Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo
predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega
organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače.
Neuradno
prečiščeno besedilo Zakona o zdravstvenem varstvu
rastlin obsega:
-
Zakon o zdravstvenem varstvu rastlin – ZZVR-1
(Uradni list RS, št. 45/01 z dne 7. 6. 2001),
-
Zakon o spremembah, dopolnitvah in
razveljavitvi določenih zakonov na področju kmetijstva in gozdarstva – ZdZPKG
(Uradni list RS, št. 45/04 z dne 29. 4. 2004),
-
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o
zdravstvenem varstvu rastlin – ZZVR-1A (Uradni list RS, št. 86/04 z dne 5. 8. 2004),
-
Zakon o zdravstvenem varstvu rastlin – uradno
prečiščeno besedilo – ZZVR-1-UPB1 (Uradni list RS, št. 23/05 z dne 10. 3.
2005),
-
Zakon o društvih – ZDru-1 (Uradni list RS, št. 61/06 z
dne 13. 6. 2006),
-
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o
zdravstvenem varstvu rastlin – ZZVR-1B (Uradni list RS, št. 40/07 z dne 7. 5. 2007),
-
Zakon o zdravstvenem varstvu rastlin – uradno
prečiščeno besedilo – ZZVR-1-UPB2 (Uradni list RS, št. 62/07 z dne 12. 7.
2007),
-
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o
zdravstvenem varstvu rastlin – ZZVR-1C (Uradni list
RS, št. 36/10 z dne 4. 5. 2010),
-
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o
inšpekcijskem nadzoru – ZIN-B (Uradni list RS, št. 40/14 z dne 3. 6. 2014),
-
Zakon o nevladnih organizacijah – ZNOrg (Uradni
list RS, št. 21/18 z dne 30. 3. 2018).
ZAKON
o zdravstvenem varstvu rastlin
(ZZVR-1)
(neuradno prečiščeno besedilo št. 9)
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(vsebina)
Ta zakon določa zdravstveno varstvo
rastlin; biotično varstvo rastlin; pridobivanje, izmenjavo podatkov in
informacijski sistem; stroške in odškodnine; javno službo zdravstvenega varstva
rastlin; določa organe, ki so odgovorni za uresničevanje tega zakona in
inšpekcijsko nadzorstvo ter ureja ukrepe in obveznosti v zvezi s pojavom,
preprečevanjem vnosa in širjenja ter zatiranjem škodljivih organizmov na
rastlinah, rastlinskih proizvodih in nadzorovanih predmetih v skladu z:
-
Direktivo Komisije št. 92/70/EGS z dne
30. julija 1992 o določitvi podrobnih pravil za popise, ki se opravijo za
priznanje varovanih območij v Skupnosti (UL L št. 250 z dne 29. 8. 1992,
str. 37),
-
Direktivo Komisije št. 92/90/EGS z dne
3. novembra 1992 o obveznostih pridelovalcev in uvoznikov rastlin,
rastlinskih proizvodov ali drugih predmetov in podrobnostih za njihovo
registracijo (UL L št. 344 z dne 26. 11. 1992, str. 38),
-
Direktivo Komisije št. 92/105/EGS z dne
3. decembra 1992 o določanju stopnje standardizacije za rastlinske potne
liste, ki se uporabljajo za premeščanje nekaterih rastlin, rastlinskih
proizvodov ali drugih predmetov znotraj Skupnosti, in določanju podrobnih
postopkov za izdajo takih rastlinskih potnih listov ter pogojev in podrobnih
postopkov za njihovo zamenjavo (UL L št. 4 z dne 8. 1. 1993, str. 22),
zadnjič spremenjeno z Direktivo Komisije 2005/17/ES z dne 2. marca 2005 o
spremembi nekaterih določb Direktive 92/105/EGS glede rastlinskih potnih listov
(UL L št. 57 z dne 3. 3. 2005, str. 23),
-
Direktivo Komisije št. 93/50/EGS z dne
