodne oblasti (plačna
podskupina A3) se določi tako, da se koeficient za določitev plače poveča za
sodniški dodatek zaradi nezdružljivosti sodniške funkcije, tako povečan
koeficient pa se pomnoži z veljavno osnovo za določitev plač funkcionarjev. Pri
predsednikih in podpredsednikih sodišč se koeficient, povečan za sodniški
dodatek zaradi nezdružljivosti sodniške funkcije, poveča še za dodatek za
vodstveno funkcijo;
d) nominalni znesek osnovne plače funkcij drugih državnih organov
(plačna podskupina A4) se določi tako, da se koeficient za določitev plače
poveča za funkcijski dodatek, tako povečan koeficient pa se pomnoži z veljavno
osnovo za določitev plač funkcionarjev. Pri vodjih in namestnikih vodij
državnih tožilstev, generalnemu državnemu pravobranilcu in namestniku
generalnega državnega pravobranilca se koeficient, povečan za dodatek zaradi
nezdružljivosti funkcije, poveča še za dodatek za vodstveno funkcijo, pri
pravobranilcih na sedežu pa dodatek za vodenje na sedežu.
(7) Prevedba
se opravi trideset dni po sprejetju vseh podzakonskih aktov in kolektivnih
pogodb, potrebnih za obračun plač po tem zakonu. Informativno prevedbo opravijo
delodajalci v roku treh mesecev po začetku uporabe tega zakona in jo sporočijo
ministrstvu, pristojnemu za sistem plač v javnem sektorju.«;
spreminja 49.b člen zakona tako, da se glasi:
»49.b člen
(1) Za določitev osnovnih plač, ki so
podlaga za prevedbo v skladu s tem zakonom, se upoštevajo dodatki, določeni z
zakoni in drugimi predpisi ter kolektivnimi pogodbami, in sicer:
Plačna skupina A
a) funkcijski dodatek v višini, določeni za določitev plače po
predpisih in drugih pravnih aktih, ki se uporabljajo do začetka uporabe tega
zakona,
b) delovna uspešnost, določena v predpisih in drugih pravnih aktih za
državne sekretarje in člane državne revizijske komisije, ki niso upravičeni do
funkcijskega dodatka.
Plačne skupine C do J
Kolektivna pogodba za negospodarske
dejavnosti v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 18/91, 53/92, 34/93, 15/94,
27/94, 59/94, 80/94, 64/95, 37/97, 3/98, 39/99, 40/99, 99/01 in 73/03):
-
2. člen Aneksa h kolektivni pogodbi za
negospodarske dejavnosti (Uradni list RS, št. 34/93 in Uradni list RS, št.
64/95), objavljen 10. 11. 1995, ki velja od 11. 11. 1995 (dodatek na tarifno
skupino).
Plačna skupina C – Uradniški nazivi v
državni upravi in v upravah lokalnih skupnosti ter v drugih državnih organih
Uredba o količnikih za določitev osnovne
plače in dodatkih zaposlenim v službah Vlade Republike Slovenije in v upravnih
organih (Uradni list RS, št. 35/96, 57/98, 33/2000, 1/01, 63/01, 37/02, 60/02,
61/02 in 105/02):
-
6. člen (dodatek za delavce s posebnimi
pooblastili in odgovornostmi),
-
8. člen (dodatek za vrednotenje omejitev in
posebnih obremenitev),
-
9. člen (dodatek za vrednotenje posebnih
obremenitev in prepovedi),
-
10. člen (dodatek za omejitve, ki izhajajo iz
dela),
-
10.a člen (dodatek za omejitev pravice do
stavke),
-
14. člen (dodatek za psihofizične obremenitve
in delo s strankami),
-
16. člen (dodatek za delo v upravi),
-
16.a člen (dodatek v skladu z dogovorom o
načinu usklajevanja plač v javnem sektorju v letu 2001) in
-
20. člen (dodatek za posebno nevarnost in
ogroženost).
Uredba o določitvi dodatkov strokovnim in
administrativno-tehničnim ter drugim delavcem na sodiščih, državnih tožilstvih,
državnem pravobranilstvu in v organih za postopek o prekrških (Uradni list RS,
št. 38/96, 39/99, 33/2000, 36/2000, 1/01, 63/01, 37/02, 60/02, 61/02, 105/02):
-
2. člen (dodatek za posebnost dela v
pravosodju),
-
2.a člen (dodatek v skladu z dogovorom o načinu
usklajevanja plač v javnem sektorju v letu 2001),
-
3. člen (dodatek za odločanje) in
-
8.a člen (dodatek za omejitev pravice do
stavke).
Zakon o izvrševanju kazenskih sankcij
(ZIKS-1, Uradni list RS, št. 22/2000 in 52/02):
-
259. člen (dodatek za pooblaščene uradne
osebe).
Zakon o policiji (ZPol) – Uradni list RS,
št. 49/98, 66/98, 93/01, 48/03, 79/03):
-
130. člen (dodatek za policiste).
Zakon o carinski službi (ZCS-1, Uradni list
RS, št. 56/99):
-
53. člen (dodatek za nezdružljivost) in
-
62. člen (dodatek za posebne pogoje dela in
pooblaščenost ter za vrednotenje posebnih odgovornosti).
Zakon o obrambi in zaščiti (ZOZ) – Uradni
list RS-stari, št. 15/91 in 18/91):
-
135. člen (dodatek za vrednotenje posebnih
pogojev dela in odgovornosti).
Zakon o službi v Slovenski vojski (ZSSloV)
– Uradni list RS, št. 68/07:
-
četrti odstavek 58. člena (povečanje osnovne
plače).
Zakon o varstvu pred naravnimi in drugimi
nesrečami (ZVNDN, Uradni list RS, št. 64/94 in 33/2000):
-
106. člen (dodatek za vrednotenje dela v posebnih
delovnih razmerah)
Plačna skupina D – Delovna mesta na
področju vzgoje, izobraževanja in športa
Kolektivna pogodba za dejavnost vzgoje in
izobraževanja v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 52/94, 49/95, 34/96,
45/96, 51/98, 28/99, 39/2000, 56/01, 64/01, 78/01 in 56/02):
-
2. člen Aneksa h kolektivni pogodbi za
dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št.
64/01), objavljen 3. 8. 2001, ki velja od 4. 8. 2001 (dodatek zaposlenim v
javnih vzgojno-izobraževalnih zavodih in višjem ter visokošolskem šolstvu),
-
3. člen Aneksa h kolektivni pogodbi za
dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št.
64/01), objavljen 3. 8. 2001, ki velja od 4. 8. 2001 (dodatek za posamezna
delovna mesta v visokošolskem zavodu),
-
4. člen Aneksa h kolektivni pogodbi za
dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št.
64/01), objavljen 3. 8. 2001, ki velja od 4. 8. 2001 (dodatek za strokovne
delavce in sodelavce),
-
1. člen Aneksa h kolektivni pogodbi za
dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št.
56/02), objavljen 28. 6. 2002, ki velja od 28. 6. 2002 (povišanje dodatkov do
leta 2006),
-
80. člen (dodatek za eksterno preverjanje in
poučevanje maturitetnih predmetov),
-
80. člen (dodatek za poučevanje v romskih
oddelkih ali v skupinah romskih učencev),
-
80.a člen (dodatek za delo na dveh ali več
vzgojnoizobraževalnih zavodih),
-
80. b člen (dodatek za pomočnike ravnateljev),
-
80.č člen (dodatek za usposobljenost za mentorstvo
pripravnikov),
-
80.d člen (dodatek za delo z otroki,
mladostniki oziroma študenti),
-
80.e člen (dodatek za obveznost izvolitve v
naziv),
-
80.f člen (psihofizične obremenitve in
odgovornosti),
-
80.g člen (povečanje dodatka iz 80.e člena),
-
81.a člen (dodatek za vodenje kuhinje),
-
81.b člen (dodatek za delo s finančnimi in
materialnimi sredstvi),
-
81.c člen (dodatek za laborante),
-
81.d člen (dodatek zaposlenim v tajništvu
univerze),
-
82.b člen (dodatek za delo v potujočem vrtcu
ali v vrtcu v težje dostopnem kraju, ki nima povezave z drugimi kraji z javnim
prevoznim sredstvom ali ima takšno povezavo le enkrat dnevno).
Zakon o plačah delavcev v javnih
vzgojnoizobraževalnih zavodih (Uradni list RS, št. 16/92, 13/93, 17/93, 42/93,
18/94 in 36/96):
-
7. člen (dodatek za pomočnike ravnateljev).
Plačna skupine E – Delovna mesta na
področju zdravstva
Kolektivna pogodba za dejavnost zdravstva
in socialnega varstva Slovenije (Uradni list RS, št. 15/94, 57/95, 19/96,
56/98, 76/98, 102/2000 in 62/01):
-
2. člen Aneksa h kolektivni pogodbi za
dejavnost zdravstva in socialnega varstva Slovenije (Uradni list RS, št.
62/01), objavljen 27. 7. 2001, ki velja od 27. 7. 2001 (korekcijski dodatek),
-
76. člen (dodatek za vplive delovnega okolja in
obremenitev pri delu),
-
77. člen (dodatek za delo s citostatiki),
-
78. člen (dodatek za delo s psihično motenimi
osebami),
-
79. člen (dodatek za ionizirajoče sevanje),
-
89.b člen (dodatek za zahtevnost in
izpostavljenost dela) in
-
89.c člen (dodatek za posebne obremenitve in
odgovornosti).
Kolektivna pogodba za zaposlene v
zdravstveni negi (Uradni list RS, št. 60/98, 73/98, 39/99, 63/99 in 73/2000):
-
104.a in 104.b člen (dodatek za zdravstveno
nego) iz priloge Aneksa h kolektivni pogodbi za zaposlene v zdravstveni negi
(Uradni list RS, št. 73/98), objavljen 30. 10. 1998, velja od 7. 11. 1998),
Aneks h kolektivni pogodbi za zaposlene v zdravstveni negi (Uradni list RS, št.
63/99), objavljen 6. 8. 1999, velja od 7. 8. 1999 in Aneks h kolektivni pogodbi
za zaposlene v zdravstveni negi (Uradni list RS, št. 73/2000), objavljen 19. 8.
2000, velja od 27. 8. 2000,
-
87. člen (vplivi delovnega okolja in
obremenitev pri delu),
-
88. člen (dodatek za delo s citostatiki),
-
89. člen (dodatek za delo s psihično motenimi
osebami),
-
90. člen (dodatek za ionizirajoče sevanje) in
-
103. člen (posebne obremenitve in
odgovornosti).
Kolektivna pogodba za zdravnike in
zobozdravnike v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 14/94, 15/94, 22/96,
23/96, 15/94, 22/96, 23/96, 39/98, 46/98 in 79/2000):
-
1., 2. in 3. člen Aneksa h kolektivni pogodbi
za zdravnike in zobozdravnike v Republiki Sloveniji Uradni list RS, št. 15/94,
objavljen 18. 3. 1994, velja od 26. 3. 1994 in Uradni list RS, št. 22/96,
objavljen 19. 4. 1996, velja od 27. 4. 1996 in Uradni list RS, št. 39/98,
objavljen 22. 5. 1998, velja od 30. 5. 1998 in Uradni list RS, št. 97/2000,
objavljen 20. 10. 2000, velja od 28. 10. 2000 in se uporablja od 1. 1. 2000
(zdravniški dodatek) in
-
70. člen (dodatek za občasne težje delovne
pogoje).
Plačna skupina F – Delovna mesta na
področju socialnega varstva
Kolektivna pogodba za dejavnost zdravstva
in socialnega varstva Slovenije (Uradni list RS, št. 15/94, 57/95, 19/96,
56/98, 76/98, 102/2000 in 62/01):
-
2. člen Aneksa h kolektivni pogodbi za
dejavnost zdravstva in socialnega varstva Slovenije (Uradni list RS, št.
62/01), objavljen 27. 7. 2001, ki velja od 27. 7. 2001 (korekcijski dodatek),
-
76. člen (dodatek za vplive delovnega okolja in
obremenitev pri delu),
-
78. člen (dodatek za delo s psihično motenimi
osebami),
-
88.a člen (dodatek za vodenje v delu, ki se
nanaša na računovodje),
-
89.b člen (dodatek za zahtevnost in
izpostavljenost dela) in
-
89.c člen (dodatek za posebne obremenitve in
odgovornosti).
