Opozorilo: Neuradno
prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček,
glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače.
Neuradno prečiščeno besedilo Zakona o knjižničarstvu obsega:
-
Zakon o knjižničarstvu – ZKnj-1 (Uradni list
RS, št. 87/01 z dne 8. 11. 2001),
-
Zakon o uresničevanju javnega interesa za
kulturo – ZUJIK (Uradni list RS, št. 96/02 z dne 14. 11. 2002),
-
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona
o knjižničarstvu – ZKnj-1A (Uradni
list RS, št. 92/15 z dne 4. 12. 2015).
ZAKON
O KNJIŽNIČARSTVU (ZKnj‑1)
(neuradno prečiščeno besedilo št. 2)
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(vsebina zakona)
Ta zakon ureja knjižnično dejavnost, ki se
financira iz javnih sredstev, tako da določa:
-
dejavnost, ustanovitev, financiranje in nadzor
knjižnic, ki se financirajo iz javnih sredstev ter knjižničnega informacijskega
servisa za izmenjavo podatkov v nacionalnem vzajemnem bibliografskem sistemu,
-
nacionalni vzajemni bibliografski sistem in
pogoje za vključitev v ta sistem,
-
naloge Nacionalnega sveta za knjižnično
dejavnost.
Pojem knjižnična dejavnost iz prejšnjega
odstavka vključuje tudi sodobne informacijske sestavine te dejavnosti.
1.a člen
(javno financirana knjižnična dejavnost)
Knjižnična dejavnost, ki se financira iz
javnih sredstev, se izvaja kot knjižnična javna služba ali kot knjižnična
dejavnost, potrebna za izvajanje javne službe na področju vzgoje in
izobraževanja.
Knjižnično javno službo izvajajo splošne,
visokošolske, specialne in nacionalna knjižnica.
Knjižnično dejavnost, potrebno za izvajanje
javne službe na področju vzgoje in izobraževanja, izvajajo šolske knjižnice.
2. člen
(knjižnična dejavnost)
Knjižnična dejavnost, ki je knjižnična
javna služba, zajema:
-
zbiranje, obdelovanje, hranjenje in
posredovanje knjižničnega gradiva,
-
zagotavljanje dostopa do knjižničnega gradiva
in elektronskih publikacij,
-
izdelovanje knjižničnih katalogov, podatkovnih
zbirk in drugih informacijskih virov,
-
posredovanje bibliografskih in drugih
informacijskih proizvodov in storitev,
-
sodelovanje v medknjižnični izposoji in
posredovanju informacij,
-
pridobivanje in izobraževanje uporabnikov,
-
informacijsko opismenjevanje,
-
varovanje knjižničnega gradiva, ki je kulturni
spomenik,
-
drugo bibliotekarsko, dokumentacijsko in
informacijsko delo.
Knjižnična dejavnost, potrebna za izvajanje
javne službe na področju vzgoje in izobraževanja, izhaja iz potreb te
dejavnosti in zajema posamične, z njo povezane naloge iz prejšnjega odstavka
ter glede na te potrebe tudi druge naloge, določene s področnim zakonom.
Javna služba je tudi dejavnost knjižničnega
informacijskega servisa za izmenjavo podatkov v nacionalnem vzajemnem
bibliografskem sistemu, ki je namenjena zagotavljanju:
-
pogojev za delovanje vzajemnega bibliografskega
sistema,
-
dostopnosti elektronskih virov informacij v tem
sistemu.
Dejavnost iz tega člena izvajajo osebe javnega prava, na podlagi koncesije
pa tudi druge pravne osebe in posamezniki. Njen obseg se določi s programom
dela in finančnim načrtom oziroma s koncesijsko pogodbo.
3. člen
(knjižnično gradivo)
Knjižnično gradivo so objavljeni tiskani,
zvočni, slikovni, elektronski ali kako drugače tehnično izdelani zapisi, ki jih
zbirajo in javnosti posredujejo knjižnice ter so namenjeni za potrebe kulture,
izobraževanja, raziskovanja in informiranja.
Knjižnično gradivo so tudi rokopisi in
drugo neobjavljeno gradivo (tipkopisi, elektronski zapisi in podobno),
namenjeno potrebam iz prejšnjega odstavka.
V dvomu, ali gre za knjižnično gradivo,
odloča pristojni minister iz 58. člena tega zakona.
4. člen
(nacionalni vzajemni bibliografski sistem)
Nacionalni vzajemni bibliografski sistem
sestavljajo knjižnice, ki izpolnjujejo pogoje iz tega zakona za vključitev v ta
sistem, nacionalna knjižnica in organizacija, ki izvaja dejavnost knjižničnega
informacijska servisa za izmenjavo podatkov v tem sistemu (v nadaljevanju:
knjižnični informacijski servis).
5. člen
(knjižnično gradivo kot kulturni spomenik)
Knjižnično gradivo, ki ima lastnosti
kulturnega spomenika v skladu z zakonom, ki ureja varstvo kulturne dediščine,
je kulturni spomenik po zakonu brez posebnega postopka razglasitve.
Ne glede na prvi odstavek se s tem zakonom
razglasi za kulturni spomenik naslednje knjižnično gradivo:
-
kodeksi, listine in drugo rokopisno gradivo ter
knjižno, kartografsko, notno in podobno gradivo, nastalo pred letom 1800;
-
arhivski izvodi vseh publikacij, ki imajo
značaj Slovenike iz prve alinee 33. člena tega zakona ali pa so kot taki
določeni s predpisi o obveznem izvodu.
Knjižnica, ki hrani knjižnično gradivo iz
prejšnjih dveh odstavkov, vodi na osnovi navodil iz 13. člena tega zakona
seznam enot tega gradiva, ki je del registra dediščine iz zakona, ki ureja
varstvo kulturne dediščine.
Minister, pristojen za kulturo, lahko
izjemoma dovoli izvoz ali izmenjavo knjižničnega gradiva, ki je kulturni spomenik,
po predhodnem mnenju nacionalne knjižnice.
II. KNJIŽNICE
6. člen
(namen knjižnic)
Knjižnica v skladu s strokovnimi načeli
organizira zbirko knjižničnega gradiva in virov informacij z namenom
zagotavljati posameznikom in skupinam dostopnost in uporabo:
-
lastnega gradiva in z njim povezanih
informacij,
-
medknjižnične izposoje,
-
zunanjih dostopnih informacijskih virov.
7. člen
(vrste knjižnic)
Knjižnica je pravna oseba, njena
organizacijska enota, ki izvaja knjižnično dejavnost, ali njena organizacijska enota
oziroma njen del, ki izvaja knjižnično dejavnost, potrebno za izvajanje javne
službe na področju vzgoje in izobraževanja.
Po prevladujočem krogu uporabnic in
uporabnikov (v nadaljnjem besedilu: uporabniki) so knjižnice:
-
splošne,
-
šolske,
-
visokošolske,
-
specialne,
-
nacionalna.
8. člen
(pravice uporabnikov)
Uporabniki imajo pravico do brezplačnih
osnovnih storitev, kot so:
-
izposoja gradiva,
-
posredovanje informacij o gradivu in iz
gradiva,
-
bibliopedagoško delo.
Vlada Republike Slovenije določi z uredbo
tudi druge osnovne storitve uporabnikom ter okvirno obratovalni čas knjižnic,
ki izvajajo knjižnično javno službo, in način njihovega poslovanja, pri čemer
posebej opredeli tiste storitve, ki ne povzročajo knjižnicam dodatnih stroškov,
kot brezplačne.
9. člen
(zveze knjižnic)
Knjižnice se lahko povezujejo v zveze, ki
so koordinativna telesa in predstavljajo ter zastopajo interese, ki so povezani
z njihovim razvojem.
10. člen
(črtan)
11. člen
(standardi in strokovna priporočila)
Razvoj knjižnic usmerjajo standardi in
strokovna priporočila, ki se nanašajo na organiziranost in delovanje knjižnične
javne službe in ki jih sprejme Nacionalni svet za knjižnično dejavnost.
Standardi iz prejšnjega odstavka se
nanašajo na dolgoročnejše obdobje, ki ga natančneje določi Nacionalni svet za
knjižnično dejavnost.
12. člen
(izločanje knjižničnega gradiva)
Knjižnica izloča knjižnično gradivo v
skladu s strokovnimi navodili, ki jih sprejme nacionalna knjižnica.
13. člen
(ugotavljanje lastnosti kulturnega
spomenika)
Knjižnica ugotavlja, katero knjižnično
gradivo iz 5. člena tega zakona je kulturni spomenik, v skladu s strokovnimi
navodili, ki jih sprejme nacionalna knjižnica.
14. člen
(donacije knjižničnega gradiva)
Knjižnica prevzema donacije knjižničnega
gradiva, ki je pomembno po merilih knjižnične stroke.
15. člen
(uporabnik in
član knjižnice ter osebni podatki o članih)
Uporabnik knjižnice je fizična oseba, ki
uporablja osnovne storitve knjižnic.