24. junija 1993 o določitvi nekaterih rastlin, ki niso navedene v delu A
Priloge V Direktive Sveta 77/93/EGS in katerih proizvajalci, skladišča ali
distribucijski centri na pridelovalnih območjih teh rastlin se navedejo v
uradnem registru (UL L št. 205 z dne 17. 8. 1993, str. 22),
-
Direktivo Komisije št. 93/51/EGS z dne
24. junija 1993 o predpisih za premeščanje nekaterih rastlin, rastlinskih
proizvodov ali drugih predmetov prek varovanega območja (UL L št. 205 z dne
17. 8. 1993, str. 24),
-
Direktivo Komisije št. 94/3/ES z dne
21. januarja 1994 o postopku obveščanja o zadržanju pošiljke ali
škodljivega organizma, ki predstavlja neposredno fitosanitarno nevarnost, iz
tretjih držav (UL L št. 32 z dne 5. 2. 1994, str. 37),
-
Direktivo Komisije št. 98/22/ES z dne
15. aprila 1998 o minimalnih pogojih za opravljanje zdravstvenih pregledov
rastlin v Skupnosti, in sicer tistih rastlin, rastlinskih proizvodov in drugih
predmetov, ki prihajajo iz tretjih držav in za katere se zdravstveni pregledi
opravljajo na mestih pregledov, ki niso v namembnem kraju (UL L št. 126 z dne
28. 4. 1998, str. 26),
-
Direktivo Sveta št. 2000/29/ES z dne
8. maja 2000 o varstvenih ukrepih proti vnosu organizmov, škodljivih za
rastline ali rastlinske proizvode, v Skupnost in proti njihovemu širjenju v
Skupnosti (UL L št. 169 z dne 10. 7. 2000, str. 1), zadnjič spremenjeno z
Direktivo Komisije 2010/1/EU z dne 8. januarja 2010 o spremembi prilog II,
III in IV k Direktivi Sveta 2000/29/ES o varstvenih ukrepih proti vnosu
organizmov, škodljivih za rastline ali rastlinske proizvode, v Skupnost in
proti njihovemu širjenju v Skupnosti (UL L št. 7 z dne 12. 1. 2010, str.
17),
-
Direktivo Komisije št. 2008/61/ES z dne
17. junija 2008 o določitvi pogojev, pod katerimi je mogoče nekatere
škodljive organizme, rastline, rastlinske proizvode in druge predmete, iz
Prilog I do V Direktive Sveta 2000/29/ES, vnesti ali jih premeščati znotraj
Skupnosti oziroma na nekaterih njenih varovanih območjih v preskusne ali
znanstvene namene in za delo pri žlahtnjenju (kodificirana različica), (UL L
št. 158 z dne 18. 6. 2008, str. 41).
Določbe tega zakona se uporabljajo tudi za
izvajanje ukrepov proti drugim rastlinskim škodljivim organizmom, ki niso navedeni
v predpisih iz prejšnjega odstavka in se pojavijo na ozemlju Republike
Slovenije ter:
-
zaradi množičnega izbruha povzročajo
gospodarsko škodo v kmetijstvu,
-
pomenijo nevarnost za zdravstveno varstvo
semenskega materiala rastlin ali
-
imajo škodljiv vpliv na gospodarstvo, okolje
ali družbo.
2. člen
(namen)
Zdravstveno varstvo rastlin je namenjeno:
-
varstvu rastlin in rastlinskih proizvodov pred
škodljivimi organizmi;
-
preprečevanju vnosa in širjenja ter zatiranju
škodljivih organizmov z zagotavljanjem fitosanitarnih ukrepov;
-
ugotavljanju in določanju škodljivih
organizmov;
-
omogočanju optimalne pridelave rastlin in
trgovanja z njimi;
-
varovanju okolja, narave ter posledično zdravja
ljudi z izvajanjem stalnega nadzora škodljivih organizmov, z uvajanjem biotičnega
varstva rastlin in z opazovalno napovedovalno dejavnostjo;
-
usmerjanju in spremljanju razvoja dejavnosti za
varovanje zdravja rastlin;
-
skrbi za izobraževanje in osveščanje
prebivalstva o varovanju zdravja rastlin.