Kolektivna pogodba za zaposlene v
zdravstveni negi (Uradni list RS, št. 60/98, 73/98, 39/99, 63/99 in 73/2000):
-
104.a in 104.b člen (dodatek za zdravstveno
nego) iz priloge Aneksa h kolektivni pogodbi za zaposlene v zdravstveni negi
(Uradni list RS, št. 73/98), objavljen 30. 10. 1998, velja od 7. 11. 1998),
Aneks h kolektivni pogodbi za zaposlene v zdravstveni negi (Uradni list RS, št.
63/99), objavljen 6. 8. 1999, velja od 7. 8. 1999 in Aneks h kolektivni pogodbi
za zaposlene v zdravstveni negi (Uradni list RS, št. 73/2000), objavljen 19. 8.
2000, velja od 27. 8. 2000,
-
87. člen (vplivi delovnega okolja in
obremenitev pri delu),
-
89. člen (dodatek za delo s psihično motenimi
osebami) in
-
103. člen (posebne obremenitve in
odgovornosti).
Plačna skupina G – Delovna mesta na
področju kulture in informiranja
Kolektivna pogodba za kulturne dejavnosti v
Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 45/94, 39/96, 82/99 102/2000, 52/01 in
64/01):
-
65.a člen (dodatek za posebno naravo dela
oziroma posebne obremenitve in odgovornosti za nosilne poklice oziroma za
pridobljeni strokovni naziv),
-
66. člen (dodatek za vodenje organizacijskih
ali delovnih enot),
-
76.a člen (dodatek za stalno delo v
neenakomerno razporejenem delovnem času),
-
78.c člen (dodatek za obremenitve pri delu z
gradivom) in
-
78.d člen (dodatek v zvezi dogovorom zaradi
rasti cen življenjskih potrebščin).
Kolektivna pogodba Javnega zavoda RTV
Slovenija (veljavnost od 1. 8. 1992):
-
111. člen (dodatek na osnovno plačo za dodatna
znanja)
-
112. člen (osnovna plača po posebni pogodbi o
zaposlitvi)
-
116. člen, četrti odstavek (dodatek za
stalnost); za vse zaposlene v skladu s KP RTV Slovenija se upošteva enoten
dodatek v višini 0,60% za vsako dopolnjeno leto delovne dobe. Dodatek, do
katerega je upravičen javni uslužbenec, se prišteje k osnovnemu količniku in je
sestavni del prevedene plače.
V skladu z 49.č členom tega zakona se
javnim uslužbencem v JZ RTV Slovenija ob prevedbi po tem zakonu lahko upošteva
število napredovanj, ki bi jih javni uslužbenec dosegel, če bi glede na število
let, ko je delal na enakih delovnih mestih ali delovnih mestih podobne
zahtevnosti, napredoval vsaka tri leta za en plačni razred, vendar pa največ za
pet plačnih razredov, pri čemer merila o napredovanju partnerji določijo z
dogovorom.
Javni uslužbenec, ki se mu ob prevedbi
upošteva 112. člen Kolektivne pogodbe Javnega zavoda RTV Slovenije (veljavnost
1. 8. 1992), je lahko upravičen tudi do preostanka plačnih razredov za
napredovanje iz prejšnjega stavka.
V prevedbo se vštevajo aneksi k pogodbam o
zaposlitvi po Pravilniku o napredovanju in nagrajevanju delavcev JZ RTV SLO, za
katere se ugotovi, da imajo pravno podlago.
Če je javnemu uslužbencu ob prevedbi
upoštevan aneks po pravilniku iz prejšnjega stavka, je lahko upravičen tudi do
preostanka napredovanja do petih plačnih razredov.
Plačna skupina H – Delovna mesta in nazivi
na področju znanosti
Kolektivna pogodba za raziskovalno
dejavnost (Uradni list RS, št. 45/92, 50/92, 5/93, 50/94, 45/96, 51/98, 73/98,
106/99, 107/2000, 64/01, 84/01 in 85/01):
-
3. člen Aneksa h kolektivni pogodbi za
raziskovalno dejavnost (Uradni list RS, št. 45/92 in naslednji) (dodatek na
delovno mesto),
-
54.a člen (dodatek zaposlenim za delo v
raziskovalni dejavnosti),
-
54.b člen (dodatek za posebne obremenitve in
odgovornosti),
-
54.c člen (dodatek za izvolitev v naziv) in
-
54.d člen (povečanje dodatka).
Plačna skupina I – Delovna mesta v javnih
agencijah, javnih skladih, drugih javnih zavodih in javnih gospodarskih zavodih
ter pri drugih uporabnikih proračuna
Uredba o količnikih za določitev osnovne
plače in dodatkih zaposlenim v službah Vlade Republike Slovenije in v upravnih
organih (Uradni list RS, št. 35/96, 5/98, 33/2000, 1/01, 63/01, 37/02, 60/02,
61/02 in 105/02):
-
8. člen (dodatek za vrednotenje omejitev in
posebnih obremenitev),
-
9. člen (dodatek za vrednotenje posebnih
obremenitev in prepovedi),
-
10.a člen (dodatek za omejitev pravic do
stavke),
-
14. člen (dodatek za psihofizične obremenitve
in delo s strankami),
-
15. člen (dodatek za posebne obremenitve za
strokovno tehnične delavce),
-
16. člen (dodatek za delo v upravi) in
-
16.a člen (dodatek v skladu z dogovorom o
načinu usklajevanja plač v javnem sektorju za leto 2001).
Kolektivna pogodba delavcev zdravstvenega
zavarovanja Slovenije (23. 12. 1992, spremembe: 1. 5. 1994, 1. 7. 1995, 1. 7.
1996, 1. 1. 1998, 2. 7. 1998, 27. 11. 2000, 25. 9. 2001 in 18. 12. 2002 in 18.
12. 2002):
-
210. člen (dodatek za vpliv okolja),
-
213. člen, tretji odstavek (dodatek za delo v
Zavodu),
-
214. člen (funkcijski dodatek, razen dodatka za
odgovornost za koordinacijo dela v skupini (zadnja alineja točke a) in dodatka
iz točke f),
-
215. člen (dodatki, ki izhajajo iz posebnih
pooblastil in psihičnih obremenitev),
-
216. člen (zdravniški dodatek),
-
217. člen (dodatek za zahtevnost socialnih
stikov),
-
218. člen (dodatek za posebne obremenitve in
odgovornosti) in
-
218.a člen (korekcijski dodatek),
-
219. člen (dodatek za državni pravniški izpit
ali posebno licenco),
-
220. člen (dodatek zaradi prepovedi in
omejitev).
Kolektivna pogodba za dejavnost zdravstva
in socialnega varstva Slovenije (Uradni list RS, št. 15/94, 57/95, 19/96,
56/98, 76/98, 102/2000 in 62/01):
-
2. člen Aneksa h kolektivni pogodbi za
dejavnost zdravstva in socialnega varstva Slovenije (Uradni list RS, št.
62/01), objavljen 27. 7. 2001, ki velja od 27. 7. 2001 (korekcijski dodatek),
-
76. člen (dodatek za vplive delovnega okolja in
obremenitev pri delu),
-
89.b člen (dodatek za zahtevnost in
izpostavljenost dela) in
-
89.c člen (dodatek za posebne obremenitve in
odgovornosti).
Kolektivna pogodba Zavoda za pokojninsko in
invalidsko zavarovanje Slovenije (prečiščeno besedilo 22. 11. 2000 in
sprememba 23. 5. 2001):
-
12. člen (dodatek za delo v Zavodu),
-
14.a člen (dodatek za posebnost dela na
področju pokojninskega in invalidskega zavarovanja),
-
17. člen (dodatek za posebno odgovornost) in
-
19.b člen (dodatek zaradi prepovedi in posebnih
naporov in psihofizičnih obremenitev), le za tiste javne uslužbence, ki niso
urejeni v Uredbi o plačah direktorjev v javnem sektorju),
-
26.a člen (dodatek za varovanje plače delavkam,
starejšim od 50 let in delavcem, starejšim od 55 let).
Kolektivna pogodba Zavoda Republike
Slovenije za zaposlovanje Slovenije podpisana dne 17. 5. 1995, s spremembami in
dopolnitvami z dne 23. 10. 2003 ter aneksi k tej pogodbi: št. 1 z dne 20. 7.
1999, št. 2 z dne 8. 11. 2000, št. 3 z dne 16. 1. 2001, št. 4 z dne 24. 10.
2002:
-
126. člen (dodatek za fizične obremenitve,
posebne obremenitve pri delu s strankami)
-
127. člen (dodatek za omejitve, ki izhajajo iz
dela).
Zakon o varstvu pred naravnimi in drugimi
nesrečami (ZVNDN) – Uradni list RS, št. 64/94 in 33/2000)
-
106. člen (dodatek za vrednotenje dela v posebnih
delovnih razmerah).
Kolektivna pogodba za poklicne gasilce in
druge delavce, zaposlene v Javnem zavodu za zaščitno in požarno reševanje
Maribor – register kolektivnih pogodb: Sklep Upravne enote Maribor št.
14100-0003/98-0800-10, z dne 23. 9. 1998.
Plačna skupina J – Spremljajoča delovna
mesta
Pri posameznem delovnem mestu se
uporabljajo dodatki iz uredb in kolektivnih pogodb, glede na to, v katero
plačno skupino spada posamezno delovno mesto.
(2) Uporabniki proračuna, ki so izplačevali
dodatke na podlagi svojih splošnih aktov, pri prevedbi upoštevajo vse dodatke,
ki ne bodo kot dodatki določeni v Kolektivni pogodbi za javni sektor. Uporabnik
proračuna je dolžan spisek dodatkov, ki bodo upoštevani ob prevedbi, poslati v
vednost ministrstvu, pristojnemu za sistem plač v javnem sektorju.
(3) Dodatki,
ki so upoštevani pri prevedbi, ne morejo biti določeni v Kolektivni pogodbi za
javni sektor.«;
spreminja 49.f člen zakona tako, da se glasi:
»49.f člen
(1) V skladu z 49. členom tega zakona se
izvede primerjava med plačo, določeno na podlagi predpisov in kolektivnih
pogodb, ki se uporabljajo do začetka izplačila plač po tem zakonu in plačo,
izplačano po tem zakonu.
(2) Primerljivi znesek plače, določen po
predpisih in kolektivnih pogodbah, ki se uporabljajo do začetka izplačila plač
po tem zakonu, je plača javnega uslužbenca za mesec pred prvim izplačilom plač
po tem zakonu, izračunana za polni delovni čas (174 delovnih ur oziroma manj,
če tako določa posebni zakon za določeno delovno mesto). Pri izračunu se upošteva
nominalni znesek osnovne plače, določen v skladu s tretjim odstavkom 49.a člena
tega zakona, dodatek za vodenje, dodatek za delovno dobo, dodatek za stalnost,
dodatek za specializacijo, magisterij ali doktorat in dodatek za dvojezičnost.
(3) Primerljivi znesek plače, določen po
tem zakonu, je plača javnega uslužbenca, obračunana za polni delovni čas (174
delovnih ur oziroma manj, če tako določa posebni zakon za določeno delovno
mesto). Pri izračunu se upošteva osnovna plača, korigirana za morebitno odpravo
nesorazmerja v osnovni plači, položajni dodatek, dodatek za delovno dobo,
dodatek za stalnost, dodatek za specializacijo, magisterij ali doktorat in
dodatek za dvojezičnost.
(4) V kolikor je primerljivi znesek plače,
izračunan v skladu z drugim odstavkom tega člena, višji od primerljivega zneska
plače, obračunanega v skladu s prejšnjim odstavkom, se znesku plače iz
prejšnjega odstavka doda razlika do zneska plače iz drugega odstavka tega
člena.
(5) Primerljivi znesek plače, določen po
predpisih, ki se uporabljajo do začetka obračuna plač funkcionarjev po tem
zakonu, je plača za mesec pred prvim izplačilom plač po tem zakonu, izračunana
za polni delovni čas (174 delovnih ur). Pri izračunu se upošteva koeficient za
določitev plače funkcionarja, funkcijski dodatek oziroma dodatek za
nezdružljivost oziroma delovna uspešnost za državne sekretarje in člane državne
revizijske komisije, dodatek za vodenje, dodatek za vodenje na sedežu, dodatek
za delovno dobo in dodatek za dvojezičnost.