Član knjižnice je uporabnik, ki se včlani v
knjižnico, da bi lahko uporabljal storitve, ki jih knjižnica omogoča le članom,
in sicer zaradi zagotavljanja sledljivosti izposojenega knjižničnega gradiva,
obnavljanja poškodovanega knjižničnega gradiva, izpolnjevanja pogodbenih
obveznosti, vezanih na uporabo določenih vrst knjižničnega gradiva,
izpolnjevanja obveznosti, vezanih na avtorske in sorodne pravice in podobno.
Knjižnica trajanje članstva opredeli v pravilih o splošnih pogojih poslovanja.
Trajanje članstva je lahko največ pet let z možnostjo podaljšanja.
Knjižnice imajo za potrebe izvajanja svoje
dejavnosti, zavarovanja knjižničnega gradiva ter nudenja posebnih ugodnosti
določenim kategorijam članov pravico, da v skladu s predpisi o varstvu osebnih
podatkov zbirajo in obdelujejo naslednje osebne podatke svojih članov: ime in
priimek, datum in kraj rojstva, naslov stalnega oziroma začasnega bivališča,
kategorijo člana, podatke za obveščanje (telefonska številka oziroma naslov
elektronske pošte). Z osebno privolitvijo člana lahko zbirajo tudi podatek o
izobrazbeni ravni, ki ga uporabljajo za potrebe načrtovanja nabave knjižničnega
gradiva ter organizacije storitev za ciljne skupine članov.
Osebni podatki o članih se v zbirki iz
prejšnjega odstavka vodijo še največ eno leto od poteka članstva v knjižnici.
Potem se izbrišejo oziroma anonimizirajo. Če ima član v tem času še neporavnane
obveznosti do knjižnice, se njegovi osebni podatki izbrišejo oziroma
anonimizirajo, ko so obveznosti poravnane.
Član knjižnice je lahko tudi pravna oseba,
ki uporablja storitve knjižnice preko svojih zaposlenih.
Knjižnice, ki izvajajo knjižnično javno
službo, svojim članom lahko zaračunajo letno članarino.
1. Splošne knjižnice
16. člen
(splošne knjižnice)
Splošne knjižnice, ki izvajajo knjižnično
dejavnost za prebivalstvo v svojem okolju, zagotavljajo storitve tudi za
skupine prebivalcev s posebnimi potrebami.
Splošne knjižnice v okviru javne službe iz
2. člena tega zakona tudi:
-
sodelujejo v vseživljenjskem izobraževanju,
-
zbirajo, obdelujejo, varujejo in posredujejo
domoznansko gradivo,
-
zagotavljajo dostopnost in uporabo gradiv
javnih oblasti, ki so splošno dostopna na elektronskih medijih,
-
organizirajo posebne oblike dejavnosti za
otroke, mladino in odrasle, ki so namenjene spodbujanju bralne kulture,
-
organizirajo posebne oblike dejavnosti za
otroke, mladino in odrasle s posebnimi potrebami,
-
organizirajo kulturne prireditve, ki so
povezane z njihovo dejavnostjo.
Splošne knjižnice so vključene v nacionalni
vzajemni bibliografski sistem.
Splošne knjižnice lahko opravljajo tudi
gospodarsko dejavnost, če je ta oziroma njen prihodek namenjen opravljanju
knjižnične dejavnosti kot javne službe.
Splošna knjižnica lahko prenese posamezne
naloge iz druge alinee na osrednjo območno knjižnico ali v soglasju z njo na
drugo knjižnico s tega območja.
17. člen
(imenovanje in razrešitev direktorja
oziroma direktorice splošne knjižnice)
Direktorja oziroma direktorico splošne
knjižnice (v nadaljnjem besedilu: direktor) imenuje svet splošne knjižnice (v
nadaljnjem besedilu: svet) na podlagi javnega razpisa.
Mandat direktorja traja pet let.
Za direktorja je lahko imenovan, kdor
izpolnjuje pogoje, ki so določeni z aktom o ustanovitvi.
Svet si mora pred imenovanjem ali
razrešitvijo direktorja pridobiti soglasje občin ustanoviteljic, ki imajo v
lasti več kot polovico soustanoviteljskega deleža in mnenje občin, ki so na
splošno knjižnico s pogodbo prenesle opravljanje te dejavnosti, ter mnenje strokovnih
delavcev knjižnice.
Strokovni delavci knjižnice o mnenju
glasujejo tajno.
Soglasja in mnenja iz četrtega odstavka se
nanašajo na kandidata oziroma kandidatko za direktorja, ki ga predlaga svet
knjižnice izmed tistih prijavljenih, ki izpolnjujejo pogoje.
Če občine ustanoviteljice ali pogodbenice
in strokovni delavci iz četrtega odstavka tega člena ne odgovorijo v roku 60
dni, se šteje, da so bila soglasja podana oziroma mnenja pozitivna.
Po pridobitvi soglasij in mnenj svet
imenuje direktorja z večino glasov vseh članov sveta.
Podrobnejše določbe v zvezi z imenovanjem
oziroma razrešitvijo direktorja določi ustanovitveni akt splošne knjižnice.
Direktorja razreši svet na način in po
postopku, ki je določen za direktorja javnega zavoda.
18. člen
(imenovanje vršilca oziroma vršilke
dolžnosti direktorja)
Če direktorju predčasno preneha mandat,
oziroma če nihče izmed prijavljenih kandidatov za direktorja ni imenovan, svet
knjižnice imenuje vršilca oziroma vršilko dolžnosti direktorja izmed strokovnih
delavcev knjižnice, oziroma izmed prijavljenih kandidatov, vendar največ za eno
leto.
19. člen
(pravna oseba)
Splošna knjižnica je samostojna pravna
oseba (v nadaljnjem besedilu: samostojna knjižnica), če izvaja knjižnično
dejavnost za okvirno 10.000 in več prebivalcev. Knjižnica, ki izvaja to
dejavnost za območje z manjšim številom prebivalcev, je enota samostojne
knjižnice.
Knjižnica iz prejšnjega odstavka lahko
izjemoma izvaja druge kulturne dejavnosti v okviru posebnih organizacijskih
enot.
Knjižnica iz prejšnjega odstavka mora
zagotoviti ločeno vodenje finančnega poslovanja.
20. člen
(dolžnost občin)
Vsaka občina mora zagotoviti knjižnično
dejavnost za svoje občane tako, da ustanovi splošno knjižnico sama ali skupaj z
drugimi občinami, ali tako, da poveri opravljanje te dejavnosti s pogodbo drugi
splošni knjižnici v soglasju z njenim ustanoviteljem.
Če ustanovi več občin skupaj splošno
knjižnico, določijo medsebojne pravice in obveznosti v aktu o ustanovitvi.
Če občina ne zagotovi knjižnične dejavnosti
za svoje prebivalce, stori to država na njen račun.
21. člen
(posebni pogoji za vpis splošne knjižnice
v sodni register)
Splošne knjižnice se lahko registrirajo za
izvajanje knjižnične dejavnosti na podlagi odločbe o izpolnjevanju pogojev iz
36. člena tega zakona, ki jo predloži ustanovitelj.
22. člen
(izpolnjevanje pogojev)
Splošna knjižnica mora trajno izpolnjevati
pogoje iz 36. člena tega zakona.
Ministrstvo, pristojno za kulturo, vsaka
tri leta za vsako splošno knjižnico ugotavlja izpolnjenost pogojev oziroma določi
rok za njihovo izpolnitev.
Če splošna knjižnica ne izpolnjuje pogojev,
se o tem obvesti ustanovitelja in se ji obenem z odločbo naloži, da pripravi
najkasneje v treh mesecih načrt, s katerim določi, kako bo v danem roku dosegla
izpolnitev pogojev, in ga predloži v soglasje svojemu ustanovitelju oziroma
soustanoviteljem ali pogodbenim partnerjem. Če ti najkasneje v roku enega
meseca ne odgovorijo, se šteje da je soglasje dano.
23. člen
(merjenje delovanja splošnih knjižnic)
Minister, pristojen za kulturo, sprejme
pravilnik o merilih, po katerih so splošne knjižnice dolžne meriti svoje
delovanje.
24. člen
(navodila za domoznansko gradivo)
Splošne knjižnice upoštevajo za strokovno
obdelavo in hranjenje nacionalno pomembnega domoznanskega gradiva navodila
nacionalne knjižnice.
25. člen
(splošne knjižnice na narodnostno mešanih
območjih)
Splošne knjižnice na narodnostno mešanih
območjih, zagotavljajo tudi knjižnično dejavnost, namenjeno pripadnikom
italijanske in madžarske narodne skupnosti ter romske skupnosti. Te knjižnice
zagotavljajo pripadnikom teh skupnosti komuniciranje v njihovem jeziku.
Splošne knjižnice iz prejšnjega odstavka
pripravijo program dejavnosti v soglasju s predstavniki narodnih skupnosti.