2.a člen
(naloge)
Za uresničevanje namenov zdravstvenega
varstva rastlin iz prejšnjega člena se izvajajo zlasti naslednje temeljne
naloge:
-
stalni zdravstveni nadzor rastočih rastlin,
vključno z obdelanimi površinami (polja, nasadi, drevesnice, rastlinjaki,
laboratoriji, in podobno), prostoživečimi rastlinami ter rastlinami v
skladiščih ali med prevozom;
-
spremljanje škodljivih organizmov in izvajanje
ocen tveganja zaradi nevarnosti škodljivih organizmov ter njihovo obvladovanje;
-
fitosanitarni nadzor vnosa organizmov, ki so
škodljivi za rastline ali rastlinske proizvode in imajo škodljiv vpliv na
gospodarstvo, okolje ali družbo, v Skupnost in proti njihovemu širjenju v
Skupnosti;
-
fitosanitarni nadzor zaradi izvoza pošiljk
rastlin, za katere so predpisane posebne zahteve zaradi varovanja zdravja rastlin;
-
izvajanje posebnega nadzora škodljivih
organizmov, zlasti fitosanitarnih pregledov, načrtovanega spremljanja
zdravstvenega stanja rastlin in sistematičnih raziskav;
-
fitosanitarno potrjevanje, zlasti opravljanje
fitosanitarnih pregledov rastlin in rastlinskih proizvodov na ozemlju Republike
Slovenije zaradi izdajanja fitosanitarnih spričeval, rastlinskih potnih listov
in drugih uradnih dokumentov;
-
fitosanitarno ukrepanje;
-
inšpekcijsko nadzorstvo nad zagotavljanjem
varovanja rastlin pred škodljivimi organizmi in preprečevanjem njihovega
škodljivega vpliva na gospodarstvo, okolje in družbo;
-
opravljanje drugih nalog, določenih v tem
zakonu in drugih predpisih.
2.b člen
(odgovorni uradni organi)
Naloge iz prejšnjega člena opravljajo
odgovorni uradni organi v Republiki Sloveniji:
-
ministrstvo, pristojno za zdravstveno varstvo
rastlin (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo),
-
osrednji odgovorni uradni organ za zdravstveno
varstvo rastlin, ustanovljen z uredbo vlade, izdano na podlagi zakona, ki ureja
državno upravo (v nadaljnjem besedilu: Uprava),
-
pristojni organ za inšpekcijsko nadzorstvo,
-
pravne osebe na podlagi javnega pooblastila iz
68. člena tega zakona,
-
pristojni carinski organ.
Kadar odgovorni uradni organi iz druge,
tretje in četrte alinee prejšnjega odstavka ter izvajalci javne službe
zdravstvenega varstva rastlin iz 60. člena tega zakona opravljajo naloge
iz prejšnjega člena, se štejejo za uradno državno organizacijo za varstvo
rastlin po mednarodni konvenciji, ki ureja varstvo rastlin.
Organi iz prvega odstavka tega člena pri
opravljanju nalog iz prejšnjega člena uporabljajo posebno označbo, s katero
izkazujejo, da te naloge opravljajo kot uradna državna organizacija. Obliko
označbe in način njene uporabe določi minister, pristojen za zdravstveno
varstvo rastlin.
3. člen
(pomen izrazov)
Izrazi, uporabljeni v tem zakonu, imajo
naslednji pomen:
1.
Zdravstveno varstvo rastlin je varovanje
zdravja rastlin, rastlinskih proizvodov in nadzorovanih predmetov pred
škodljivimi organizmi s pomočjo fitosanitarnih ukrepov.
2.
Rastline so žive rastline in določeni živi deli
takih rastlin, vključno s semeni.
Za žive dele rastlin se
štejejo:
-
plodovi v botaničnem smislu, razen tistih, ki
so konzervirani z globokim zamrzovanjem,
-
vrtnine, razen tistih, ki so konzervirane z
globokim zamrzovanjem,
-
gomolji, čebulice, korenike in drugi podzemni
organi za razmnoževanje,
-
rezano cvetje,
-
veje z listi ali iglicami,
-
posekana drevesa z ohranjenimi listi ali
iglicami,
-
listi, listje,
-
tkivne kulture,
-
živ cvetni prah,
-
cepiči za okuliranje, potaknjenci, cepiči,
-
katerikoli drug del rastlin, ki bi lahko bil
določen po postopku iz drugega odstavka 18. člena direktive Sveta št.