(6) Primerljivi znesek plače, določen po
tem zakonu, je plača funkcionarja, obračunana za polni delovni čas (174
delovnih ur). Pri izračunu se upošteva osnovna plača, korigirana za morebitno
odpravo nesorazmerja v osnovni plači, položajni dodatek, dodatek za delovno
dobo, dodatek za specializacijo, magisterij in doktorat in dodatek za
dvojezičnost.
(7) V kolikor
je primerljivi znesek plače ustavnega sodnika, sodnika, državnega tožilca ali
državnega pravobranilca, izračunan v skladu s petim odstavkom tega člena, višji
od primerljivega zneska plače, obračunanega v skladu s šestim odstavkom tega
člena, se znesku plače iz šestega odstavka tega člena doda razlika do zneska
plače iz petega odstavka tega člena. V kolikor je primerljivi znesek plače
drugega funkcionarja, izračunan v skladu s petim odstavkom tega člena, zmanjšan
za 5%, višji od primerljivega zneska plače, obračunanega v skladu s prejšnjim
odstavkom, se znesku plače iz prejšnjega odstavka doda razlika do zneska plače
iz petega odstavka tega člena, zmanjšanega za 5%.«;
spreminja 52. člen zakona tako, da se glasi:
»52. člen
(1) Z dnem uveljavitve tega zakona
prenehajo veljati vse določbe zakonov in drugih predpisov, ki urejajo plače
zaposlenih v javnih zavodih, državnih organih in organih lokalnih skupnostih
ter drugih osebah javnega prava, ki se urejajo s tem zakonom, razen določb
področnih predpisov, ki urejajo napredovanje oziroma pridobitev nazivov, in
določb področnih zakonov, ki določajo dodatek za stalnost javnim uslužbencem
oziroma uradnikom s posebnimi pooblastili.
(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka
znaša dodatek za stalnost javnim uslužbencem oziroma uradnikom s posebnimi
pooblastili, pod pogoji, določenimi v področnih zakonih, po začetku izplačila
plač po tem zakonu enak odstotek, kot bo določen za dodatek za delovno dobo.
(3) Višina uskladitve izhodiščne plače za
I. tarifni razred za mesec avgust 2003 in januar 2004 se lahko spremeni samo z
aneksom h kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji.
(4) Izplačilo plač po tem zakonu za plačno skupino
C, D, E, F, G, H oziroma I s pripadajočimi delovnimi mesti iz plačne skupine J,
mora biti zagotovljeno najkasneje tri mesece po sklenitvi Kolektivne pogodbe o
skupni metodologiji za uvrščanje orientacijskih delovnih mest in nazivov v
plačne razrede, Kolektivne pogodbe za javni sektor, sprejemu vseh potrebnih
podzakonskih aktov in sklenitvi kolektivnih pogodb oziroma njihovih aneksov, ki
uvrščajo v plačne razrede vsa delovna mesta in nazive v tej plačni skupini s
pripadajočimi delovnimi mesti iz plačne skupine J.
(5) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka
izplačilo plač po tem zakonu za posamezno plačno skupino ni mogoče, dokler niso
sklenjene kolektivne pogodbe, ki uvrščajo v plačne razrede vsa delovna mesta in
nazive najmanj treh plačnih skupin iz prejšnjega odstavka tega člena s
pripadajočimi delovnimi mesti iz plačne skupine J.
(6) Do začetka izplačila plač po tem
zakonu, se javnim uslužbencem izplačujejo plače po predpisih in kolektivnih
pogodbah, veljavnih do uveljavitve tega zakona.
(7) Ne glede na določbo petega odstavka
tega člena je možno javnemu uslužbencu iz plačne skupine B v obdobju do
pričetka izplačevanja plač v skladu s tem zakonom, s pogodbo o zaposlitvi
določiti oziroma izplačati plačo največ v višini, ki brez dodatka za delovno dobo
pri uporabnikih proračuna, katerih ustanovitelj je država, ne presega višine
bruto plače 65. plačnega razreda, pri uporabnikih proračuna, katerih
ustanovitelj je lokalna skupnost, pa ne presega višine bruto plače 59. plačnega
razreda iz Priloge 1 tega zakona.
(8) Izjeme od omejitve iz šestega
odstavka tega člena so dopustne le v primeru plačila dela v dežurstvu, če
uporabnik proračuna pridobi soglasje pristojnega ministra, ker je delo javnega
uslužbenca iz plačne skupine B v dežurstvu nujno potrebno zaradi zagotavljanja
nemotenega opravljanja dejavnosti.
(9) V obdobju uporabe šestega odstavka
tega člena je možno javnemu uslužbencu iz plačne skupine B poleg plače
izplačati enkratno letno nagrado za uspešno poslovanje le s soglasjem
ustanovitelja, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
-
ugotovitev organa upravljanja, pristojnega za
sprejem letnega poročila, da so preseženi cilji letnega programa dela,
-
pozitiven poslovni izid,
-
več kot 10% prihodkov doseženih s prodajo blaga
in storitev na trgu in
-
izplačilo povečane delovne uspešnosti za
zaposlene s soglasjem ustanovitelja, kadar je v skladu s predpisi takšno
soglasje potrebno.
(10) Sklenjene pogodbe o zaposlitvi se
uskladijo z določbami prejšnjih treh odstavkov najkasneje v treh mesecih od
uveljavitve tega zakona.
(11) Ne
glede na določbo četrtega odstavka tega člena se pričnejo plače, ravnateljev,
direktorjev in tajnikov izplačevati po določbah tega zakona najkasneje s
1. 3. 2006. Če do 31. 12. 2005 ni sprejeta Kolektivna pogodba za
javni sektor, vlada z uredbo določi višino dodatkov, ki se začasno uporabljajo
za izplačilo plač ravnateljem, direktorjem in tajnikom, do pričetka uporabe
Kolektivne pogodbe za javni sektor. Ne glede na druge določbe tega zakona se
dinamika odprave nesorazmerij v osnovnih plačah določi z uredbo o plačah
direktorjev v javnem sektorju. Za izplačilo plač direktorjev se ne uporabljajo
določbe prvega odstavka 49. člena in 49.f člena tega zakona.
(12)
Izhodiščna plača za negospodarske dejavnosti za I. tarifni razred od 1. julija
2004 znaša 53.748 SIT.«;
ter vsebuje naslednje prehodne in končne
določbe:
»PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
23. člen
(1) Izhodiščna plača za negospodarske
dejavnosti za I. tarifni razred od 1. julija 2008 znaša 248,72 eurov.
(2) Plačna lestvica iz priloge 1 zakona se
spremeni tako, da se osnovne plače plačnih razredov od 1. julija 2008
povišajo za 2,00%.
(3) Usklajena plačna lestvica iz prejšnjega
odstavka se objavi kot priloga 1 tega zakona.
(4) Priloga 2 se črta.
(5) Določbe 22.d in 22.f člena zakona se
smiselno uporabljajo tudi za funkcionarje in javne uslužbence Ustavnega sodišča
Republike Slovenije. Posebni projekti se za funkcionarje Ustavnega sodišča
Republike Slovenije določijo z državnim proračunom, za javne uslužbence
Ustavnega sodišča Republike Slovenije pa z aktom Ustavnega sodišča Republike
Slovenije.
(6) Z dnem uveljavitve Kolektivne pogodbe
za javni sektor, veljajo za funkcionarje dodatki v višini, določeni s
Kolektivno pogodbo za javni sektor.
23.a člen
Z dnem uveljavitve tega zakona preneha
veljati četrti odstavek 58. člena Zakona o službi v Slovenski vojski (Uradni
list RS, št. 68/07).
24. člen
Ta zakon začne veljati naslednji dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o
trgu finančnih instrumentov – ZTFI-A (Uradni list RS, št. 69/08) vsebuje naslednjo končno določbo:
»20. člen
Ta zakon začne
veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o
zavarovalništvu – ZZavar-E (Uradni list RS, št. 69/08) vsebuje naslednjo končno določbo:
»20. člen
Ta zakon začne
veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o sistemu plač v javnem
sektorju – ZSPJS-J
(Uradni list RS, št. 80/08) spreminja 49.č člen zakona tako, da se glasi:
»49.č člen
(1) Javni uslužbenec, ki je bil s prevedbo
uvrščen v višji plačni razred od prevedenega plačnega razreda njegovega
delovnega mesta oziroma naziva, se zaradi odprave nesorazmerja uvrsti v plačni
razred, ki je od plačnega razreda delovnega mesta oziroma naziva, določenega v
skladu s tem zakonom, višji za razliko med prevedenim plačnim razredom javnega
uslužbenca v skladu z drugim odstavkom 49.c člena in prevedenim plačnim
razredom delovnega mesta oziroma naziva v skladu s prvim odstavkom 49.c člena
tega zakona.
(2) Če je v Kolektivni pogodbi za javni
sektor, kolektivni pogodbi dejavnosti oziroma poklicev ali uredbi za delovno
mesto oziroma naziv, na katerega je razvrščen javni uslužbenec, določen višji
plačni razred od prevedenega plačnega razreda, določenega na podlagi prvega
odstavka 49.c člena tega zakona, se javnemu uslužbencu zaradi odprave
nesorazmerja v osnovni plači določi višji plačni razred, kot je zanj ugotovljen
na podlagi drugega odstavka 49. c člena tega zakona, vendar pri tem osnovno
plačo višjega plačnega razreda doseže postopoma.
(3) V skladu s prejšnjima odstavkoma javni
uslužbenec ne more biti uvrščen v višji plačni razred od plačnega razreda
delovnega mesta oziroma naziva, ki ga je možno doseči z napredovanjem.
(4) Javni uslužbenec doseže osnovno plačo,
ki pripada višjemu plačnemu razredu zaradi odprave nesorazmerja v rokih in na
način dogovorjen s Kolektivno pogodbo za javni sektor.
(5) Postopna odprava razlike med osnovno
plačo višjega plačnega razreda in osnovno plačo plačnega razreda, v katerega je
bil javni uslužbenec uvrščen s prevedbo, se izvede v rokih in na način,
dogovorjen s Kolektivno pogodbo za javni sektor. Za zaposlene v dejavnostih in
poklicih, kjer pred uveljavitvijo tega zakona ni bil uveljavljen sistem
napredovanj v plačne razrede ali nazive in ni bilo izravnalnih dodatkov, bodo
merila za njihovo uvrstitev v plačni razred, ki vključujejo tudi pravico do
preteklega napredovanja in izravnalnih dodatkov, opredeljena v Kolektivni
pogodbi za javni sektor.
(6) Funkcionarjem plačne podskupine A1, A2,
A3 in A4, ki jim pripada višja osnovna plača od prevedene osnovne plače,
določene v skladu s predpisi, ki so se uporabljali do začetka obračuna plač
funkcionarjem po tem zakonu, se nastalo nesorazmerje odpravi na naslednji
način:
a) nesorazmerja v osnovnih plačah, ki so večja od štirih plačnih
razredov, se odpravijo s 1. januarjem 2008 v višini nesorazmerja nad
štirimi plačnimi razredi,
b) preostala nesorazmerja v osnovnih plačah se odpravijo v obdobju od
leta 2008 do leta 2009 z naslednjo dinamiko:
-
1/3 nesorazmerja se odpravi s 1. 1. 2008
-
1/3 nesorazmerja se odpravi s 1. 7. 2008
-
1/3 nesorazmerja se odpravi s 1. 7. 2009.
(7) Funkcionarjem, ki jim pripada nižja
osnovna plača od prevedene osnovne plače, določene v skladu s predpisi, ki so
se uporabljali do začetka obračuna plač po tem zakonu, se nastalo nesorazmerje
odpravi s 1. januarjem 2008, pri čemer se upošteva določba 49. člena tega
zakona.