26. člen
(splošne knjižnice na obmejnih območjih)
Splošne knjižnice, ki pokrivajo obmejna
območja, zagotavljajo dostop do knjižničnega gradiva tudi Slovencem v
zamejstvu, tako da jim omogočajo izposojo, v sodelovanju z osrednjimi
knjižnicami Slovencev v zamejstvu za njihove potrebe izvajajo nakup gradiv v
Sloveniji ter pomagajo pri razvoju knjižnic slovenske manjšine v sosednjih
državah.
Splošne knjižnice iz prejšnjega odstavka
pripravijo program dejavnosti v sodelovanju z nacionalno knjižnico.
27. člen
(osrednja območna knjižnica)
Splošna knjižnica, ki na podlagi pogodbe z
ministrstvom, pristojnim za kulturo, v soglasju s svojim ustanoviteljem
opravlja za širše območje posebne naloge, je osrednja območna splošna
knjižnica.
Njene posebne naloge so:
-
zagotavljati povečan in zahtevnejši izbor
knjižničnega gradiva in informacij,
-
nuditi strokovno pomoč vsem knjižnicam s
svojega območja,
-
koordinirati zbiranje, obdelavo in hranjenje
domoznanskega gradiva za svoje območje,
-
usmerjati izločeno knjižnično gradivo s svojega
območja.
2. Šolske in visokošolske knjižnice
28. člen
(šolske knjižnice)
Šolske knjižnice podpirajo izobraževalni
proces, tako da izvajajo knjižnično dejavnost predvsem za učence, vajence,
dijake in študente višjih strokovnih šol ter za strokovne delavce teh šol.
29. člen
(visokošolske in univerzitetne knjižnice)
Visokošolske knjižnice podpirajo študijski
in raziskovalni proces, tako da izvajajo knjižnično dejavnost predvsem za
študente, visokošolske učitelje in visokošolske sodelavce.
Univerzitetne knjižnice so glavne
visokošolske knjižnice univerz.
Univerzitetne knjižnice opravljajo v okviru
javne službe iz 2. člena tega zakona in nalog visokošolskih knjižnic še
naslednje naloge:
-
koordinirajo knjižnično dejavnost na univerzah,
-
koordinirajo nabavo in ponudbo knjižničnega
gradiva v okviru univerz,
-
organizirajo in usklajujejo delovanje sistema
medknjižnične izposoje,
-
koordinirajo deponiranje in izločanje gradiva
na univerzah,
-
koordinirajo izdelavo bibliografije
visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in visokošolskih sodelavcev svoje
univerze,
-
pridobivajo in obdelujejo obvezne izvode
gradiv, ki nastajajo in se objavljajo v okviru univerze, vključno z
diplomskimi, magistrskimi in doktorskimi nalogami,
-
usklajujejo pripravo in izvedbo programov
izobraževanja uporabnikov na univerzah,
-
nudijo strokovno pomoč delavcem v knjižnični
dejavnosti v okviru univerz,
-
lahko opravljajo domoznansko dejavnost,
-
lahko opravljajo druge naloge, katerih
izvajanje nanje prenese nacionalna knjižnica.
30. člen
(povezovanje visokošolskih knjižnic v
nacionalni vzajemni bibliografski sistem)
Visokošolske knjižnice članic univerz se
povezujejo v nacionalni vzajemni bibliografski sistem koordinirano preko
univerz.
3. Specialne knjižnice
31. člen
(specialne knjižnice)
Specialne knjižnice izvajajo knjižnično
dejavnost na posameznih znanstvenih ali strokovnih področjih.
Specialne knjižnice v okviru javne službe
iz 2. člena tega zakona tudi:
-
zagotavljajo specializirane informacije na
posameznih znanstvenih, strokovnih in problemsko orientiranih področjih ali v
organizacijah, katerih del so,
-
predvsem vsebinsko obdelujejo knjižnična
gradiva in interne dokumente organizacij, katerih del so,
-
gradijo specializirane knjižnične in podatkovne
zbirke,
-
vrednotijo in posredujejo specializirane
informacije,
-
usposabljajo uporabnike za iskanje specializiranih
informacij.
Specialne knjižnice so tudi tiste, ki
izvajajo knjižnično dejavnost v posebnih prilagojenih tehnikah za slepe in
slabovidne.
Kot specialne knjižnice se obravnavajo tudi
specializirani informacijski centri.
32. člen
(osrednji specializirani informacijski
centri)
Pristojni minister določi osrednje
specializirane informacijske centre, ki na posameznem znanstvenem, strokovnem
ali problemsko orientiranem področju koordinirajo vsebinsko obdelavo dokumentov
in usklajeno gradnjo specializiranih podatkovnih zbirk.
4. Nacionalna knjižnica
33. člen
(nacionalna knjižnica)
Nacionalna knjižnica je osrednja državna
knjižnica. Nacionalna knjižnica je javni zavod.
Nacionalna knjižnica izvaja v okviru
knjižnične javne službe poleg dejavnosti iz 2. člena tega zakona še naslednje
naloge:
-
zbira, obdeluje, hrani in posreduje temeljno
nacionalno zbirko vsega knjižničnega gradiva v slovenskem jeziku, o Sloveniji
in Slovencih, slovenskih avtorjev, slovenskih založb, pripadnikov italijanske
in madžarske narodne skupnosti, romske skupnosti in drugih manjšinskih
skupnosti v Sloveniji (Slovenika) ter temeljne tuje literature;
-
skrbi za dostopnost gradiva iz prejšnje alinee
v tujini in še posebej Slovencem, ki živijo zunaj Republike Slovenije;
-
kot nacionalni bibliografski center zagotavlja
uporabnikom doma in v tujini dostopnost do informacij o knjižničnem gradivu,
tako da vključuje podatke o založniški produkciji Slovenike v bibliografske
zbirke ter izdeluje in objavlja tekočo in retrospektivno slovensko nacionalno bibliografijo;
-
opravlja naloge državnega referalnega centra,
-
opremlja publikacije z osnovnim kataložnim
opisom (CIP),
-
v sodelovanju z mednarodnimi institucijami
dodeljuje oznake mednarodne bibliografske kontrole (ISSN, ISBN, ISMN) in druge
identifikacijske oznake tiskanih in elektronskih publikacij,
-
vodi in izvaja program varovanja knjižničnega
gradiva, ki je kulturna dediščina, ter organizira in izvaja zaščito in
restavriranje knjižničnega gradiva;
-
izvaja raziskovalno, razvojno in svetovalno
delo na svojem delovnem področju,
-
zbira, obdeluje in posreduje statistične in
druge podatke o delovanju knjižnic,
-
organizira in izvaja strokovno izpopolnjevanje
in usposabljanje knjižničnih delavcev,
-
organizira in usklajuje delovanje sistema
medknjižnične izposoje,
-
vodi razvid knjižnic,
-
opravlja naloge centra za razvoj knjižnic,
-
organizira in usmerja izločanje gradiva in
deponiranje nacionalno pomembnega knjižničnega gradiva,
-
izdaja predhodno mnenje za izvoz nacionalno
pomembnega knjižničnega gradiva,
-
izdaja predhodno mnenje o izpolnjevanju pogojev
iz pravilnika iz 36. člena tega zakona,
-
pripravlja strokovne podlage za sprejem
splošnih predpisov in strokovnih priporočil s področja knjižničarstva,
-
koordinira pripravo triletnih načrtov za razvoj
splošnih knjižnic iz 37. člena tega zakona,
-
sprejema navodila za strokovno obdelavo in
hranjenje nacionalno pomembnega domoznanskega gradiva,
-
sprejema navodila za izločanje knjižničnega
gradiva,
-
sistematično zbira informacije o ponudbi
publikacij slovenske produkcije in o tem obvešča knjižnice,
-
opravlja naloge za nacionalni vzajemni
bibliografski sistem,
-
opravlja druge naloge, opredeljene v
ustanovitvenem aktu,
-
določa merila iz 14. člena tega zakona.
34. člen
(prenehal
veljati)
35. člen
(ustanovitelj nacionalne knjižnice)
Nacionalno knjižnico ustanovi država,
ustanoviteljske pravice pa uresničuje Vlada Republike Slovenije.
III. KNJIŽNIČNA JAVNA SLUŽBA
1. Pogoji za izvajanje knjižnične javne
službe
36. člen
(pogoji)
Knjižnice, ki izvajajo knjižnično javno
službo, morajo imeti:
-
ustrezen obseg in izbor strokovno urejenega
knjižničnega gradiva,
-
ustrezno število ustrezno usposobljenih
strokovnih delavcev,
-
ustrezen prostor in opremo,
-
ustrezno organizacijo knjižnične dejavnosti.
Minister, pristojen za kulturo, sprejme
pravilnik, s katerim podrobneje določi pogoje iz prejšnjega odstavka za
posamezne vrste knjižnic.