2000/29/ES (UL L št. 169 z dne 10. 7. 2000) z vsemi spremembami.
Seme pomeni seme v
botaničnem pomenu, razen tistega, ki ni namenjeno setvi.
3.
Rastlinski proizvodi so proizvodi rastlinskega
izvora, nepredelani ali obdelani s preprostimi postopki in ki niso rastline iz
prejšnje točke. Za rastlinski proizvod se šteje tudi les, če je v celoti ali
delno ohranil svojo naravno okroglo površino, z lubjem ali brez njega, ali če
gre za sekance, iveri, žagovino, lesne odpadke ali ostanke in če se uporabi pri
prevozu kakršnih koli predmetov v obliki pregradnega materiala, podpornega lesa
ali palet v primeru, da pomeni nevarnost za zdravje rastlin.
4.
Saditev je namestitev rastlin, da bi zagotovili
njihovo nadaljnjo rast in generativno ali vegetativno razmnoževanje.
5.
Rastline za saditev so:
-
rastline, ki so že posajene in bodo ostale
posajene ali bodo presajene,
-
rastline, ki še niso posajene, a so namenjene
saditvi.
6.
Škodljivi organizmi pomenijo katerokoli vrsto,
sev ali biotip rastline, živali ali patogenega povzročitelja, ki so škodljivi
rastlinam ali rastlinskim proizvodom.
7.
Nadzorovani predmeti so zemljišča, skladiščni
prostor, embalaža, prevozno sredstvo, zabojnik, zemlja ali kateri koli drug
organizem, predmet ali snov, ki lahko vsebuje ali širi škodljive organizme in
ki zahteva uvedbo fitosanitarnih ukrepov.
8.
Pošiljka je količina blaga, ki jo spremlja en
sam dokument, potreben za carinske ali druge formalnosti, kot na primer eno
samo fitosanitarno spričevalo ali en sam alternativni dokument ali žig.
Pošiljko lahko sestavlja ena ali več partij.
9.
Fitosanitarni ukrep je zakonodajni, upravni ali
drug postopek, ki se izvede v skladu s tem zakonom, da se prepreči vnos oziroma
širjenje škodljivih organizmov.
10.
Fitosanitarni predpis pomeni ta zakon in vse
predpise, izdane na njegovi podlagi, ter mednarodne pogodbe s področja
zdravstvenega varstva rastlin, ki obvezujejo Republiko Slovenijo.
11.
Država porekla pomeni državo, v kateri so bile
pridelane rastline, iz katerih so rastlinski proizvodi.
12.
Premeščanje je vsako premikanje rastlin,
rastlinskih proizvodov in nadzorovanih predmetov izven mesta pridelave na
ozemlju Evropske skupnosti (v nadaljnjem besedilu: Skupnosti).
13.
Mesto pridelave je posest ali skupina zemljišč,
ki je posamezna pridelovalna enota z vsemi pripadajočimi objekti, stroji in
opremo.
14.
Vnos iz tretjih držav je vnos pošiljke in
škodljivih organizmov na carinsko območje Skupnosti, ne glede na to, kakšna
raba ali uporaba je bila v skladu s tem zakonom in v skladu s carinskimi
predpisi dovoljena za rastline, rastlinske proizvode in nadzorovane predmete,
razen vnosa zaradi tranzita.
15.
Vnos škodljivega organizma je tudi vsak vstop
škodljivega organizma na območje, kjer še ni navzoč ali je navzoč v omejenem
obsegu.
16.
Izvoz je vsak iznos pošiljk s carinskega
območje Skupnosti in zajema tudi ponovni izvoz ter začasni izvoz.
17.
Tranzit je vsako premeščanje blaga pod
carinskim nadzorom z enega mesta na drugega na carinskem območju Skupnosti, kot
je določeno v 91. členu Uredbe Sveta št. 2913/92/EGS (UL L, št. 302 z
dne 19. 10. 1992) o carinskem zakoniku Skupnosti.
18.
Fitosanitarno spričevalo je potrdilo o
zdravstvenem stanju pošiljke, ki ga izda pristojni organ za zdravstveno varstvo
rastlin, praviloma v državi porekla in spremlja pošiljko, ki se vnaša iz
tretjih držav, izvaža ali prevaža v tranzitu.