(8) V primerih, ko se osnovne plače funkcij
v primerjavi s prevedenimi povečujejo, pripada funkcionarjem, ki nastopijo
funkcijo po 1. januarju 2008, osnovna plača v višini osnovne plače, ki je
bila določena za to funkcijo s prevedbo v skladu s tretjim odstavkom 49.c člena
tega zakona, povečano za delež, za kolikor so bila odpravljena nesorazmerja do
dneva nastopa funkcije.
(9) V primerih, ko se osnovne plače funkcij
v primerjavi s prevedenimi znižujejo, pripada funkcionarjem, ki nastopijo
funkcijo po 1. januarju 2008, osnovna plača funkcije, kot je določena v
prilogi 3 tega zakona.
(10) Na način iz devetega odstavka tega
člena se določijo tudi plače javnih uslužbencev, ki se zaposlijo oziroma so
premeščeni ali imenovani v naziv po prvem obračunu plač v skladu s tem zakonom.
(11) Če se
javnemu uslužbencu ali funkcionarju ob zaposlitvi, premestitvi, imenovanju
oziroma izvolitvi, določi višji plačni razred od plačnega razreda delovnega
mesta, naziva ali funkcije, se dodani plačni razredi prištejejo plačnemu
razredu, določenemu po devetem, desetem in enajstem odstavku.«;
spreminja 49.d člen zakona tako, da se glasi:
»49.d člen
(1) V obdobju odprave nesorazmerij
napreduje javni uslužbenec na delovnem mestu oziroma v nazivu v skladu s tem
zakonom in na njegovi podlagi izdanimi predpisi. Napredovanje javnega
uslužbenca se ne šteje kot odprava nesorazmerja v osnovni plači, ampak sta oba
postopka med seboj ločena. Plačni razredi, ki jih javni uslužbenec pridobi z
napredovanjem na delovnem mestu oziroma v nazivu, se prištejejo k že doseženemu
plačnemu razredu.
(2) Določba
prejšnjega odstavka se smiselno uporablja tudi za sodnike, državne tožilce in
državne pravobranilce.«;
ter vsebuje naslednjo končno določbo:
»3. člen
Ta zakon začne veljati naslednji dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Zakon o spremembi Zakona o sistemu plač v javnem sektorju – ZSPJS-K (Uradni list RS, št. 48/09) spreminja 49.č člen zakona tako, da se glasi:
»49.č člen
(1) Javni uslužbenec, ki je bil s prevedbo
uvrščen v višji plačni razred od prevedenega plačnega razreda njegovega
delovnega mesta oziroma naziva, se zaradi odprave nesorazmerja uvrsti v plačni
razred, ki je od plačnega razreda delovnega mesta oziroma naziva, določenega v
skladu s tem zakonom, višji za razliko med prevedenim plačnim razredom javnega
uslužbenca v skladu z drugim odstavkom 49.c člena in prevedenim plačnim
razredom delovnega mesta oziroma naziva v skladu s prvim odstavkom 49.c člena
tega zakona.
(2) Če je v Kolektivni pogodbi za javni
sektor, kolektivni pogodbi dejavnosti oziroma poklicev ali uredbi za delovno
mesto oziroma naziv, na katerega je razvrščen javni uslužbenec, določen višji
plačni razred od prevedenega plačnega razreda, določenega na podlagi prvega
odstavka 49.c člena tega zakona, se javnemu uslužbencu zaradi odprave
nesorazmerja v osnovni plači določi višji plačni razred, kot je zanj ugotovljen
na podlagi drugega odstavka 49. c člena tega zakona, vendar pri tem osnovno
plačo višjega plačnega razreda doseže postopoma.
(3) V skladu s prejšnjima odstavkoma javni
uslužbenec ne more biti uvrščen v višji plačni razred od plačnega razreda
delovnega mesta oziroma naziva, ki ga je možno doseči z napredovanjem.
(4) Javni uslužbenec doseže osnovno plačo,
ki pripada višjemu plačnemu razredu zaradi odprave nesorazmerja v rokih in na
način dogovorjen s Kolektivno pogodbo za javni sektor.
(5) Postopna odprava razlike med osnovno
plačo višjega plačnega razreda in osnovno plačo plačnega razreda, v katerega je
bil javni uslužbenec uvrščen s prevedbo, se izvede v rokih in na način,
dogovorjen s Kolektivno pogodbo za javni sektor. Za zaposlene v dejavnostih in
poklicih, kjer pred uveljavitvijo tega zakona ni bil uveljavljen sistem
napredovanj v plačne razrede ali nazive in ni bilo izravnalnih dodatkov, bodo merila
za njihovo uvrstitev v plačni razred, ki vključujejo tudi pravico do preteklega
napredovanja in izravnalnih dodatkov, opredeljena v Kolektivni pogodbi za javni
sektor.
(6) Funkcionarjem plačne podskupine A1, A2,
A3 in A4, ki jim pripada višja osnovna plača od prevedene osnovne plače,
določene v skladu s predpisi, ki so se uporabljali do začetka obračuna plač
funkcionarjem po tem zakonu, se nastalo nesorazmerje odpravi na naslednji
način:
a) nesorazmerja v osnovnih plačah, ki so večja od štirih plačnih razredov,
se odpravijo s 1. januarjem 2008 v višini nesorazmerja nad štirimi
plačnimi razredi,
b) preostala nesorazmerja v osnovnih plačah se odpravijo v obdobju od
leta 2008 do leta 2010 z naslednjo dinamiko:
-
1/3 nesorazmerja se odpravi s 1. 1. 2008
-
1/3 nesorazmerja se odpravi s 1. 7. 2008
-
1/3 nesorazmerja se odpravi s 1. 12. 2010.
(7) Funkcionarjem, ki jim pripada nižja
osnovna plača od prevedene osnovne plače, določene v skladu s predpisi, ki so
se uporabljali do začetka obračuna plač po tem zakonu, se nastalo nesorazmerje
odpravi s 1. januarjem 2008, pri čemer se upošteva določba 49. člena tega
zakona.
(8) V primerih, ko se osnovne plače funkcij
v primerjavi s prevedenimi povečujejo, pripada funkcionarjem, ki nastopijo
funkcijo po 1. januarju 2008, osnovna plača v višini osnovne plače, ki je
bila določena za to funkcijo s prevedbo v skladu s tretjim odstavkom 49.c člena
tega zakona, povečano za delež, za kolikor so bila odpravljena nesorazmerja do
dneva nastopa funkcije.
(9) V primerih, ko se osnovne plače funkcij
v primerjavi s prevedenimi znižujejo, pripada funkcionarjem, ki nastopijo
funkcijo po 1. januarju 2008, osnovna plača funkcije, kot je določena v
prilogi 3 tega zakona.
(10) Na način iz devetega odstavka tega
člena se določijo tudi plače javnih uslužbencev, ki se zaposlijo oziroma so
premeščeni ali imenovani v naziv po prvem obračunu plač v skladu s tem zakonom.
(11) Če se
javnemu uslužbencu ali funkcionarju ob zaposlitvi, premestitvi, imenovanju
oziroma izvolitvi, določi višji plačni razred od plačnega razreda delovnega
mesta, naziva ali funkcije, se dodani plačni razredi prištejejo plačnemu
razredu, določenemu po devetem, desetem in enajstem odstavku.«;
ter vsebuje naslednjo končno določbo:
»KONČNA DOLOČBA
2. člen
Ta zakon začne veljati naslednji dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne s
1. 7. 2009.«.
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o sistemu plač v javnem
sektorju – ZSPJS-L
(Uradni list RS, št. 91/09) vsebuje naslednje prehodne in končno določbo:
»PREHODNE IN KONČNA DOLOČBA
17. člen
(1) Ne glede
na 16. člen tega zakona se sodnikom ustavnega sodišča, generalnemu sekretarju
ustavnega sodišča sodnikom, državnim tožilcem in državnim pravobranilcem ter
generalnemu sekretarju vrhovnega sodišča v obdobju od 1. julija 2009 do
1. decembra 2010 določijo osnovne plače z naslednjimi plačnimi razredi:
Šifra
funkcije
|
Funkcija
|
Število
zaposlenih pri uporabniku proračuna
|
Plačni
razred
|
A037101
|
predsednik
vrhovnega sodišča
|
|
65
|
A037105
|
podpredsednik
vrhovnega sodišča
|
|
60
|
A037301
|
predsednik
višjega sodišča I
|
nad 100
zaposlenih
|
60
|
A037401
|
predsednik
okrožnega sodišča I
|
nad 300
zaposlenih
|
57
|
A037302
|
predsednik
višjega sodišča II
|
do 100
zaposlenih
|
59
|
A037311
|
podpredsednik
višjega sodišča I
|
nad 100
zaposlenih
|
58
|
A037501
|
predsednik
okrajnega sodišča I
|
nad 300
zaposlenih
|
55
|
A037110
|
vrhovni
sodnik svetnik
|
|
58
|
A037402
|
predsednik
okrožnega sodišča II
|
od 101
do 300 zaposlenih
|
56
|
A037411
|
podpredsednik
okrožnega sodišča I
|
nad 300
zaposlenih
|
55
|
A037312
|
podpredsednik
višjega sodišča II
|
do 100
zaposlenih
|
57
|
A037403
|
predsednik
okrožnega sodišča III
|
do 100
zaposlenih
|
55
|
A037502
|
predsednik
okrajnega sodišča II
|
od 101
do 300 zaposlenih
|
54
|
A037511
|
podpredsednik
okrajnega sodišča I
|
nad 300
zaposlenih
|
53
|
A037111
|
vrhovni
sodnik
|
|
57
|
A037503
|
predsednik
okrajnega sodišča III
|
od 51 do
100 zaposlenih
|
53
|
A037412
|
podpredsednik
okrožnega sodišča II
|
od 101
do 300 zaposlenih
|
54
|
A037107
|
generalni
sekretar vrhovnega sodišča
|
|
55
|
A037330
|
višji
sodnik svetnik
|
|
56
|
A037504
|
predsednik
okrajnega sodišča IV
|
do 50
zaposlenih
|
52
|
A037413
|
podpredsednik
okrožnega sodišča III
|
do 100
zaposlenih
|
53
|
A037450
|
okrožni
kazenski sodnik svetnik
|
|
54
|
A037460
|
okrožni
sodnik svetnik
|
|
53
|
A037550
|
okrajni
sodnik svetnik
|
|
51
|
A037512
|
podpredsednik
okrajnega sodišča II
|
od 101do
300 zaposlenih
|
52
|
A037513
|
podpredsednik
okrajnega sodišča III
|
od 51do
100 zaposlenih
|
51
|
A037514
|
podpredsednik
okrajnega sodišča IV
|
do 50
zaposlenih
|
50
|
A037331
|
višji sodnik
|
|
51–55
|
A037451
|
okrožni
kazenski sodnik
|
|
47–53
|
A037461
|
okrožni
sodnik
|
|
46–52
|
A037551
|
okrajni
sodnik
|
|
43–50
|
Šifra
funkcije
|
Funkcija
|
Število
zaposlenih pri uporabniku proračuna
|
Plačni
razred
|
A047101
|
predsednik
ustavnega sodišča
|
|
65
|
A047401
|
generalni
državni tožilec
|
|
64
|
A047110
|
sodnik
ustavnega sodišča
|
|
63
|
A047405
|
namestnik
generalnega državnega tožilca
|
|
59
|
A047451
|
vodja
okrožnega državnega tožilstva I
|
območje
okrožnega sodišča I
|
57
|
A047501
|
generalni
državni pravobranilec
|
|
58
|
A047105
|
generalni
sekretar ustavnega sodišča
|
|
58
|
A047452
|
vodja
okrožnega državnega tožilstva II
|
območje
okrožnega sodišča II
|
56
|
A047453
|
vodja
okrožnega državnega tožilstva III
|
območje
okrožnega sodišča III
|
55
|
A047420
|
vrhovni
državni tožilec svetnik
|
|
58
|
A047425
|
vrhovni
državni tožilec
|
|
57
|
A047505
|
namestnik
generalnega državnega pravobranilca
|
|
57
|
A047456
|
namestnik
vodje okrožnega državnega tožilstva I
|
območje
okrožnega sodišča I
|
55
|
A047440
|
višji
državni tožilec svetnik
|
|
56
|
A047460
|
okrožni
državni tožilec svetnik
|
|
54
|
A047457
|
namestnik
vodje okrožnega državnega tožilstva II
|
območje
okrožnega sodišča II
|
54
|
A047458
|
namestnik
vodje okrožnega državnega tožilstva III
|
območje
okrožnega sodišča III
|
53
|
A047445
|
višji
državni tožilec
|
|
51–55
|
A047520
|
državni
pravobranilec
|
|
51–55
|
A047465
|
okrožni
državni tožilec
|
|
47–53
|
A047468
|
pomočnik
okrožnega državnega tožilca
|
|
43–50
|
A047535
|
pomočnik
državnega pravobranilca
|
|
43–50
|
(2) Sodnik
ustavnega sodišča, generalni sekretar ustavnega sodišča, generalni sekretar
vrhovnega sodišča ter sodnik, državni tožilec in državni pravobranilec, ki ne
more napredovati v višji plačni razred, se s 1. julijem 2009 uvrsti v
plačni razred, v katerega je v skladu s prejšnjim odstavkom uvrščena funkcija,
ki jo bo zasedal ob uvrstitvi.