Izpolnjevanje pogojev iz prvega odstavka
tega člena ugotavlja nacionalna knjižnica na podlagi javnega pooblastila z
odločbo, razen za splošne knjižnice, za katere izpolnjevanje pogojev ugotavlja
ministrstvo, pristojno za kulturo, v skladu z 22. členom tega zakona. O
pritožbi zoper odločbo nacionalne knjižnice odloča ministrstvo, ki je na
podlagi 58. člena tega zakona pristojno za nadzor.
Če knjižnica, ki izvaja knjižnično javno
službo, v celoti izpolnjuje pogoj iz četrte alineje prvega odstavka tega člena,
ne dosega pa minimalnih številčnih vrednosti pogojev iz prve, druge in tretje
alineje prvega odstavka tega člena, se v odločbi določi pogoj, da mora
knjižnica pogoje iz prvega odstavka tega člena v celoti izpolniti v treh letih.
Knjižnica, ki izvaja knjižnično javno
službo, lahko začne izvajati knjižnično dejavnost po pravnomočnosti odločbe o
izpolnjevanju pogojev iz prvega odstavka tega člena ali pravnomočnosti odločbe
iz prejšnjega odstavka, razen splošne knjižnice, ki lahko začne izvajati
knjižnično dejavnost po vpisu v sodni register.
Minister, pristojen za kulturo, predpiše
minimalne številčne vrednosti pogojev iz prve, druge in tretje alineje prvega
odstavka tega člena.
37. člen
(preverjanje
ustreznosti pogojev in način pridobivanja podatkov)
Ustreznost pogojev iz drugega odstavka
prejšnjega člena preverja nacionalna knjižnica praviloma vsaka tri leta na
podlagi statističnih in drugih podatkov ter ministru, pristojnemu za kulturo,
predlaga njihovo dopolnitev oziroma spremembo.
Nacionalna knjižnica določi obseg in vrsto
podatkov iz prejšnjega odstavka na podlagi mednarodnih strokovnih priporočil in
veljavnih predpisov.
Knjižnice, ki izvajajo knjižnično javno
službo, so dolžne posredovati podatke o svojem delovanju nacionalni knjižnici,
ki določi obdobje zbiranja in rok za oddajo podatkov.
Podatki o delovanju knjižnic so javni.
38. člen
(preverjanje
izpolnjevanja pogojev ter vpis in izbris iz razvida)
Knjižnica, ki izvaja knjižnično javno
službo, se vpiše v razvid knjižnic, ki ga na podlagi javnega pooblastila
upravlja nacionalna knjižnica.
Vpis v razvid knjižnic izvede nacionalna
knjižnica na podlagi pravnomočne odločbe o izpolnjevanju pogojev iz prvega
odstavka 36. člena tega zakona ali pravnomočne odločbe iz četrtega odstavka 36.
člena tega zakona.
V razvidu knjižnic se obdelujejo naslednji
podatki:
-
ime in sedež knjižnice,
-
vrsta in status knjižnice,
-
ustanovitelj oziroma ustanovitelji,
-
ime pravne osebe, če je knjižnica
organizacijska enota,
-
ime in priimek odgovorne osebe knjižnice,
-
zaporedna številka vpisa knjižnice v razvid,
-
številka in datum akta o ustanovitvi,
-
številka odločbe in datum vpisa v razvid,
-
številka odločbe in datum izbrisa iz razvida in
-
razlogi za izbris iz razvida.
Knjižnica, ki izvaja knjižnično javno
službo, mora pogoje iz prvega odstavka 36. člena tega zakona trajno
izpolnjevati.
Če knjižnica, ki izvaja knjižnično javno
službo, ob preverjanju pogojev iz prvega odstavka 36. člena tega zakona ne
izpolnjuje več, se ji o tem izda odločba, v kateri se določi tudi rok treh let
za izpolnitev pogojev.
Če knjižnica iz četrtega odstavka 36. člena
tega zakona ali knjižnica iz prejšnjega odstavka v roku treh let ne izpolnjuje
pogojev iz prvega odstavka 36. člena tega zakona v celoti, se ji o tem izda
odločba.
Knjižnica, ki izvaja knjižnično javno
službo, se izbriše iz razvida knjižnic na podlagi pravnomočne odločbe iz
prejšnjega odstavka.
39. člen
(knjižnični
delavci)
Knjižnice zaposlujejo za izvajanje
knjižnične dejavnosti kot javne službe strokovne knjižničarske delavce in druge
strokovne delavce ter administrativno-tehnične delavce.
Strokovni knjižničarski delavci so:
knjižničar, višji knjižničar, bibliotekar pomočnik in bibliotekar. Opravljajo
strokovna dela, ki so temeljna za izvajanje knjižnične javne službe. Imeti
morajo raven izobrazbe, predpisano v 39.a členu tega zakona ter opravljen
bibliotekarski izpit iz 39.b člena tega zakona. Pristojni minister iz 58. člena
tega zakona lahko predpiše podrobnejše vrste izobrazbe.
Drugi strokovni delavci opravljajo druga
strokovna dela, ki so potrebna za izvajanje knjižnične javne službe. Raven in
vrsto izobrazbe delavcev ter druge pogoje določijo knjižnice v aktu o
sistemizaciji.
Administrativno-tehnični delavci opravljajo
manipulativna, administrativna, tehnična in druga podporna dela. Raven in vrsto
izobrazbe delavcev ter druge pogoje določijo knjižnice v aktu o sistemizaciji.
39.a člen
(izobrazba strokovnih knjižničarskih
delavcev)
Dela knjižničarja lahko opravlja, kdor ima
srednjo splošno oziroma srednjo strokovno izobrazbo in opravi program
strokovnega izpopolnjevanja za knjižničarje, ki ga določi nacionalna knjižnica.
Dela višjega knjižničarja lahko opravlja,
kdor ima izobrazbo, pridobljeno po študijskih programih za pridobitev
višješolske izobrazbe, oziroma raven izobrazbe, pridobljeno po študijskih
programih, ki po zakonu ustreza višješolski izobrazbi, in opravi program
strokovnega izpopolnjevanja za višje knjižničarje, ki ga določi nacionalna
knjižnica.
Dela bibliotekarja pomočnika lahko
opravlja, kdor ima najmanj visokošolsko izobrazbo, pridobljeno po študijskih
programih prve stopnje, oziroma raven izobrazbe, ki v skladu z zakonom ustreza
izobrazbi prve stopnje, s področja bibliotekarstva. Dela bibliotekarja
pomočnika lahko opravlja tudi, kdor ima najmanj visokošolsko izobrazbo,
pridobljeno po študijskih programih prve stopnje, oziroma raven izobrazbe, ki v
skladu z zakonom ustreza izobrazbi prve stopnje:
-
z drugih področij in je opravil študijski
program za izpopolnjevanje iz bibliotekarstva v obsegu najmanj 20 kreditnih
točk po evropskem kreditnem prenosnem in zbirnem sistemu (v nadaljnjem
besedilu: ECTS) iz vsaj naslednjih temeljnih vsebin: osnove bibliotekarstva in
organizacija knjižnic, notranja organizacija in delo knjižnic ter informacijska
služba in uporaba knjižničnega gradiva,
-
z drugih področij in mu je bilo v formalnem
postopku pri akreditiranem visokošolskem zavodu, ki izvaja javnoveljavni študijski
program s področja bibliotekarstva, na podlagi opravljenih izobraževalnih
vsebin in dokumentiranih dosežkov na področju knjižnične dejavnosti priznanih
najmanj 20 kreditnih točk po ECTS iz vsaj naslednjih temeljnih vsebin: osnove
bibliotekarstva in organizacija knjižnic, notranja organizacija in delo
knjižnic ter informacijska služba in uporaba knjižničnega gradiva.
Dela bibliotekarja lahko opravlja, kdor ima
najmanj visokošolsko izobrazbo, pridobljeno po študijskih programih druge
stopnje, oziroma raven izobrazbe, ki v skladu z zakonom ustreza izobrazbi druge
stopnje, s področja bibliotekarstva. Dela bibliotekarja lahko opravlja tudi,
kdor ima najmanj visokošolsko izobrazbo, pridobljeno po študijskih programih
druge stopnje, oziroma raven izobrazbe, ki v skladu z zakonom ustreza izobrazbi
druge stopnje:
-
z drugih področij in je opravil študijski
program za izpopolnjevanje iz bibliotekarstva v obsegu najmanj 20 kreditnih
točk po ECTS iz vsaj naslednjih temeljnih vsebin: osnove bibliotekarstva in
organizacija knjižnic, notranja organizacija in delo knjižnic ter informacijska
služba in uporaba knjižničnega gradiva,
-
z drugih področij in mu je bilo v formalnem
postopku pri akreditiranem visokošolskem zavodu, ki izvaja javnoveljavni
študijski program s področja bibliotekarstva, na podlagi opravljenih
izobraževalnih vsebin in dokumentiranih dosežkov na področju knjižnične
dejavnosti priznanih najmanj 20 kreditnih točk po ECTS iz vsaj naslednjih
temeljnih vsebin: osnove bibliotekarstva in organizacija knjižnic, notranja
organizacija in delo knjižnic ter informacijska služba in uporaba knjižničnega
gradiva.