19.
Fitosanitarno spričevalo za ponovni izvoz je
potrdilo o zdravstvenem stanju pošiljke, ki ga izda pristojni organ za
zdravstveno varstvo rastlin države, v katero se je pošiljka vnesla iz tretjih
držav oziroma se je skladiščila, ponovno pakirala ali razdeljevala in spremlja
pošiljko, ki se ponovno izvaža.
20.
Rastlinski potni list je uradna etiketa ali
druga uradna oznaka, ki potrjuje, da rastline, rastlinski proizvodi in
nadzorovani predmeti, ki se premeščajo na ozemlju Skupnosti, izpolnjujejo
zahteve zdravstvenega varstva rastlin, v skladu s predpisi Skupnosti, ki
urejajo zdravstveno varstvo rastlin.
21.
Imetniki rastlin, rastlinskih proizvodov in
nadzorovanih predmetov in zemljišč (v nadaljnjem besedilu: imetniki) so fizične
in pravne osebe, ki so njihovi lastniki oziroma se ukvarjajo z njihovo
pridelavo, predelavo, gospodarjenjem, prodajo ali drugo uporabo.
22.
Stalni nadzor škodljivih organizmov je uradni
postopek zbiranja in shranjevanja podatkov o navzočnosti škodljivih organizmov
ali njihovi odsotnosti, na podlagi fitosanitarnih pregledov, spremljanja
zdravstvenega stanja, sistematičnih raziskav ali drugih postopkov ter na
podlagi drugih razpoložljivih virov.
23.
Fitosanitarni pregled je pregled listin,
pregled istovetnosti in zdravstveni pregled rastlin, rastlinskih proizvodov in
nadzorovanih predmetov z namenom, da se ugotovi navzočnost škodljivih
organizmov oziroma skladnost s fitosanitarnimi predpisi.
24.
Inšpekcijsko spremljanje zdravstvenega stanja
je stalni inšpekcijski postopek preverjanja zdravstvenega stanja rastlin.
25.
Uradni vzorec je vzorec, ki ga odvzame
pristojni inšpektor oziroma druga uradna oseba po tem zakonu.
26.
Tretje države so države, ki niso države članice
Evropske unije.
27.
Vstopno mesto je mesto, kjer so rastline,
rastlinski proizvodi in drugi nadzorovani predmeti prvič vneseni na carinsko
območje Skupnosti:
-
letališče v primeru zračnega prevoza,
-
pristanišče v primeru pomorskega ali rečnega prevoza,
-
postaja v primeru železniškega prevoza ter
-
mesto carinskega urada, odgovornega za območje,
kjer se prečka meja Skupnosti, v primeru kateregakoli drugega prevoza.
28.
Uradni organ vstopnega mesta je odgovorni
uradni organ v državi članici, pristojen za fitosanitarne preglede na vstopnem
mestu.
29.
Uradni organ namembnega območja je odgovorni
uradni organ v državi članici, pristojen za fitosanitarne preglede na vstopnem
mestu, kjer je carinski urad namembnega območja.
30.
Carinski urad vstopnega mesta je urad vstopnega
mesta iz 27. točke tega člena.
31.
Carinski urad namembnega območja je urad
namembnega območja iz tretje točke 340.b člena Uredbe Komisije št. 2454/93/EGS
(UL L št. 253 z dne 11. 10. 1993).
32.
Carinsko odobrena raba ali uporaba je carinsko
odobrena raba ali uporaba iz 15. točke 4. člena Uredbe Sveta št.
2913/92/EGS (UL L št. 302 z dne 19. 10. 1992) o uvedbi carinskega
zakonika skupnosti (v nadaljnjem besedilu: carinski zakonik Skupnosti).
33.