(3) Sodnik, državni tožilec in državni
pravobranilec, ki lahko napreduje v višji plačni razred, se s 1. julijem
2009 uvrsti v plačni razred, v katerega je v skladu s prvim odstavkom tega
člena uvrščena funkcija, ki jo bo zasedal ob uvrstitvi. Če je ta plačni razred
že dosegel ali ga je presegel, se uvrsti za en plačni razred višje od
doseženega plačnega razreda, vendar ne višje, kot znaša najvišji plačni razred,
ki ga lahko doseže z napredovanjem v višji plačni razred.
(4) Sodnik, državni tožilec in državni
pravobranilec, ki lahko napreduje v višji plačni razred, je lahko z
napredovanjem v višji plačni razred do 1. decembra 2010 uvrščen v razponu
plačnih razredov, ki so za posamezne funkcije določeni v prvem odstavku tega
člena.
(5) Sodnik ustavnega sodišča, generalni
sekretar ustavnega sodišča, sodnik, državni tožilec in državni pravobranilec
ter generalni sekretar vrhovnega sodišča, ki nastopi funkcijo v obdobju od
1. julija 2009 do 1. decembra 2010, se uvrsti v plačni razred, v
katerega je v skladu s prvim odstavkom tega člena uvrščena funkcija, ki jo
zasede.
18. člen
(1) Sodnik ustavnega sodišča, generalni
sekretar ustavnega sodišča, generalni sekretar vrhovnega sodišča ter sodnik,
državni tožilec in državni pravobranilec, ki ne more napredovati v višji plačni
razred, se s 1. decembrom 2010 uvrsti v plačni razred, v katerega je v
skladu s 16. členom tega zakona uvrščena funkcija, ki jo bo zasedal ob
uvrstitvi.
(2) Sodnik, državni tožilec in državni
pravobranilec, ki lahko napreduje v višji plačni razred se s 1. decembrom
2010 uvrsti v plačni razred v katerega je v skladu s 16. členom tega zakona
uvrščena funkcija, ki jo bo zasedal ob uvrstitvi. Če je ta plačni razred že
dosegel ali ga je presegel, se uvrsti za en plačni razred višje od doseženega
plačnega razreda, vendar ne višje, kot znaša najvišji plačni razred, ki ga
lahko doseže z napredovanjem v višji plačni razred.
19. člen
(1) Ne glede na določbe 8. in 9. člena tega
zakona se lahko sodnikom ustavnega sodišča in generalnemu sekretarju ustavnega
sodišča do 1. decembra 2010, izplača del plače za delovno uspešnost iz
naslova povečanega obsega dela.
(2) Za izplačilo delovne uspešnosti iz
prejšnjega odstavka se uporabljajo predpisi in drugi akti, ki so veljali za
sodnike ustavnega sodišča in generalnega sekretarja ustavnega sodišča do
uveljavitve tega zakona, razen določb, ki določajo višino dodatka delovne
uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela.
(3) V obdobju od uveljavitve tega zakona do
1. decembra 2010 se lahko sodniku ustavnega sodišča in generalnemu
sekretarju ustavnega sodišča izplača delovna uspešnost iz naslova povečanega
obsega dela največ v višini 25% njegove osnovne plače.
20. člen
(1) Ne glede na določbo 10. člena tega
zakona, sodnikom državnim tožilcem in državnim pravobranilcem pripadajo do
1. decembra 2010 poleg dodatkov iz 10. člena tega zakona tudi dodatki:
-
za mentorstvo, za vsako s programom določeno
mentorsko uro v višini 20% urne postavke osnovne plače mentorja, ki se
obračunava le za čas, ko opravlja delo mentorja,
-
za specializacijo v višini 45 eurov, za magisterij
v višini 70 eurov in za doktorat znanosti v višini 115 eurov, če
specializacija, magisterij oziroma doktorat znanosti ni določen kot pogoj za
opravljanje funkcije,
-
preiskovalnemu sodniku in državnemu tožilcu za
čas dela na ogledih krajev kaznivih dejanj v višini 10% urne postavke osnovne
plače funkcionarja.
(2) Pri dodelitvi dodatka iz druge alineje
prejšnjega odstavka se upoštevajo znanstveni naslovi; specializacija,
magisterij in doktorat znanosti, kot so opredeljeni v tretjem odstavku 8. člena
zakona.
(3) Dodatek iz druge alineje prvega
odstavka tega člena se usklajuje na enak način kot osnovne plače.
21. člen
Pri določanju osnovnih plač sodnikom
ustavnega sodišča in generalnemu sekretarju ustavnega sodišča v skladu s tem
zakonom, se uporablja tudi Zakon o začasnem znižanju plač funkcionarjev (Uradni
list RS, št. 20/09).
22. člen
(1) Ob uvrstitvi sodnikov ustavnega sodišča
in generalnega sekretarja ustavnega sodišča sodnikov, državnih tožilcev in
državnih pravobranilcev v plačne razrede, se ne upošteva določba 49.č člena
zakona.
(2) Če bi ustavni sodnik, sodnik, državni
tožilec ali državni pravobranilec po določitvi plače v skladu s tem zakonom
prejel plačo v nižjem znesku, kot je znesek plače, ki jo je prejemal po
predpisih, ki so se uporabljali do začetka obračuna plač po zakonu, ki ureja
sistem plač v javnem sektorju, ali kot je znesek plače, ki ga je prejemal po
predpisih, ki so veljali do začetka obračuna plač v skladu s tem zakonom, se mu
do izenačitve obeh zneskov izplačuje razlika med primerljivima zneskoma.
(3) Primerljivi znesek plače po predpisih,
ki so se uporabljali do začetka obračuna plač po zakonu, ki ureja sistem plač v
javnem sektorju, je znesek, določen v skladu s petim odstavkom 49.f člena
zakona. Primerljivi znesek plače po predpisih, ki so veljali do začetka
obračuna plač v skladu s tem zakonom, je znesek, določen v skladu s šestim
odstavkom 49.f člena zakona.
(4) Primerljivi znesek plače, določen v
skladu s tem zakonom, je plača, obračunana za polni delovni čas (174 delovnih
ur). Pri izračunu se upošteva osnovna plača, položajni dodatek, dodatek za
delovno dobo, dodatek za specializacijo, magisterij ali doktorat in dodatek za
dvojezičnost.
23. člen
Z dnem uveljavitve tega zakona prenehata
veljati peti in šesti odstavek 23. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah
Zakona o sistemu plač v javnem sektorju – ZSPJS‑I (Uradni list RS, št. 58/08).
24. člen
(1) Sodniku ustavnega sodišča, generalnemu
sekretarju ustavnega sodišča, sodniku, državnemu tožilcu in državnemu
pravobranilcu ter generalnemu sekretarju vrhovnega sodišča se prične
obračunavati plača v skladu s tem zakonom od prvega dne v mesecu po uveljavitvi
tega zakona.
(2) Za obdobje od 1. julija 2009 do
pričetka obračunavanja plač v skladu s tem zakonom se sodniku ustavnega sodišča,
generalnemu sekretarju ustavnega sodišča, sodniku, državnemu tožilcu in
državnemu pravobranilcu ter generalnemu sekretarju vrhovnega sodišča poračuna
razlika med osnovno plačo, določeno v skladu s tem zakonom, in osnovno plačo,
ki mu je bila določena za mesec pred pričetkom obračunavanja plač v skladu s
tem zakonom.
25. člen
Ta zakon začne veljati naslednji dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Zakon o spremembah Zakona o sistemu plač v javnem sektorju – ZSPJS-M (Uradni list RS, št. 13/10) spreminja 49.č člen zakona tako, da se glasi:
»49.č člen
(1) Javni uslužbenec, ki je bil s prevedbo
uvrščen v višji plačni razred od prevedenega plačnega razreda njegovega delovnega
mesta oziroma naziva, se zaradi odprave nesorazmerja uvrsti v plačni razred, ki
je od plačnega razreda delovnega mesta oziroma naziva, določenega v skladu s
tem zakonom, višji za razliko med prevedenim plačnim razredom javnega
uslužbenca v skladu z drugim odstavkom 49.c člena in prevedenim plačnim
razredom delovnega mesta oziroma naziva v skladu s prvim odstavkom 49.c člena
tega zakona.
(2) Če je v Kolektivni pogodbi za javni
sektor, kolektivni pogodbi dejavnosti oziroma poklicev ali uredbi za delovno
mesto oziroma naziv, na katerega je razvrščen javni uslužbenec, določen višji
plačni razred od prevedenega plačnega razreda, določenega na podlagi prvega
odstavka 49.c člena tega zakona, se javnemu uslužbencu zaradi odprave
nesorazmerja v osnovni plači določi višji plačni razred, kot je zanj ugotovljen
na podlagi drugega odstavka 49. c člena tega zakona, vendar pri tem osnovno
plačo višjega plačnega razreda doseže postopoma.
(3) V skladu s prejšnjima odstavkoma javni
uslužbenec ne more biti uvrščen v višji plačni razred od plačnega razreda
delovnega mesta oziroma naziva, ki ga je možno doseči z napredovanjem.
(4) Javni uslužbenec doseže osnovno plačo,
ki pripada višjemu plačnemu razredu zaradi odprave nesorazmerja v rokih in na
način dogovorjen s Kolektivno pogodbo za javni sektor.
(5) Postopna odprava razlike med osnovno
plačo višjega plačnega razreda in osnovno plačo plačnega razreda, v katerega je
bil javni uslužbenec uvrščen s prevedbo, se izvede v rokih in na način,
dogovorjen s Kolektivno pogodbo za javni sektor. Za zaposlene v dejavnostih in
poklicih, kjer pred uveljavitvijo tega zakona ni bil uveljavljen sistem
napredovanj v plačne razrede ali nazive in ni bilo izravnalnih dodatkov, bodo
merila za njihovo uvrstitev v plačni razred, ki vključujejo tudi pravico do
preteklega napredovanja in izravnalnih dodatkov, opredeljena v Kolektivni
pogodbi za javni sektor.
(6) Funkcionarjem plačne podskupine A1, A2,
A3 in A4, ki jim pripada višja osnovna plača od prevedene osnovne plače,
določene v skladu s predpisi, ki so se uporabljali do začetka obračuna plač
funkcionarjem po tem zakonu, se nastalo nesorazmerje odpravi na naslednji
način:
a) nesorazmerja v osnovnih plačah, ki so večja od štirih plačnih
razredov, se odpravijo s 1. januarjem 2008 v višini nesorazmerja nad
štirimi plačnimi razredi,
b) preostala nesorazmerja v osnovnih plačah se odpravijo v obdobju od
leta 2008 do leta 2011 z naslednjo dinamiko:
-
1/3 nesorazmerja se odpravi s 1. 1. 2008
-
1/3 nesorazmerja se odpravi s 1. 7. 2008
-
1/3 nesorazmerja se odpravi s 1. 10. 2011.
(7) Funkcionarjem, ki jim pripada nižja
osnovna plača od prevedene osnovne plače, določene v skladu s predpisi, ki so
se uporabljali do začetka obračuna plač po tem zakonu, se nastalo nesorazmerje
odpravi s 1. januarjem 2008, pri čemer se upošteva določba 49. člena tega
zakona.