Ne glede na določbo drugega, tretjega in
četrtega odstavka tega člena programa izpopolnjevanja ni treba opravljati
tistemu, ki je pridobil višjo izobrazbo z višješolskim študijskim programom
knjižničarstva.
Oseba iz prve alineje tretjega odstavka in
prve alineje četrtega odstavka tega člena se lahko zaposli kot bibliotekar
pomočnik oziroma bibliotekar tudi brez opravljenega študijskega programa za
izpopolnjevanje iz bibliotekarstva, vendar ga mora opraviti najkasneje v roku
18 mesecev od sklenitve delovnega razmerja ali po premestitvi na delovno mesto,
na katerem je bibliotekarski izpit določen kot pogoj za zasedbo delovnega
mesta. Če javni uslužbenec ne opravi študijskega programa za izpopolnjevanje iz
bibliotekarstva, mu preneha delovno razmerje naslednji dan po preteku roka.
Državljani držav članic Evropske unije,
Evropskega gospodarskega prostora in Švicarske konfederacije ali držav, s
katero je sklenjen ustrezen mednarodni sporazum (v nadaljnjem besedilu: države
pogodbenice), lahko v Republiki Sloveniji opravljajo delo strokovnih
knjižničarskih delavcev v skladu s tem zakonom pod enakimi pogoji kot slovenski
državljani, razen, če s tem zakonom ni določeno drugače. Državljani držav
pogodbenic, ki želijo opravljati delo strokovnih knjižničarskih delavcev v
skladu s tem zakonom, morajo pri ministrstvu, pristojnem za kulturo, pridobiti
odločbo o priznanju poklicne kvalifikacije. Vloga za priznanje poklicne
kvalifikacije se vloži v skladu z zakonom, ki ureja priznavanje poklicnih
kvalifikacij. Zoper odločbo o priznanju poklicne kvalifikacije, ki jo izda
ministrstvo, pristojno za kulturo, ni pritožbe, možen pa je upravni spor. Na
razpisih za prosta delovna mesta na področju knjižnične dejavnosti lahko
državljani držav pogodbenic enakovredno kandidirajo in se zaposlujejo kot
kandidati, ki izpolnjujejo z zakonom in drugimi predpisi določene pogoje.
39.b člen
(bibliotekarski izpit in strokovni nazivi)
Oseba, ki se zaposli kot strokovni
knjižničarski delavec, mora imeti opravljen bibliotekarski izpit.
Ne glede na prejšnji odstavek se oseba
lahko zaposli kot strokovni knjižničarski delavec tudi brez opravljenega
bibliotekarskega izpita, vendar ga mora opraviti najkasneje v roku enega leta
od sklenitve delovnega razmerja ali po premestitvi na delovno mesto, na katerem
je bibliotekarski izpit določen kot pogoj za zasedbo delovnega mesta. Če javni
uslužbenec ne opravi bibliotekarskega izpita, mu preneha delovno razmerje
naslednji dan po preteku roka. Navedeni rok se lahko iz upravičenih razlogov
podaljša največ enkrat za obdobje šestih mesecev.
Strokovni knjižničarski delavci opravljajo
bibliotekarski izpit v skladu s pravilnikom, ki ga izda minister, pristojen za
kulturo. S pravilnikom se določijo pogoji, obseg, vsebina, organizacija in
postopek ter strokovno usposabljanje za opravljanje bibliotekarskega izpita.
Določbe pravilnika morajo upoštevati bibliotekarska znanja, verificirana v že
opravljenih strokovnih izpitih na drugih področjih.
Nacionalna knjižnica na podlagi javnega
pooblastila organizira in izvaja bibliotekarske izpite ter upravlja evidenco
bibliotekarskih izpitov. Nacionalna knjižnica v zvezi z opravljanjem izpitov
zbira in obdeluje naslednje osebne podatke: ime in priimek, datum in kraj
rojstva, naslov stalnega oziroma začasnega bivališča, podatke o izobrazbi,
podatke o zaposlitvi, podatke za obveščanje (telefonska številka oziroma naslov
elektronske pošte), uspeh na bibliotekarskem izpitu.
Strokovni knjižničarski delavci pridobivajo
strokovne nazive bibliotekarske stroke v skladu s pravilnikom, ki ga izda
minister, pristojen za kulturo. Vlogo za imenovanje, ki jo poda strokovni
knjižničarski delavec, obravnava komisija za strokovne nazive v knjižnični
dejavnosti. O imenovanju na podlagi obrazloženega mnenja komisije o
izpolnjevanju pogojev za pridobitev naziva na podlagi javnega pooblastila
nacionalni knjižnici odloča njen predstojnik. V zvezi z imenovanjem v strokovne
nazive nacionalna knjižnica zbira in obdeluje naslednje osebne podatke: ime in
priimek, datum in kraj rojstva, naslov stalnega in začasnega bivališča, podatke
o izobrazbi, podatke o zaposlitvi, podatke o pridobljenem nazivu, podatke za
obveščanje (telefonska številka oziroma naslov elektronske pošte). Nacionalna
knjižnica upravlja evidenco navedenih podatkov.
III.a KNJIŽNIČNA DEJAVNOST, POTREBNA ZA IZVAJANJE JAVNE
SLUŽBE NA PODROČJU VZOGE IN IZOBRAŽEVANJA
39.c člen
(pogoji)
Šolska knjižnica mora za izvajanje
knjižnične dejavnosti, potrebne za izvajanje javne službe na področju vzgoje in
izobraževanja, imeti:
-
ustrezen obseg in izbor strokovno urejenega
knjižničnega gradiva,
-
ustrezno usposobljene strokovne delavce,
-
ustrezen prostor,
-
ustrezno opremo,
-
ustrezno organizacijo knjižnične dejavnosti,
-
usposobljenost za vključitev v nacionalni
vzajemni bibliografski sistem.
Pogoj iz druge alineje prejšnjega odstavka
urejajo predpisi s področja vzgoje in izobraževanja.
Minister, pristojen za izobraževanje,
predpiše v soglasju z ministrom, pristojnim za kulturo, na podlagi strokovnih
podlag, ki jih pripravi nacionalna knjižnica, in ob predhodnem mnenju
Nacionalnega sveta za knjižnično dejavnost, podrobnejše pogoje iz prvega
odstavka tega člena. Ti pogoji so lahko različni tudi za skupine knjižnic
znotraj šolskih knjižnic.
39.č člen
(vključitev šolskih knjižnic v nacionalni
bibliografski sistem)
Ne glede na 41. člen tega zakona so šolske
knjižnice z namenom vodenja in izposoje njihovega knjižničnega gradiva za
potrebe vzgojno-izobraževalnega procesa vključene v nacionalni bibliografski
sistem.
39.d člen
(statistični podatki)
Obseg in vrsto statističnih podatkov o
delovanju šolskih knjižnic, ki jih zbira, obdeluje in posreduje nacionalna
knjižnica, določi nacionalna knjižnica na podlagi mednarodnih strokovnih
priporočil in veljavnih predpisov. Nacionalna knjižnica podrobneje določi
obdobje, način in roke za oddajo podatkov, ki so jih dolžne posredovati šole.
39.e člen
(razvojni dokumenti šolskih knjižnic)
Minister, pristojen za izobraževanje,
sprejme strategijo razvoja šolskih knjižnic v sodelovanju z nacionalno
knjižnico in pristojnim razvojnim in svetovalnim javnim zavodom ter po
pridobitvi predhodnega mnenja Nacionalnega sveta za knjižnično dejavnost iz 48.
člena tega zakona ter po izteku obdobja, za katerega je bila strategija
sprejeta, poročilo o njeni uresničitvi.
Na podlagi strategije iz prejšnjega
odstavka sprejmejo šole po pridobitvi strokovnega predloga nacionalne knjižnice
triletne razvojne načrte svojih knjižnic in po preteku tega obdobja poročila o
njihovem uresničevanju. Če ima šola program razvoja šole, je načrt njegov
sestavni del.
III.b NACIONALNI VZAJEMNI BIBLIOGRAFSKI SISTEM
40. člen
(skupne strokovne osnove)
Skupne strokovne osnove za delovanje
nacionalnega vzajemnega bibliografskega sistema so:
-
standardizirana in vzajemna obdelava
knjižničnega gradiva in enotno vodenje katalogov,
-
ustrezna usposobljenost strokovnih delavcev za
vzajemno katalogizacijo,
-
računalniška in komunikacijska povezanost
knjižnic.
41. člen
(vključitev v nacionalni vzajemni
bibliografski sistem)
V nacionalni vzajemni bibliografski sistem
se lahko vključijo vse knjižnice, ki se obvežejo, da bodo upoštevale skupne
strokovne osnove za delovanje v tem sistemu in s knjižničnim informacijskim
servisom sklenejo pogodbo o načinu sodelovanja v sistemu in uporabi njegovih
servisov. Financiranje se ureja v skladu z 52. členom tega zakona.