Seznami škodljivih organizmov ter seznami
rastlin, rastlinskih proizvodov in nadzorovanih predmetov, so seznami iz prilog
Direktive Sveta št. 2000/29/ES (UL L št. 169 z dne 10. 7. 2000) s
spremembami (v nadaljnjem besedilu: direktiva), in sicer:
-
seznam I.A je seznam iz priloge I, del A;
-
seznam I.B je seznam iz priloge I, del B;
-
seznam II.A je seznam iz priloge II, del A;
-
seznam II.B je seznam iz priloge II, del B;
-
seznam III.A je seznam iz priloge III, del A;
-
seznam III.B je seznam iz priloge III, del B;
-
seznam IV.A je seznam iz priloge IV, del A;
-
seznam IV.B je seznam iz priloge IV, del B;
-
seznam V.A je seznam iz priloge V, del A;
-
seznam V.B je seznam iz priloge V, del B;
-
seznam VI. je seznam iz priloge VI.
34.
Uradna oseba je po tem zakonu tudi oseba, ki je
zaposlena v odgovornem uradnem organu, ki izvaja naloge na podlagi javnega
pooblastila v skladu s tem zakonom.
35.
Množični izbruh rastlinskih škodljivih
organizmov je nenaden izbruh in hitro širjenje neke rastlinske bolezni
(epifitocija) ali škodljivca (kalamiteta) ali rastline (plevela), ko glede na
zastopanost, čas, kraj in prizadete vrste rastlin rastlinski škodljivi
organizmi presegajo pričakovano število primerov in obseg pojava.
36.
Ocena tveganja je postopek vrednotenja
bioloških ali drugih znanstvenih in gospodarskih dokazov, na podlagi katerih se
ugotovi, ali bi morali uvesti ukrepe za nadzor nad škodljivimi organizmi, in
določi intenzivnost uporabljenih fitosanitarnih ukrepov.
37.
Škodljive rastline so škodljivi organizmi, pri
katerih se izvajajo fitosanitarni ukrepi, če je iz ocene tveganja razviden
njihov škodljiv vpliv na gospodarstvo, okolje ali družbo.
3.a člen
(uradna izjava ali ukrep)
Šteje se, da je izjava ali ukrep uraden, če
ga dajo ali sprejmejo:
-
uradne državne organizacije za varstvo rastlin
tretje države ali v njihovem imenu drugi javni uslužbenci, ki so strokovno
usposobljeni in pooblaščeni, za dajanje izjav ali odrejanje ukrepov v zvezi z
izdajo fitosanitarnih spričeval in fitosanitarnih spričeval za ponovni izvoz
ali njihove elektronske inačice,
-
javni uslužbenci, ki so zaposleni v enem od
odgovornih uradnih organov države članice, in drugi izvajalci javnih
pooblastil, če nimajo osebnih koristi od rezultatov ukrepov, ki jih sprejmejo,
in če so za to usposobljeni, v vseh drugih primerih.
Republika Slovenija zagotavlja
usposabljanje javnih uslužbencev oziroma izvajalcev javnih pooblastil iz druge
alinee prejšnjega odstavka za pravilno uporabo predpisov, ki urejajo
zdravstveno varstvo rastlin.
Uprava v skladu s programom in smernicami,
sprejetimi po postopku iz drugega odstavka 18. člena direktive, sprejme
program usposabljanja oseb iz tega člena.
II. ZDRAVSTVENO VARSTVO RASTLIN
4. člen
(izvajalci zdravstvenega varstva rastlin)
Zdravstveno varstvo rastlin je pravica in
obveznost Republike Slovenije, njenih organov ter izvajalcev javnih pooblastil,
izvajalcev javne službe zdravstvenega varstva rastlin in imetnikov (v
nadaljnjem besedilu: izvajalci zdravstvenega varstva rastlin).
5. člen
(obveznosti organov Republike Slovenije in
izvajalcev javne službe)
Organi Republike Slovenije in izvajalci
javne službe zdravstvenega varstva rastlin morajo izvajati oziroma sodelovati
pri izvajanju stalnega nadzora rastlin, rastlinskih proizvodov, zemljišč,
prostorov za skladiščenje, predelavo in hrambo rastlin in rastlinskih
proizvodov, sredstev za prevoz rastlin in rastlinskih proizvodov ter drugih
nadzorovanih predmetov, z namenom ugotavljanja in poročanja o pojavu in
širjenju škodljivih organizmov ter njihovega zatiranja.