(8) V primerih, ko se osnovne plače funkcij
v primerjavi s prevedenimi povečujejo, pripada funkcionarjem, ki nastopijo
funkcijo po 1. januarju 2008, osnovna plača v višini osnovne plače, ki je
bila določena za to funkcijo s prevedbo v skladu s tretjim odstavkom 49.c člena
tega zakona, povečano za delež, za kolikor so bila odpravljena nesorazmerja do
dneva nastopa funkcije.
(9) V primerih, ko se osnovne plače funkcij
v primerjavi s prevedenimi znižujejo, pripada funkcionarjem, ki nastopijo
funkcijo po 1. januarju 2008, osnovna plača funkcije, kot je določena v
prilogi 3 tega zakona.
(10) Na način iz devetega odstavka tega
člena se določijo tudi plače javnih uslužbencev, ki se zaposlijo oziroma so
premeščeni ali imenovani v naziv po prvem obračunu plač v skladu s tem zakonom.
(11) Če se
javnemu uslužbencu ali funkcionarju ob zaposlitvi, premestitvi, imenovanju
oziroma izvolitvi, določi višji plačni razred od plačnega razreda delovnega
mesta, naziva ali funkcije, se dodani plačni razredi prištejejo plačnemu
razredu, določenemu po devetem, desetem in enajstem odstavku.«;
ter vsebuje naslednje prehodne in končne
določbe:
»PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
2. člen
Funkcionarjem plačne podskupine A5 se
preostanek nesorazmerja v osnovnih plačah, ki ni bil odpravljen do uveljavitve
tega zakona, odpravi s 1. oktobrom 2011.
3. člen
(1) Plačna lestvica iz Priloge 1 zakona se
spremeni tako, da se osnovne plače plačnih razredov od 1. januarja 2010
povišajo za 0,2 odstotka.
(2) Usklajena plačna lestvica iz prejšnjega
odstavka se objavi kot Priloga 1 tega zakona.
4. člen
Glede na uskladitev plačne lestvice iz
prejšnjega člena se funkcionarjem in javnim uslužbencem v javnem sektorju
opravi poračun plač od 1. januarja 2010.
5. člen
Ta zakon začne veljati naslednji dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Zakon o
spremembah in dopolnitvah Zakona o sistemu plač v javnem sektorju – ZSPJS-N (Uradni list RS, št. 59/10) spreminja 49. člen zakona tako, da se
glasi:
»49. člen
(1) Če bi javni uslužbenec, funkcionar po
določitvi plače v skladu z 49.f členom tega zakona prejel plačo v nižjem
znesku, kot je znesek plače, določene po predpisih, ki se uporabljajo do začetka
obračuna plač po tem zakonu, se mu do izenačitve obeh zneskov izplačuje razlika
do zneska plače, določenega po predpisih, ki se uporabljajo do začetka obračuna
plač po tem zakonu.
(2) Pri primerjavi obeh zneskov iz prvega
odstavka se upoštevajo določbe 49.f člena tega zakona.
(3) Ne glede
na višino dodatka za delovno dobo, določenega v 238. členu Zakona o delovnih
razmerjih (Uradni list RS, št. 42/02), pripada vsem javnim uslužbencem dodatek
za delovno dobo v višini, določeni s Kolektivno pogodbo za javni sektor.«;
spreminja 49.č člen zakona tako, da se glasi:
»49.č člen
(1) Javni uslužbenec, ki je bil s prevedbo
uvrščen v višji plačni razred od prevedenega plačnega razreda njegovega
delovnega mesta oziroma naziva, se zaradi odprave nesorazmerja uvrsti v plačni
razred, ki je od plačnega razreda delovnega mesta oziroma naziva, določenega v
skladu s tem zakonom, višji za razliko med prevedenim plačnim razredom javnega
uslužbenca v skladu z drugim odstavkom 49.c člena in prevedenim plačnim
razredom delovnega mesta oziroma naziva v skladu s prvim odstavkom 49.c člena
tega zakona.
(2) Če je v Kolektivni pogodbi za javni
sektor, kolektivni pogodbi dejavnosti oziroma poklicev ali uredbi za delovno
mesto oziroma naziv, na katerega je razvrščen javni uslužbenec, določen višji
plačni razred od prevedenega plačnega razreda, določenega na podlagi prvega
odstavka 49.c člena tega zakona, se javnemu uslužbencu zaradi odprave
nesorazmerja v osnovni plači določi višji plačni razred, kot je zanj ugotovljen
na podlagi drugega odstavka 49. c člena tega zakona, vendar pri tem osnovno
plačo višjega plačnega razreda doseže postopoma.
(3) V skladu s prejšnjima odstavkoma javni
uslužbenec ne more biti uvrščen v višji plačni razred od plačnega razreda
delovnega mesta oziroma naziva, ki ga je možno doseči z napredovanjem.
(4) Javni uslužbenec doseže osnovno plačo,
ki pripada višjemu plačnemu razredu zaradi odprave nesorazmerja v rokih in na
način dogovorjen s Kolektivno pogodbo za javni sektor.
(5) Postopna odprava razlike med osnovno plačo
višjega plačnega razreda in osnovno plačo plačnega razreda, v katerega je bil
javni uslužbenec uvrščen s prevedbo, se izvede v rokih in na način, dogovorjen
s Kolektivno pogodbo za javni sektor. Za zaposlene v dejavnostih in poklicih,
kjer pred uveljavitvijo tega zakona ni bil uveljavljen sistem napredovanj v
plačne razrede ali nazive in ni bilo izravnalnih dodatkov, bodo merila za
njihovo uvrstitev v plačni razred, ki vključujejo tudi pravico do preteklega
napredovanja in izravnalnih dodatkov, opredeljena v Kolektivni pogodbi za javni
sektor.
(6) Funkcionarjem plačne podskupine A1, A2,
A3 in A4, ki jim pripada višja osnovna plača od prevedene osnovne plače,
določene v skladu s predpisi, ki so se uporabljali do začetka obračuna plač
funkcionarjem po tem zakonu, se nastalo nesorazmerje odpravi na naslednji
način:
a) nesorazmerja v osnovnih plačah, ki so večja od štirih plačnih
razredov, se odpravijo s 1. januarjem 2008 v višini nesorazmerja nad
štirimi plačnimi razredi,
b) preostala nesorazmerja v osnovnih plačah se odpravijo v obdobju od
leta 2008 do leta 2011 z naslednjo dinamiko:
-
1/3 nesorazmerja se odpravi s 1. 1. 2008
-
1/3 nesorazmerja se odpravi s 1. 7. 2008
-
1/3 nesorazmerja se odpravi s 1. 10. 2011.
(7) Funkcionarjem, ki jim pripada nižja
osnovna plača od prevedene osnovne plače, določene v skladu s predpisi, ki so
se uporabljali do začetka obračuna plač po tem zakonu, se nastalo nesorazmerje
odpravi s 1. januarjem 2008, pri čemer se upošteva določba 49. člena tega
zakona.
(8) V primerih, ko se osnovne plače funkcij
v primerjavi s prevedenimi povečujejo, pripada funkcionarjem, ki nastopijo
funkcijo po 1. januarju 2008, osnovna plača v višini osnovne plače, ki je
bila določena za to funkcijo s prevedbo v skladu s tretjim odstavkom 49.c člena
tega zakona, povečano za delež, za kolikor so bila odpravljena nesorazmerja do
dneva nastopa funkcije.
(9) V primerih, ko se osnovne plače funkcij
v primerjavi s prevedenimi znižujejo, pripada funkcionarjem, ki nastopijo
funkcijo po 1. januarju 2008, osnovna plača funkcije, kot je določena v
prilogi 3 tega zakona.
(10) Na način iz osmega odstavka tega člena
se določijo tudi plače javnih uslužbencev, ki se zaposlijo oziroma so
premeščeni ali imenovani v naziv po prvem obračunu plač v skladu s tem zakonom.
(11) Če se
javnemu uslužbencu ali funkcionarju ob zaposlitvi, premestitvi, imenovanju
oziroma izvolitvi, določi višji plačni razred od plačnega razreda delovnega
mesta, naziva ali funkcije, se dodani plačni razredi prištejejo plačnemu
razredu, določenemu po devetem, desetem in enajstem odstavku.«;
ter vsebuje naslednje prehodne in končne
določbe:
»PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
18. člen
Določba 9. člena tega zakona se začne
uporabljati s 1. novembrom 2010. Vlada RS mora spremembe in dopolnitve
uredbe, ki določa kriterije za določitev višine položajnega dodatka, sprejeti
najkasneje v roku dveh mesecev od uveljavitve tega zakona.
19. člen
Določbe 10. člena tega zakona se začnejo
uporabljati s 1. januarjem 2011. Do roka iz prejšnjega stavka morajo
uporabniki proračuna, s soglasjem pristojnega ministra, iz nabora delovnih mest
v veljavnih kolektivnih pogodbah oziroma drugih aktov iz 13. člena zakona, v
internih aktih določiti delovna mesta, na katerih se opravlja dežurstvo.
Predlog akta o določitvi delovnih mest, na katerih se opravlja dežurstvo, je
potrebno predhodno posredovati v mnenje reprezentativnemu sindikatu.
20. člen
Določbe 14. in 15. člena tega zakona se
pričnejo uporabljati s 1. novembrom 2010.
Plača, obračunana v skladu s spremenjenim
prvim odstavkom 49. člena zakona, se prične funkcionarjem izplačevati s prvim
dnem naslednjega meseca po uveljavitvi tega zakona.
Kolektivna pogodba za dejavnost obvezne
socialne varnosti se uskladi s tem zakonom v roku treh mesecev od uveljavitve
tega zakona.
21. člen
Plačna lestvica iz priloge 1 zakona se
spremeni tako, da se osnovne plače plačnih razredov od 1. julija 2010
povišajo za 0,65 odstotka.
Usklajena plačna lestvica iz prejšnjega
odstavka se objavi kot priloga 1 tega zakona.
22. člen
Ta zakon začne veljati naslednji dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Zakon o
spremembi Zakona o sistemu plač v javnem sektorju – ZSPJS-O (Uradni list RS, št. 85/10) vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:
»PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
2. člen
(poseg odločbe US o načinu izvrševanja tega člena)
(1) Določbe tega zakona se uporabljajo za
sklenitev kolektivne pogodbe za javni sektor oziroma njenih sprememb in
dopolnitev, sklenjenih po uveljavitvi tega zakona.
(2) Vlada Republike Slovenije v treh dneh
po uveljavitvi tega zakona ponovno pozove reprezentativne sindikate javnega
sektorja k podpisu Aneksa št. 4 h Kolektivni pogodbi za javni sektor. Za
ugotavljanje pogojev za njegovo sklenitev se uporabijo določbe tega zakona.
3. člen
Ta zakon začne veljati naslednji dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Zakon o spremembi Zakona o sistemu plač v
javnem sektorju – ZSPJS-P (Uradni
list RS, št. 107/10) vsebuje naslednje določbe:
»1. člen
V Zakonu o sistemu plač v javnem sektorju
(Uradni list RS, št. 108/09 – uradno prečiščeno besedilo, 107/09 – odločba US,
98/09 – ZIUZGK, 13/10, 59/10, 85/10 in 94/10 – ZIU) se plačna lestvica iz
priloge 1 spremeni tako, da se osnovne plače plačnih razredov od
1. januarja 2011 povišajo za 0,55 odstotka.
Usklajena plačna lestvica iz prejšnjega
odstavka se objavi kot priloga 1 tega zakona.
2. člen
Ta zakon začne veljati naslednji dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Odločba o ugotovitvi, da so prvi do deseti
odstavek 42. člena Zakona o sistemu plač v javnem sektorju in 2. člen Zakona o
spremembi Zakona o sistemu plač v javnem sektorju, kolikor se nanaša na
navedene določbe, v neskladju z Ustavo (Uradni list RS, št. 27/12), določa:
»1. Prvi do deseti odstavek 42. člena
Zakona o sistemu plač v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 108/09 – uradno
prečiščeno besedilo, 13/10, 59/10, 85/10, 107/10 in 35/11) in 2. člen Zakona o
spremembi Zakona o sistemu plač v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 85/10),
kolikor se nanaša na navedene določbe, so v neskladju z Ustavo.