V nacionalni vzajemni bibliografski sistem
se lahko vključijo tudi knjižnice znotraj skupnega slovenskega kulturnega
prostora s sedežem zunaj Slovenije.
Da je knjižnica vključena v nacionalni
vzajemni bibliografski sistem, se šteje, ko je njen lokalni katalog uporabnikom
dostopen preko tega sistema.
42. člen
(črtan)
43. člen
(črtan)
44. člen
(knjižnični informacijski servis)
Naloge knjižničnega informacijskega servisa
v nacionalnem bibliografskem sistemu so:
-
koordinacija razvoja in delovanja vzajemnega
bibliografskega sistema in njegovih servisov, s svojega delovnega področja,
-
koordinacija razvoja in uporabe standardov
računalniške podpore za potrebe vzajemnega bibliografskega sistema in njegovih
servisov,
-
razvoj in vzdrževanje programske opreme za
potrebe vzajemnega bibliografskega sistema in njegovih servisov,
-
ugotavljanje usposobljenosti strokovnih
delavcev knjižnic za sodelovanje v vzajemni katalogizaciji v sodelovanju z
nacionalno knjižnico,
-
načrtovanje in vzdrževanje skupnih
računalniških in komunikacijskih zmogljivosti za delovanje sistema,
-
organizacija ponudbe podatkovnih zbirk na
elektronskih nosilcih z neposrednim dostopom v dogovoru z njihovimi
proizvajalci,
-
organizacija strokovnega izobraževanja in
svetovanja na področju dejavnosti, ki jih opravlja za nacionalni vzajemni
bibliografski sistem,
-
raziskovalno, razvojno in svetovalno delo na
svojem delovnem področju,
-
priprava strokovnih podlag s svojega delovnega
področja za delo Nacionalnega sveta za knjižnično dejavnost.
45. člen
(izvajanje nalog knjižničnega
informacijskega servisa)
Naloge knjižničnega informacijskega servisa
izvaja javni zavod, lahko pa tudi druga pravna oseba na podlagi koncesije, ki
jo podeli pristojno ministrstvo iz 58. člena tega zakona.
46. člen
(organ upravljanja knjižničnega
informacijskega servisa)
Knjižnični informacijski servis, ki je
javni zavod, ima organ upravljanja, ki je sestavljen iz devetih članov, ki jih
imenuje in razrešuje Vlada Republike Slovenije. Od tega imenuje:
-
dva na predlog za knjižnice pristojnih
ministrstev,
-
enega na predlog univerz,
-
enega na predlog nacionalne knjižnice,
-
enega na predlog splošnih knjižnic,
-
enega na predlog šolskih knjižnic,
-
enega na predlog specialnih knjižnic,
-
enega na predlog ministrstva, pristojnega za
informacijsko družbo,
-
enega na predlog zaposlenih.
Mandat članov organa upravljanja
knjižničnega informacijskega servisa traja štiri leta.
Če javni zavod opravlja tudi druge
dejavnosti kot javno službo, se število članov poveča skladno z obsegom teh
dejavnosti in vrsto uporabnikov.
Podrobnejše določbe o nalogah, sestavi in
delovanju organa upravljanja določi ustanovitveni akt javnega zavoda, ki izvaja
naloge knjižničnega informacijskega servisa.
47. člen
(naloge nacionalne knjižnice v nacionalnem
vzajemnem bibliografskem sistemu)
Naloge nacionalne knjižnice v nacionalnem
vzajemnem bibliografskem sistemu so:
-
koordinacija priprave strokovnih osnov za
nacionalni vzajemni bibliografski sistem s svojega delovnega področja,
-
razvoj strokovnih osnov vzajemnega kataloga v
sodelovanju s knjižničnim informacijskim servisom,
-
organizacija strokovnega izobraževanja in
svetovanja na področju dejavnosti, ki jih opravlja za nacionalni vzajemni
bibliografski sistem,
-
ugotavljanje usposobljenosti strokovnih
delavcev knjižnic za sodelovanje v vzajemni katalogizaciji v sodelovanju s
knjižničnim informacijskim servisom,
-
skrb za kontrolo kvalitete in za redakcijo
bibliografskih zapisov v vzajemnem katalogu,
-
priprava strokovnih podlag s svojega delovnega
področja za delo nacionalnega sveta za knjižnično dejavnost.
III.c NACIONALNI SVET ZA KNJIŽNIČNO DEJAVNOST
48. člen
(Nacionalni svet za knjižnično dejavnost)
Za odločanje o strokovnih zadevah na
področju knjižnične dejavnosti ustanovi Vlada Republike Slovenije Nacionalni
svet za knjižnično dejavnost kot strokovno‑posvetovalno telo.
Predsednik in člani sveta so priznani
strokovnjaki s področja knjižnične dejavnosti, ki jih imenuje Vlada Republike
Slovenije za dobo petih let in so lahko ponovno imenovani.
Za posamezna področja svojega delovanja
lahko svet oblikuje komisije, ekspertne skupine in druga delovna telesa.
Organizacija in način delovanja sveta se
uredita v poslovniku, ki ga sprejme svet z večino glasov.
Administrativna in tehnična dela za svet
opravlja ministrstvo, pristojno za kulturo.
49. člen
(sestava Nacionalnega sveta za knjižnično
dejavnost)
Nacionalni svet za knjižnično dejavnost je
sestavljen iz članov, ki jih imenuje Vlada Republike Slovenije, in to:
-
tri na predlog za knjižnice pristojnih
ministrstev;
-
enega na predlog nacionalne knjižnice,
-
po enega na predlog vsake od univerz,
-
enega na predlog knjižničnega informacijskega
servisa,
-
enega na predlog strokovnih združenj
dokumentalistov in informatikov,
-
enega na predlog visokošolskih organizacij za
bibliotekarstvo,
-
enega na predlog Kulturniške zbornice
Slovenije,
-
enega na predlog splošnih knjižnic.
Podrobnejše določbe o nalogah, sestavi in
delovanju sveta določi vlada s sklepom o ustanovitvi Nacionalnega sveta za
knjižnično dejavnost.
50. člen
(naloge Nacionalnega sveta za knjižnično
dejavnost)
Nacionalni svet za knjižnično dejavnost
opravlja zlasti naslednje naloge:
-
sprejema področna strokovna priporočila,
-
daje predhodno mnenje k vsem predpisom, ki se
nanašajo na knjižnično dejavnost,
-
obravnava strokovne osnove knjižnične
dejavnosti,
-
obravnava strokovne osnove za delovanje
nacionalnega vzajemnega bibliografskega sistema, spremlja delovanje tega
sistema in usklajuje njegov razvoj;
-
daje mnenje k predlogu razvojnih načrtov in letnega
programa dela ter finančnega načrta nacionalne knjižnice in knjižničnega
informacijskega servisa,
-
obravnava letna poročila o delovanju nacionalne
knjižnice in knjižničnega informacijskega servisa ter s svojim mnenjem seznanja
Vlado Republike Slovenije ter pristojna ministrstva,
-
daje pobude in predloge s področja svojega
dela.
IV. JAVNO FINANCIRANJE
51. člen
(viri financiranja)
Knjižnice, ki so samostojni javni zavodi,
in knjižnični informacijski servis, pridobivajo sredstva za delo iz javnih
sredstev, plačil uporabnikov za storitve javne službe, s prodajo blaga in
storitev na trgu in iz drugih virov pod pogoji, določenimi v aktih o
ustanovitvi.
Sredstva za izvajanje dejavnosti javne
službe knjižnic in knjižničnega informacijskega servisa pokrivajo stroške za
plače, za materialne stroške za delo, za nakup knjižničnega gradiva, ter za
nakup in vzdrževanje prostorov ter opreme.
52. člen
(financiranje javne službe iz javnih
sredstev)
Sredstva za izvajanje javne službe
knjižnice, ki je javni zavod, zagotavlja ustanovitelj oziroma soustanovitelji
in drugi pogodbeni partnerji na podlagi pogodbe ter na osnovi programa dela in
finančnega načrta, pripravljenih skladno s pogoji iz 36. člena tega zakona, h
katerima so podali soglasje ustanovitelj oziroma
soustanovitelji. Če
ustanovitelj oziroma soustanovitelj ne odgovori v roku 60 dni od dneva prejema
zaprosila, se šteje, da je soglasje dano.
Knjižnice, ki so del javno financiranih
organizacij, pridobivajo sredstva na osnovi pravilnika iz 36. člena tega zakona
na način, ki velja za te organizacije.
Nacionalna knjižnica in knjižnični
informacijski servis pridobita javna sredstva od ustanovitelja s pogodbo na
osnovi njunih programov dela in finančnih načrtov, h katerim da soglasje ministrstvo, ki je na podlagi 58. člena tega zakona pristojno za
njun nadzor. V programu se določijo vrste in obseg
storitev, ki se financirajo v okviru javne službe.