O vseh novih ali nepričakovanih pojavih
škodljivih organizmov s seznamov I.A in II.A morajo izvajalci javne službe
zdravstvenega varstva rastlin nemudoma obvestiti pristojnega inšpektorja in
upravo.
Na področju zdravstvenega varstva rastlin v
gozdarstvu so organi Republike Slovenije in izvajalci javne službe dolžni
ravnati v skladu s tem zakonom in v skladu s predpisi, ki urejajo področje
gozdarstva.
6. člen
(obveznosti imetnikov)
Imetniki morajo pregledovati zemljišča in
gojene rastline, vključno z obdelovalnimi površinami (polja, nasadi,
drevesnice, vrtovi, rastlinjaki), prostorastoče rastline, prostore za
skladiščenje, predelavo in hrambo rastlin in rastlinskih proizvodov, sredstva
za prevoz rastlin in rastlinskih proizvodov ter druge nadzorovane predmete, ki
jih imajo v lasti ali drugi uporabi oziroma jih obdelujejo ali uporabljajo, z
namenom ugotavljanja pojava in širjenja škodljivih organizmov.
O vseh novih ali nepričakovanih pojavih
škodljivih organizmov s seznamov I.A in II.A ali drugih škodljivih organizmov,
za katere so določeni fitosanitarni ukrepi, morajo imetniki nemudoma obvestiti
pristojnega inšpektorja ali izvajalce javnih pooblastil iz 68. člena tega
zakona ali izvajalce javne službe zdravstvenega varstva rastlin, ki o tem
obvestijo Upravo. Izvajati morajo ukrepe za preprečevanje širjenja oziroma
zatiranje škodljivih organizmov, ki jih določi Uprava.
Če imetnik ne izvede ukrepov iz prejšnjega
odstavka, pristojni inšpektor odredi njihovo izvedbo na stroške imetnika.
Ne glede na določbe drugega odstavka tega
člena morajo imetniki, ki so lastniki, ali drugi uporabniki gozdov, o vseh
novih ali nepričakovanih pojavih škodljivih organizmov s seznamov I.A in II.A
iz drugega odstavka 7. člena tega zakona, nemudoma obvestiti javno gozdarsko
službo, določeno v zakonu, ki ureja varstvo gozdov, ki o tem obvesti upravo.
Obveznost obveščanja iz tega člena velja
tudi za katerokoli drugo osebo, ki zaradi narave svojega dela sumi ali opazi
nov ali nepričakovan pojav škodljivih organizmov.
III. PREPREČEVANJE VNOSA IN ŠIRJENJA TER ZATIRANJE ŠKODLJIVIH
ORGANIZMOV
1. Skupne določbe
A) Škodljivi organizmi, rastline,
rastlinski proizvodi in nadzorovani predmeti
7. člen
(seznami škodljivih organizmov)
Škodljivi organizmi se glede na nevarnost
za zdravje in obstoj posameznih vrst rastlin ter glede na nevarnost povzročitve
velike ekonomske škode razvrstijo v sezname. Za preprečevanje vnosa in širjenja
škodljivih organizmov se izvaja stalni nadzor škodljivih organizmov ter ukrepi
po tem zakonu.
Škodljivi organizmi, ki se štejejo za
posebej nevarne rastlinam in rastlinskim proizvodom, so razvrščeni v naslednje
sezname:
-
seznam I.A in seznam II.A, ki se nanašata na
celotno ozemlje Skupnosti;
-
seznam I.B in seznam II.B, ki se nanašata na
določena varovana območja.
Ukrepe za preprečevanje vnosa, širjenja ter
za zatiranje škodljivih organizmov iz tega člena predpiše minister v skladu s
predpisom, sprejetim po postopku iz drugega odstavka 18. člena direktive.