2. Državni zbor Republike Slovenije mora
ugotovljeno neskladje odpraviti v dveh letih od objave te odločbe v Uradnem
listu Republike Slovenije.
3. Do odprave ugotovljenega neskladja se
uporabljajo prvi do deseti odstavek 42. člena Zakona o sistemu plač v javnem
sektorju in Kolektivna pogodba za javni sektor (Uradni list RS, št. 57/08,
23/09, 91/09 in 89/10).«.
Zakon za uravnoteženje javnih financ – ZUJF
(Uradni list RS, št. 40/12) spreminja 49. člen zakona
tako, da se glasi:
»49. člen
(1) (črtan)
(2) (črtan)
(3) Ne glede
na višino dodatka za delovno dobo, določenega v 238. členu Zakona o delovnih
razmerjih (Uradni list RS, št. 42/02), pripada vsem javnim uslužbencem dodatek
za delovno dobo v višini, določeni s Kolektivno pogodbo za javni sektor.«;
določa
tudi:
»IV. DEL
ZAČASNI UKREPI
8. NA PODROČJU PLAČ, POVRAČIL STROŠKOV IN
NEKATERIH DRUGIH PREJEMKOV ZAPOSLENIH TER ZA OMEJEVANJE STROŠKOV V JAVNEM SEKTORJU
8.1 Plače javnih uslužbencev in
funkcionarjev
155. člen
(odprava
nesorazmerij v osnovnih plačah javnih uslužbencev)
Ne glede na določbe kolektivne pogodbe za
javni sektor se višja osnovna plača, ki pripada javnemu uslužbencu zaradi
odprave tretje in četrte četrtine nesorazmerij v osnovnih plačah, začne
izplačevati s prvim dnem v mesecu, ki sledi mesecu, v katerem je uveljavljen ta
zakon.
156. člen
(odprava
nesorazmerij v osnovnih plačah funkcionarjev)
Odprava zadnje tretjine oziroma četrtine
nesorazmerij v osnovnih plačah funkcionarjev se ne glede na določbe Zakona o
sistemu plač v javnem sektorju in prvega odstavka 9. člena Zakona o
interventnih ukrepih (Uradni list RS, št. 94/10 in 110/11 – ZDIU12) izvede s
prvim dnem v mesecu, ki sledi mesecu, v katerem je uveljavljen ta zakon.
157. člen
(obračun in
izplačilo plač pravosodnih funkcionarjev)
Sodniki ustavnega sodišča, generalni
sekretar ustavnega sodišča, sodniki, državni tožilci in državni pravobranilci
so upravičeni do obračuna in izplačila plače v skladu s plačnim razredom,
določenim v 16. členu Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o sistemu plač
v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 91/09) s prvim dnem v mesecu, ki sledi
mesecu, v katerem je uveljavljen ta zakon.
158. člen
(nadomestilo
plače po prenehanju funkcije)
Ne glede na določbe zakonov, ki določajo
višino nadomestila plače funkcionarju po prenehanju funkcije, se kot osnova za
določitev višine nadomestila plače funkcionarju po prenehanju funkcije upošteva
plača funkcionarja, določena v skladu s tem zakonom.
159. člen
(uskladitev
osnovnih plač)
Ne glede na določbo prvega odstavka 5.
člena Zakona o dodatnih interventnih ukrepih za leto 2012 (Uradni list RS, št.
110/11; v nadaljnjem besedili: Zakon o dodatnih interventnih ukrepih za leto 2012)
in ne glede na določbo 5. člena Zakona o sistemu plač v javnem sektorju in na
njegovi podlagi sprejetih predpisov in določb kolektivnih pogodb, ter ne glede
na razliko med dejansko in napovedano rastjo cen življenjskih potrebščin, kar
ugotovi Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada) s sklepom, ki
ga objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, se vrednost plačnih razredov iz
plačne lestvice do 1. januarja 2014 ne uskladi.
160. člen
(redna delovna
uspešnost)
Ne glede na določbe 22. in 22.a člena
Zakona o sistemu plač v javnem sektorju javnim uslužbencem in funkcionarjem v
letu 2013 ne pripada del plače za redno delovno uspešnost.
161. člen
(delovna
uspešnost iz naslova povečanega obsega dela)
(1) Ne glede na prvi odstavek 4. člena
Uredbe o delovni uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela za javne
uslužbence (Uradni list RS, št. 53/08 in 89/08) in splošnih aktov, ki urejajo
plačilo delovne uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela za javne
uslužbence v drugih državnih organih, lahko v letu 2013 višina dela plače
javnega uslužbenca za plačilo delovne uspešnosti pri opravljanju rednih
delovnih nalog uporabnika proračuna ali projekta, načrtovanega v okviru
sprejetega finančnega načrta uporabnika proračuna, znaša največ 20 odstotkov
njegove osnovne plače. Če se javnemu uslužbencu izplačuje del plače za plačilo
delovne uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela tudi iz naslova in
sredstev posebnega projekta, lahko del plače znaša skupno (iz obeh naslovov)
največ 30 odstotkov njegove osnovne plače.
(2) Javnim uslužbencem, za katere velja
Uredba o plačah direktorjev v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 73/05,
103/05, 12/06, 36/06, 46/06, 77/06, 128/06, 37/07, 95/07, 112/07, 104/08,
123/08, 21/09, 61/09, 91/09, 3/10, 27/10, 45/10, 62/10, 88/10, 10/11, 45/11,
53/11, 86/11 in 26/12), se del plače za delovno uspešnost iz naslova povečanega
obsega dela v letu 2013 izplačuje v skladu z drugim odstavkom 4. člena uredbe
iz prejšnjega odstavka.
(3) Za izplačilo delovne uspešnosti iz
naslova povečanega obsega dela pri opravljanju rednih delovnih nalog lahko v
letu 2013 uporabniki proračuna porabijo največ 60 odstotkov sredstev iz
prihrankov, določenih v 22.d členu Zakona o sistemu plač v javnem sektorju.
162. člen
(napredovanje
javnih uslužbencev in funkcionarjev)
Ne glede na 16. in 17. člen Zakona o
sistemu plač v javnem sektorju in na njegovi podlagi sprejetih predpisov ter ne
glede na določbe drugih predpisov in splošnih aktov javni uslužbenci in
funkcionarji, ki izpolnjujejo pogoje za napredovanje v letu 2013, v letu 2013
ne napredujejo v višji plačni razred in ne napredujejo v višji naziv.
163. člen
(napredovanje v
višji plačni razred in višji naziv)
(1) Ne glede na 16. in 17. člen Zakona o
sistemu plač v javnem sektorju in na njegovi podlagi sprejetih predpisov ter
določbe drugih predpisov in splošnih aktov javni uslužbenci in funkcionarji, ki
v letu 2012 napredujejo v višji plačni razred, pridobijo pravico do plače v
skladu z višjim plačnim razredom s 1. junijem 2013.
(2) Javni uslužbenci in funkcionarji, ki so
v letu 2011 in 2012 napredovali v naziv ali višji naziv in niso pridobili
pravice do plače v skladu s pridobljenim nazivom, pridobijo pravico do plače v
skladu s pridobljenim nazivom ali višjim nazivom s 1. junijem 2013.
(3) Ne glede na prvi in drugi odstavek tega
člena in ne glede na določbe prejšnjega člena javni uslužbenci in funkcionarji
v letu 2012 in 2013 pridobijo naziv ali višji naziv in pravico do plače v
skladu s pridobljenim nazivom ali višjim nazivom, če je pridobitev naziva ali višjega
naziva pogoj za opravljanje dela na delovnem mestu, na katerega se javni
uslužbenec premešča, oziroma za katerega sklepa pogodbo o zaposlitvi.«;
določa
tudi:
»V. DEL
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE SPREMEMB IN DOPOLNITEV ZAKONOV,
TRAJNIH UKREPOV IN ZAČASNIH UKREPOV
22. Zakon o sistemu plač v javnem sektorju
235. člen
Javnim uslužbencem in funkcionarjem, ki na
dan uveljavitve tega zakona prejemajo razliko do zneska plače, določenega po
predpisih in kolektivnih pogodbah na podlagi prvega odstavka 49. člena Zakona o
sistemu plač v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 108/09 – uradno prečiščeno
besedilo, 13/10, 59/10, 85/10, 107/10 in 35/11), se ta razlika izplačuje do
zadnjega dne meseca, v katerem je uveljavljen ta zakon.
236. člen
Plačna lestvica iz Priloge 1 Zakona o
sistemu plač v javnem sektorju se spremeni tako, da se osnovne plače plačnih
razredov s prvim dnem v mesecu, ki sledi mesecu, v katerem je uveljavljen ta
zakon, znižajo za 8 odstotkov. Plačna lestvica iz prejšnjega stavka je priloga
tega zakona.«;
ter vsebuje naslednjo končno določbo:
VI. DEL
KONČNA DOLOČBA
251. člen
(začetek
veljavnosti)
Ta zakon začne veljati naslednji dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Zakon o spremembi in dopolnitvah Zakona o
sistemu plač v javnem sektorju – ZSPJS-R (Uradni list RS, št. 46/13) vsebuje naslednjo končno
določbo:
»KONČNA DOLOČBA
3. člen
(začetek
veljavnosti)
Ta zakon začne veljati naslednji dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne prvega dne
v mesecu, ki sledi mesecu, v katerem je uveljavljen ta zakon. Do začetka
uporabe tega zakona se uporabljajo dosedanji predpisi.«.
Zakon o finančni upravi – ZFU (Uradni list RS,
št. 25/14) vsebuje naslednjo končno
določbo:
»112. člen
(začetek
veljavnosti zakona)
Ta zakon začne veljati naslednji dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporablja pa se od prvega dne
četrtega meseca, ki sledi mesecu, v katerem je zakon uveljavljen.«.
Zakon o spremembah Zakona o sistemu plač v
javnem sektorju – ZSPJS-S (Uradni list RS, št. 50/14) vsebuje naslednje prehodne
in končno določbo:
»PREHODNE IN KONČNA DOLOČBA
6. člen
Postopki pri delodajalcih za vračilo preveč
določenih in izplačanih plač ter postopki pred pristojnimi sodišči za vračilo
preveč določenih in izplačanih plač, sproženi pred uveljavitvijo tega zakona,
se končajo po določbah tega zakona. Rok, v katerem mora delodajalec javnemu
uslužbencu oziroma funkcionarju predložiti novo pisno obvestilo in mu izročiti
predlog aneksa k pogodbi o zaposlitvi, odločbo oziroma sklep iz prvega odstavka
3.a člena zakona, teče od uveljavitve tega zakona. V postopkih pred pristojnimi
sodišči lahko delodajalec in javni uslužbenec oziroma funkcionar skleneta
poravnavo pod pogoji, ki jih 3.a člen zakona določa za sklenitev dogovora
oziroma odpust dolga.
Javnim uslužbencem in funkcionarjem, ki v
skladu s predpisi, veljavnimi do uveljavitve tega zakona, ob uveljavitvi tega
zakona preveč izplačanega zneska plače še niso vrnili v celoti, se znesek
dolga, ki še ni vrnjen in presega višino zneska napačno izplačanih plač za
obdobje zadnjih desetih mesecev pred prenehanjem izplačevanja plače v nasprotju
s tretjim odstavkom 3. člena zakona oziroma presega dvakratnik zakonito
določene osnovne plače javnega uslužbenca oziroma funkcionarja za polni delovni
čas pred mesecem, ko se mu je plača začela izplačevati v skladu z zakonom, na
podlagi tega zakona odpusti.
Javni uslužbenci in funkcionarji, ki so do
uveljavitve tega zakona preveč izplačani znesek plače v celoti ali delno že
vrnili, imajo pravico do vračila razlike, če vrnjeni znesek presega višino
zneska, določenega v petem odstavku 3.a člena zakona, oziroma vračila celotnega
zneska vrnjenih sredstev, če je javni uslužbenec na podlagi sedmega odstavka
3.a člena zakona upravičen do odpusta dolga. Zahteva za vračilo zneska oziroma
predlog za odpust dolga se vloži v 30 dneh od pisnega obvestila delodajalca iz
prvega odstavka tega člena.
7. člen
Postopki inšpekcijskih nadzorov, začeti
pred uveljavitvijo tega zakona, se končajo po določbah tega zakona.