Knjižnica ali knjižnični informacijski
servis, ki ni javni zavod, pridobi javna sredstva za izvajanje javne službe od
države ali občine na podlagi koncesijske pogodbe.
Posamezni projekti se financirajo na
podlagi javnih razpisov.
52.a člen
(financiranje knjižnične dejavnosti,
potrebne za izvajanje javne službe na področju vzgoje in izobraževanja)
Knjižnična dejavnost, potrebna za izvajanje
javne službe na področju vzgoje in izobraževanja, se financira v skladu s
predpisi s področja vzgoje in izobraževanja in pogoji, določenimi v 39.c členu
tega zakona.
53. člen
(deleži občin pri sofinanciranju splošnih
knjižnic)
Če več občin soustanovi splošno knjižnico
ali posamezna občina sklene pogodbo o zagotavljanju knjižnične dejavnosti na
svojem območju s splošno knjižnico v drugi občini, se finančna obveznost za
skupne stroške razdeli na te občine premosorazmerno s številom njihovih prebivalcev,
medtem ko stroške knjižnične dejavnosti, ki nastanejo neposredno na območju
občine, krije vsaka občina sama.
Občine zagotavljajo sredstva za
sofinanciranje nakupa knjižničnega gradiva v dvanajstinah v skladu s
pravilnikom iz 36. člena tega zakona in glede na število prebivalcev občine.
Občine zagotavljajo sredstva za materialne
stroške in nakup gradiva v skladu s sprejetim finančnim načrtom knjižnice.
Skupni stroški iz prvega odstavka tega
člena obsegajo predvsem materialne stroške in stroške dela, povezane z izborom,
nabavo in obdelavo knjižničnega gradiva, z uporabo referenčne zbirke in
bibliobusa ter z delovanjem skupnih služb.
V dvomu, ali določeni stroški sodijo med
skupne stroške, odloči minister, pristojen za kulturo.
54. člen
(neizpolnjevanje obveznosti občine)
Če minister, pristojen za kulturo, ugotovi,
da občina ne izpolnjuje svojih obveznosti iz 52. in 53. člena tega zakona, mora
najkasneje v roku enega meseca opozoriti pristojni občinski organ, da mora
občina začeti izpolnjevati svoje obveznosti. Če občina v danem roku ne izpolni
svojih obveznosti, sproži minister, pristojen za kulturo, postopke v skladu s
predpisi, ki urejajo lokalno samoupravo.
55. člen
(sredstva države pri sofinanciranju
knjižnic)
Za podporo usklajenemu razvoju knjižnične
dejavnosti prispeva država po postopku, ki je določen s področnim zakonom,
proračunska sredstva za:
-
nabavo tujega knjižničnega gradiva v
nacionalni, visokošolskih in specialnih knjižnicah na podlagi kriterijev, ki
jih določi za posamezno področje pristojni minister,
-
posebne naloge osrednjih območnih knjižnic iz
27. člena tega zakona na temelju pogodbe med ministrstvom, pristojnim za
kulturo, in temi knjižnicami,
-
programe iz 25. in 26. člena tega zakona na
temelju pogodb med ministrstvom, pristojnim za kulturo, in temi knjižnicami,
-
knjižnično nadomestilo in
-
delno za letni nakup knjižničnega gradiva in
računalniške opreme splošnih knjižnic.
Obseg sredstev knjižničnega nadomestila se
določi z letnim državnim proračunom.
Sredstva iz zadnje alinee prvega odstavka tega
člena se izplačajo pod pogojem, da se redno zagotavljajo tudi ostala sredstva v
skladu s prvim odstavkom 52. člena tega zakona. Obseg sredstev za letni nakup
knjižničnega gradiva in računalniške opreme iz zadnje alinee prvega odstavka
tega člena se določi z državnim proračunom.
56. člen
(knjižnično nadomestilo)
Knjižnično nadomestilo je oblika podpore
avtorjem knjižničnega gradiva, ki je predmet javnega posojanja v splošnih
knjižnicah.
Namen izvajanja knjižničnega nadomestila je
spodbujati ustvarjalnost posameznikov na področjih kulture, na katerih se
ustvarja knjižnično gradivo in ki so v javnem interesu.
Knjižnično nadomestilo se izvaja v dveh
oblikah:
1. denarni prispevki živečim avtorjem knjižničnega gradiva za izposojo
njihovih del,
2. delovne štipendije za ustvarjalnost.
Do knjižničnega nadomestila so upravičeni
živeči avtorji kot fizične osebe, ki imajo stalno prebivališče v Republiki
Sloveniji ali ustvarjajo v slovenščini, in sicer:
1. za knjižno gradivo:
-
pisec besedila monografske publikacije,
-
prevajalec besedila monografske publikacije,
-
likovni ustvarjalec ali fotograf, če je
pretežni (so)avtor monografske publikacije;
2. za neknjižno gradivo:
-
avtor glasbe,
-
avtor besedila,
-
režiser filma,
-
avtor scenarija,
-
direktor fotografije.
Sredstva za knjižnično nadomestilo se
določi na posebni proračunski postavki najmanj v višini 28 % od sredstev,
ki jih ministrstvo, pristojno za kulturo, namenja splošnim knjižnicam za
podporo usklajenemu razvoju knjižnične dejavnosti.
Sredstva za knjižnično nadomestilo se v
enakem razmerju dodeljujejo knjižničnemu nadomestilu iz 1. in 2. točke tretjega
odstavka tega člena. Pri dodeljevanju knjižničnega nadomestila iz 1. točke
tretjega odstavka tega člena se kot kriterij izbire upošteva zgornji in spodnji
prag števila izposoj. Pri dodeljevanju knjižničnega nadomestila iz 2. točke
tretjega odstavka tega člena se kot kriterij izbire upošteva kvalitetna
izvirnost.
O knjižničnem nadomestilu se odloča v
upravnem postopku. O pritožbi zoper odločbo o knjižničnem nadomestilu odloča
ministrstvo, pristojno za kulturo.
Minister, pristojen za kulturo, podrobneje
določi postopek in pogoje za pridobitev knjižničnega nadomestila iz tega člena.
57. člen
(odplačna uporaba)
Knjižnice, ki ne izvajajo javno financirane knjižnične dejavnosti,
lahko uporabljajo storitve in proizvode knjižničnega informacijskega servisa
proti plačilu.
V. NADZOR
58. člen
(nadzor nad
izvajanjem javno financirane knjižnične dejavnosti)
Za strokovni nadzor nad zagotavljanjem in
delovanjem javno financirane knjižnične dejavnosti iz 1.a člena tega zakona sta
pristojni:
-
ministrstvo, pristojno za kulturo, za:
nacionalno knjižnico, splošne knjižnice in specialne knjižnice s področja
kulture ter za knjižnično gradivo kot kulturni spomenik;
-
ministrstvo, pristojno za šolstvo in znanost,
za: šolske in visokošolske oziroma univerzitetne knjižnice ter specialne
knjižnice na drugih področjih in knjižnični informacijski servis.
Vsebino strokovnega nadzora iz prejšnjega
odstavka podrobneje določajo pravilniki iz 36. in 39.c člena tega zakona.
59. člen
(inšpekcijski nadzor)
Inšpekcijski nadzor nad izvajanjem določb
tega zakona in na njegovi podlagi izdanih predpisov in drugih aktov izvajajo
inšpektorji ministrstva, pristojnega za kulturo, razen nadzora nad šolskimi
knjižnicami, ki ga izvajajo inšpektorji ministrstva, pristojnega za šolstvo in
znanost.
60. člen
(imenovanje inšpektorjev)
Za inšpektorja ministrstva, pristojnega za
kulturo, je lahko imenovana oseba, ki ima:
-
univerzitetno izobrazbo,
-
poznavanje področij knjižnične dejavnosti in
informacijskih dejavnosti,
-
strokovni izpit za inšpektorja.
VI. IZVAJANJE INŠPEKCIJSKEGA NADZORA
61. člen
(vrste nadzora)
Nadzor se opravlja kot redni, izredni in
ponovni nadzor.
Redni nadzor mora biti opravljen najmanj
vsako tretje leto.
Izredni nadzor se lahko opravlja tudi na
predlog ustanovitelja knjižnice, knjižnice ali države kot sofinancerja.
Uporabnik knjižnice lahko da pobudo za uvedbo nadzora.
Ponovni nadzor se izvede po preteku roka,
določenega za odpravo kršitev ter izvršitev naloženih ukrepov in nalog.
Inšpektor je dolžan predlagatelja oziroma
pobudnika obvestiti o dejanjih, ki jih je opravil v zvezi s predlogom oziroma
pobudo in o izvršenih ukrepih.
Določba drugega odstavka tega člena se za
šolske knjižnice ne uporablja.
62. člen
(pooblastila inšpektorja)
Inšpektor ima poleg pooblastil po splošnih
predpisih, ki urejajo inšpekcijsko nadzorstvo še naslednja pooblastila:
-
nadzira stanje organiziranosti javne službe iz
2. člena tega zakona,
-
nadzira trajno izpolnjevanje pogojev iz 36.
člena tega zakona in spoštovanje normativov pri načrtovanju razvoja splošnih
knjižnic,
-
nadzira spoštovanje uredbe iz 8. člena tega
zakona,
-
nadzira trajno izpolnjevanje pogojev iz 39.c
člena tega zakona.
63. člen
(ukrepi inšpektorja)
Kadar inšpektor ugotovi kršitev predpisov,
katerih izvajanje nadzoruje, ima pravico in dolžnost:
-
odrediti začasno prepoved izvajanja knjižnične
dejavnosti, za katero izvajalec nima odločbe o izpolnjevanju pogojev iz prvega
odstavka 36. člena tega zakona,
-
odrediti začasno prepoved izvajanja knjižnične
dejavnosti, če knjižnica, ki je samostojna pravna oseba, ni vpisana v sodni
register,
-
odrediti odpravo pomanjkljivosti v poslovanju
knjižnice v roku, ki ga določi.
64. člen
(zapisniki in poročila inšpektorjev)
Po opravljenem nadzoru je inšpektor dolžan
o svojih ugotovitvah sestaviti zapisnik in ga vročiti pristojnemu organu
knjižnice, ustanovitelju te knjižnice oziroma ustanoviteljem in pogodbenim
partnerjem.
Inšpektor iz prejšnjega odstavka je dolžan
najmanj enkrat letno poročati pristojnemu ministru glede:
-
opravljenih nadzorov v posameznih knjižnicah,
-
ugotovljenih kršitvah in izrečenih ukrepih,
-
o stanju organiziranosti javne službe iz 2.
člena tega zakona.
VII. KAZENSKA DOLOČBA
65. člen
(prekrški)
Z globo od 400 do 1.200 eurov se kaznuje za
prekršek odgovorna oseba knjižnice, ki izvaja knjižnično javno službo:
1. če krši pravico uporabnika do brezplačnih osnovnih storitev (8.
člen),
2. če začne z izvajanjem knjižnične dejavnosti brez pravnomočne
odločbe o izpolnjevanju pogojev za izvajanje te dejavnosti oziroma pred vpisom
v sodni register (36. člen).
Zakon o knjižničarstvu – ZKnj-1 (Uradni list
RS, št. 87/01) vsebuje naslednje prehodne in
končno določbo:
»VIII. PREHODNE IN KONČNA DOLOČBA
66. člen
(NUK)
Naloge in pristojnosti nacionalne knjižnice
opravlja Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani, katere akti se morajo
uskladiti s tem zakonom v roku šestih mesecev od njegove uveljavitve.
67. člen
(opravljanje
nalog knjižničnega informacijskega servisa)
Inštitut informacijskih znanosti Maribor po
uveljavitvi tega zakona nadaljuje z izvajanjem nalog knjižničnega
informacijskega servisa. Vlada Republike Slovenije v roku šestih mesecev
uskladi akt o ustanovitvi z določbami tega zakona.
68. člen
(prevzem nalog
univerzitetne knjižnice Univerze v Ljubljani)
Narodna in univerzitetna knjižnica v
Ljubljani opravlja tudi naloge univerzitetne knjižnice za Univerzo v Ljubljani,
ki imenuje v organ upravljanja nacionalne knjižnice dva predstavnika
uporabnikov iz 34. člena tega zakona, razen če Univerza v Ljubljani odloči
drugače.
Način opravljanja nalog iz prejšnjega
odstavka uredita Univerza v Ljubljani in Narodna in univerzitetna knjižnica v
Ljubljani s pogodbo.
69. člen
(strokovni
izpit)
Šteje se, da imajo strokovni delavci
knjižnic, ki so opravili strokovni izpit za knjižničarstvo po prejšnjih
predpisih, opravljen bibliotekarski izpit po tem zakonu.
Strokovni delavci šolskih in visokošolskih
knjižnic, ki so izpolnjevali pogoje za opravljanje knjižnične dejavnosti pred
uveljavitvijo tega zakona, lahko opravljajo delo knjižničarja tudi po njegovi
uveljavitvi.
Strokovni delavci knjižnic, ki se prijavijo
za opravljanje bibliotekarskega izpita do uveljavitve pravilnika iz 39. člena
tega zakona, ga lahko opravijo po prejšnjih predpisih.
Strokovni delavci knjižnic, razen tistih iz
prejšnjih treh odstavkov, morajo opraviti bibliotekarski izpit po tem zakonu
najkasneje v roku 2 let od njegove uveljavitve.
70. člen
(rok za sprejem
akta o ustanovitvi Nacionalnega sveta za knjižnično dejavnost)
Akt o ustanovitvi Nacionalnega sveta za
knjižnično dejavnost sprejme Vlada Republike Slovenije najkasneje tri mesece po
uveljavitvi zakona.
71. člen
(rok za sprejem
podzakonskih predpisov in navodil)
Izvršilni predpisi in strokovna navodila iz
tega zakona morajo biti sprejeti najkasneje v šestih mesecih po uveljavitvi
tega zakona.
72. člen
(rok za začetek
inšpekcijskega nadzora)
Inšpekcijski nadzor iz 59. člena tega
zakona se zagotovi v roku šestih mesecev od uveljavitve tega zakona.
73. člen
(rok za
uskladitev s tem zakonom)
Ustanovitelji in knjižnice morajo uskladiti
organizacijo in delovanje knjižnic s tem zakonom najkasneje v enem letu po
njegovi uveljavitvi.
74. člen
(začetek
financiranja po tem zakonu)
Določbe tega zakona, ki se nanašajo na
financiranje knjižnic, se začnejo uporabljati s 1. 1. 2002.
75. člen
(razveljavitev
dosedanjega zakona)
Z dnem uveljavitve tega zakona preneha
veljati zakon o knjižničarstvu (Uradni list SRS, št. 27/82).
76. člen
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Zakon o uresničevanju javnega interesa za
kulturo – ZUJIK (Uradni list RS, št. 96/02) vsebuje naslednjo končno določbo:
»143. člen
(končna
določba)
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o
knjižničarstvu – ZKnj-1A (Uradni list RS, št. 92/15) vsebuje naslednje prehodne in
končni določbi:
»PREHODNE DOLOČBE
27. člen
Minister, pristojen za kulturo, v dveh
letih od uveljavitve tega zakona uskladi s tem zakonom pravilnik, ki ureja
pogoje za izvajanje knjižnične dejavnosti kot javne službe, in pravilnik, ki
ureja razvid knjižnic.
28. člen
Od uveljavitve tega zakona do izteka enega
leta od začetka izvajanja študijskega programa za izpopolnjevanje iz
bibliotekarstva iz prve alineje tretjega odstavka in prve alineje četrtega
odstavka 39.a člena zakona se za opravljeni študijski program za
izpopolnjevanje iz bibliotekarstva iz prve alineje tretjega odstavka in prve
alineje četrtega odstavka 39.a člena zakona šteje tudi opravljeni tečaj za
začetnike v stroki pri nacionalni knjižnici in najmanj pol leta delovne prakse
na strokovnih knjižničarskih delih v knjižnicah.
29. člen
Minister, pristojen za kulturo, v šestih
mesecih od uveljavitve tega zakona uskladi s tem zakonom pravilnik, ki ureja
imenovanje v strokovne nazive v knjižnični dejavnosti, in pravilnik, ki ureja
izvajanje knjižničnega nadomestila.
30. člen
Minister, pristojen za kulturo, v šestih
mesecih od uveljavitve tega zakona izda pravilnik, ki ureja bibliotekarski
izpit.
Šteje se, da ima oseba, ki ima opravljen
bibliotekarski izpit ali strokovni izpit za knjižničarstvo po dosedanjih
predpisih, izpolnjen pogoj bibliotekarskega izpita iz 39.b člena zakona.
31. člen
Minister, pristojen za izobraževanje in
znanost, izda predpis iz 39.c člena zakona najpozneje v enem letu od uveljavitve
tega zakona.
Šolske knjižnice se morajo vključiti v
nacionalni vzajemni bibliografski sistem v roku treh let od uveljavitve tega
zakona.
KONČNI DOLOČBI
32. člen
Z dnem uveljavitve tega zakona preneha
veljati Pravilnik o izdaji dovoljenja za vzajemno katalogizacijo (Uradni list
RS, št. 107/08, 6/11 – odl. US in 7/11 – odl. US).
Z dnem uveljavitve tega zakona preneha
veljati Samoupravni sporazum o pridobivanju strokovnih kvalifikacij
bibliotekarske stroke (Uradni list SRS, št. 30/80), ki se uporablja do uveljavitve
pravilnika iz 30. člena tega zakona, kolikor ni v nasprotju s tem zakonom.
33. člen
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, peti odstavek 56. člena zakona pa
se začne uporabljati 1. januarja 2018.«.