Predstojnik uporabnika proračuna lahko v
dveh mesecih po uveljavitvi tega zakona vloži pri ministru, pristojnem za
sistem plač v javnem sektorju, ugovor zoper zapisnike, izdane v postopkih
inšpekcijskega nadzora nad izvajanjem določb zakona, ki ureja sistem plač v
javnem sektorju, in na njegovi podlagi izdanih izvršilnih predpisov ter
kolektivnih pogodb in splošnih aktov delodajalca, v delu, v katerem se urejajo
plače, končanih pred uveljavitvijo tega zakona. Odločitev o ugovoru postane
sestavni del zapisnika.
8. člen
Ta zakon začne veljati naslednji dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Zakon o ukrepih na področju plač in drugih
stroškov dela v javnem sektorju za leto 2015 – ZUPPJS15 (Uradni list RS, št. 95/14) vsebuje naslednjo končno
določbo:
»11. člen
Ta zakon začne veljati 1. januarja
2015.«.
Zakon o dopolnitvi Zakona o sistemu plač v
javnem sektorju – ZSPJS-T
(Uradni list RS, št. 82/15) vsebuje naslednjo končno
določbo:
»KONČNA DOLOČBA
2. člen
Ta zakon začne veljati naslednji dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Zakon o državnem odvetništvu – ZDOdv (Uradni list RS, št. 23/17) vsebuje naslednjo končno
določbo:
»112. člen
(uveljavitev in
začetek uporabe)
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa
se začne šest mesecev po njegovi uveljavitvi.«.
Zakon o spremembah Zakona o sistemu plač v
javnem sektorju – ZSPJS-U
(Uradni list RS, št. 67/17) vsebuje naslednjo prehodno
in končno določbo:
»PREHODNA IN
KONČNA DOLOČBA
8. člen
Glede plač generalnega državnega
pravobranilca, namestnika generalnega državnega pravobranilca, državnih
pravobranilcev in pomočnikov državnih pravobranilcev, se za generalnega
državnega pravobranilca, namestnika generalnega državnega pravobranilca,
državnih pravobranilcev in pomočnikov državnih pravobranilcev, ki do poteka
mandata nadaljujejo delo kot generalni državni odvetnik, namestnik generalnega
državnega odvetnika, višji državni odvetniki in državni odvetniki, uporabljajo
določbe Zakona o sistemu plač v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 108/09 –
uradno prečiščeno besedilo, 13/10, 59/10, 85/10, 107/10, 35/11 – ORZSPJS49a,
40/12 – ZUJF, 46/13, 25/14 – ZFU, 50/14, 95/14 – ZUPPJS15, 82/15), ki so se
zanje uporabljale pred uveljavitvijo Zakona o državnem odvetništvu (Uradni list
RS, št. 23/17).
9. člen
Ta zakon začne veljati naslednji dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Zakon o spremembi in dopolnitvah Zakona o
sistemu plač v javnem sektorju – ZSPJS-V (Uradni list RS, št. 84/18) vsebuje naslednjo prehodno
in končno določbo:
»PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA
2. člen
(Rok za
uskladitev)
Podzakonski predpisi in drugi splošni akti,
ki urejajo napredovanje javnih uslužbencev in funkcionarjev v višji plačni
razred, v naziv oziroma v višji naziv, se uskladijo s četrtim in petim
odstavkom 16. člena zakona v treh mesecih od uveljavitve tega zakona.
3. člen
(Končna
določba)
Ta zakon začne veljati 1. januarja
2019.«.
Zakon o spremembi Zakona o sistemu plač v
javnem sektorju – ZSPJS-Z
(Uradni list RS, št. 204/21) vsebuje naslednjo končno
določbo:
»KONČNA DOLOČBA
2. člen
(Začetek
veljavnosti)
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o
sistemu plač v javnem sektorju – ZSPJS-AA (Uradni list RS, št. 139/22) vsebuje naslednje prehodne
in končne določbe:
»PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
8. člen
(Povračila
stroškov, drugi prejemki funkcionarjev in določitev višjega plačnega razreda)
(1) Do uveljavitve zakona, ki bo uredil
povračila stroškov in druge prejemke funkcionarjev, pripadajo funkcionarjem
povračila stroškov in drugi prejemki v zvezi z delom v skladu s tem zakonom.
Povračila stroškov in drugi prejemki v zvezi z delom pripadajo funkcionarjem v
enaki višini in pod enakimi pogoji, kot to velja za javne uslužbence.
(2) Prejšnji odstavek se uporablja za
naslednja povračila stroškov in druge prejemke funkcionarjev:
-
regres za prehrano,
-
nadomestilo za ločeno življenje,
-
povračilo stroškov prevoza na delo in z dela,
-
stroške in obračun stroškov na službenem
potovanju v državi,
-
dnevnice za službeno potovanje v državi,
-
kilometrino za uporabo lastnega avtomobila v
državi,
-
stroške prenočevanja,
-
terenski dodatek,
-
regres za letni dopust,
-
jubilejno nagrado,
-
solidarnostno pomoč in
-
odpravnino ob upokojitvi.
(3) Regres za letni dopust za leto 2022 se
funkcionarjem izplača v isti višini in v istem roku kot javnim uslužbencem.
(4) Funkcionarjem se za obdobje od
septembra 2022 do začetka uporabe prvega in drugega odstavka tega člena izplača
razlika med višino že izplačanega regresa za prehrano in višino 6,15 eura pri
plači za mesec, v katerem je uveljavljen ta zakon.
(5) Ne glede na določbo drugega odstavka
32.a člena zakona sodnikom in državnim tožilcem pripadajo za delo ponoči, za
delo v nedeljo in za delo na dan, ki je z zakonom določen kot dela prost dan,
dodatki v enaki višini, kot to velja za javne uslužbence.
(6) Določba prejšnjega odstavka se
uporablja tudi za državne pravobranilce in pomočnike državnih pravobranilcev,
ki so bili imenovani na podlagi Zakona o državnem pravobranilstvu (Uradni list
RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 77/09, 46/13 in 95/14 – ZUPPJS15),
in ki do poteka mandata nadaljujejo delo kot višji državni odvetniki oziroma
kot državni odvetniki.
(7) Pomočnikom državnega pravobranilca iz
prejšnjega odstavka, ki nadaljujejo delo kot državni odvetniki, se določi
razpon plačnih razredov od 48 do 52. Državnim pravobranilcem iz prejšnjega
odstavka, ki nadaljujejo delo kot višji državni odvetniki, se plačni razred
določi v razponu od 56 do 58.
9. člen
(Napredovanje v
višji plačni razred od 57. plačnega razreda)
Javni uslužbenci lahko v skladu s
spremenjenim 7. členom zakona napredujejo za en ali dva plačna razreda, ko
izpolnijo pogoje za napredovanje v višji plačni razred po začetku uporabe
spremenjenega 7. člena zakona.
10. člen
(Prehodna
plačna lestvica)
Plačna lestvica, ki se začne uporabljati
pri plači za oktober 2022 in se uporablja do 31. marca 2023:
Plačni
razred
|
Osnovna
plača
(v
EUR)
|
Plačni
razred
|
Osnovna
plača
(v
EUR)
|
1
|
460,20
|
34
|
1678,98
|
2
|
478,61
|
35
|
1746,13
|
3
|
497,74
|
36
|
1815,99
|
4
|
517,66
|
37
|
1888,62
|
5
|
538,36
|
38
|
1964,17
|
6
|
559,91
|
39
|
2042,75
|
7
|
582,28
|
40
|
2124,46
|
8
|
605,59
|
41
|
2209,43
|
9
|
629,82
|
42
|
2297,79
|
10
|
655,02
|
43
|
2389,72
|
11
|
681,21
|
44
|
2485,30
|
12
|
708,46
|
45
|
2584,71
|
13
|
736,79
|
46
|
2688,10
|
14
|
766,27
|
47
|
2795,64
|
15
|
796,92
|
48
|
2907,45
|
16
|
828,79
|
49
|
3023,75
|
17
|
861,96
|
50
|
3144,70
|
18
|
896,43
|
51
|
3270,49
|
19
|
932,28
|
52
|
3401,31
|
20
|
969,57
|
53
|
3537,36
|
21
|
1008,36
|
54
|
3678,86
|
22
|
1048,70
|
55
|
3826,01
|
23
|
1090,65
|
56
|
3979,04
|
24
|
1134,27
|
57
|
4138,22
|
25
|
1179,63
|
58
|
4303,74
|
26
|
1226,82
|
59
|
4475,88
|
27
|
1275,88
|
60
|
4654,92
|
28
|
1326,92
|
61
|
4841,11
|
29
|
1380,01
|
62
|
5034,77
|
30
|
1435,20
|
63
|
5236,15
|
31
|
1492,62
|
64
|
5445,60
|
32
|
1552,31
|
65
|
5663,42
|
33
|
1614,40
|
|
|
11. člen
(Prenehanje
veljavnosti)
(1) Z dnem uveljavitve tega zakona v Zakonu
za uravnoteženje javnih financ (Uradni list RS, št. 40/12, 96/12 – ZPIZ-2,
104/12 – ZIPRS1314, 105/12, 25/13 – odl. US, 46/13 – ZIPRS1314-A, 56/13 –
ZŠtip-1, 63/13 – ZOsn-I, 63/13 – ZJAKRS-A, 99/13 – ZUPJS-C, 99/13 – ZSVarPre-C,
101/13 – ZIPRS1415, 101/13 – ZDavNepr, 107/13 – odl. US, 85/14, 95/14, 24/15 –
odl. US, 90/15, 102/15, 63/16 – ZDoh-2R, 77/17 – ZMVN-1, 33/19 – ZMVN-1A, 72/19
in 174/20 – ZIPRS2122) prenehajo veljati 164., 166., 167., 168., 169., 170.,
prvi in drugi odstavek 171. člena, 172., 173., 174., 175., 176., 177., 178.,
179., 180. in 181. člen.
(2) Z dnem uveljavitve tega zakona preneha
veljati Uredba o povračilu stroškov prevoza na delo in z dela ter o načinu
obračuna kilometrine za uporabo lastnega vozila v službene namene za
funkcionarje (Uradni list RS, št. 173/20).
(3) Določbe zakona iz prvega odstavka tega
člena in uredbe iz prejšnjega odstavka se uporabljajo do zadnjega dne v mesecu,
v katerem je uveljavljen ta zakon.
12. člen
(Začetek
uporabe)
(1) Spremenjeni 7. člen zakona in nova
Priloga 3 zakona se začneta uporabljati 1. aprila 2023, do takrat pa se
uporabljata drugi odstavek 7. člena in Priloga 3 Zakona o sistemu plač v javnem
sektorju (Uradni list RS, št. 108/09 – uradno prečiščeno besedilo, 13/10,
59/10, 85/10, 107/10, 35/11 – ORZSPJS49a, 27/12 – odl. US, 40/12 – ZUJF, 46/13,
25/14 – ZFU, 50/14, 95/14 – ZUPPJS15, 82/15, 23/17 – ZDOdv, 67/17, 84/18 in
204/21).
(2) Nova Priloga 1 zakona se začne
uporabljati 1. aprila 2023, do takrat pa se uporablja plačna lestvica iz
10. člena tega zakona.
(3) Prvi, drugi, peti in šesti odstavek 8.
člena tega zakona se začnejo uporabljati prvega dne v mesecu, ki sledi mesecu,
v katerem je uveljavljen ta zakon, do takrat pa se uporabljajo določbe
predpisov iz prejšnjega člena.
(4) Sedmi odstavek 8. člena tega zakona se
začne uporabljati 1. aprila 2023, do takrat pa se za osebe iz sedmega
odstavka 8. člena tega zakona uporablja Priloga 3 Zakona o sistemu plač v
javnem sektorju (Uradni list RS, št. 108/09 – uradno prečiščeno besedilo,
13/10, 59/10, 85/10, 107/10, 35/11 – ORZSPJS49a, 27/12 – odl. US, 40/12 – ZUJF,
46/13, 25/14 – ZFU, 50/14, 95/14 – ZUPPJS15, 82/15).
13. člen
(Začetek veljavnosti)
Ta zakon začne veljati naslednji dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.