8. člen
(seznami rastlin, rastlinskih proizvodov
in nadzorovanih predmetov)
Rastline, rastlinski proizvodi in
nadzorovani predmeti, s katerimi se lahko prenašajo škodljivi organizmi iz
drugega odstavka prejšnjega člena in ki pomenijo nevarnost za zdravstveno
varstvo rastlin, so razvrščeni v naslednje sezname:
-
seznam III.A, ki se nanaša na prepoved vnosa;
-
seznam III.B, ki se nanaša na prepoved vnosa v
določena varovana območja;
-
seznam IV.A, ki se nanaša na posebne
fitosanitarne zahteve, ki morajo biti izpolnjene za vnos in premeščanje;
-
seznam IV.B, ki se nanaša na posebne
fitosanitarne zahteve, ki morajo biti izpolnjene za vnos na določena varovana
območja in premeščanje po njih;
-
seznam V.A, ki se nanaša na obvezen uradni
zdravstveni pregled, vsebuje:
a) seznam V.A, oddelek I, ki določa namestitev rastlinskega potnega
lista,
b) seznam V.A, oddelek II, ki določa namestitev rastlinskega potnega
lista za določena varovana območja;
-
seznam V.B, ki se nanaša na obvezen uradni
zdravstveni pregled preden je dovoljen vstop v Skupnost, vsebuje:
a) seznam V.B, oddelek I, ki se nanaša na prenos škodljivih
organizmov, pomembnih za vso Skupnost,
b) seznam V.B, oddelek II, ki se nanaša na prenos škodljivih
organizmov, pomembnih za določena varovana območja;
-
seznam VI, ki se nanaša na rastline in
rastlinske proizvode, za katere se lahko uporabijo posebni ukrepi.
Ukrepe za rastline, rastlinske proizvode in
nadzorovane predmete s seznamov iz prejšnjega odstavka predpiše minister, v
skladu s predpisom, sprejetim po postopku iz drugega odstavka 18. člena
direktive.
9. člen
(pojav škodljivega organizma)
Če se na ozemlju Republike Slovenije pojavi
škodljiv organizem s seznamov I.A in II.A, oziroma s seznamov I.B ali II.B, za
katerega je Evropska komisija (v nadaljnjem besedilu: Komisija) priznala
Republiki Sloveniji status varovanega območja, ali se pojavijo simptomi na
rastlini, rastlinskih proizvodih ali nadzorovanih predmetih, na podlagi katerih
se sumi na okužbo s škodljivim organizmom s seznamov I.A, II.A, I.B ali II.B,
morajo izvajalci zdravstvenega varstva rastlin o tem takoj na predpisan način
obvestiti Upravo.
Imetnik mora zavarovati rastline,
rastlinske proizvode in nadzorovane predmete ter preprečiti stik z drugimi
rastlinami, rastlinskimi proizvodi in nadzorovanimi predmeti na način, ki ga
določi pristojni inšpektor ali uradna oseba, ki je izvajalec javnega
pooblastila po tem zakonu.
Način obveščanja iz prvega odstavka tega
člena predpiše minister.
10. člen
(ugotovitev škodljivega organizma)
V primeru suma iz prvega odstavka
prejšnjega člena se odvzame uradni vzorec in pošlje v laboratorij, ki opravlja
diagnostične preiskave. Ta potrdi ali ovrže sum na okužbo s škodljivim
organizmom in poskusi ugotoviti vzrok okužbe. Ob tem mora zagotoviti tak način
ravnanja z uradnim vzorcem, da ni nevarnosti za širjenje škodljivih organizmov
ter da zagotovi identiteto vzorca.
Diagnostične preiskave iz prejšnjega
odstavka opravlja laboratorij, ki mu je dodeljeno javno pooblastilo iz prvega
oziroma drugega odstavka 68. člena tega zakona, za izvajanje nalog iz 5. točke
76. člena tega zakona.
Ko je ugotovljena okužba s škodljivim
organizmom, pristojni inšpektor odredi za rastline, rastlinske proizvode in
nadzorovane predmete enega ali več naslednjih ukrepov: uničenje, drugačno
odstranitev, tretiranje oziroma druge predpisane ukrepe. Nadaljnje ukrepe za
obvladovanje žarišča okužbe lahko pristojni inšpektor odredi na podlagi
vizualnih znamenj brez odvzema vzorcev.
Pristojni inšpektor odredi ukrepe iz
prejšnjega odstavka za škodljive organizme:
-
s seznamov I.A ali II.A ali
-
na varovanem območju s seznamov I.B ali II.B
ali
-
ki na podlagi ocene tveganja iz 6. točke
76. člena tega zakona pomenijo nevarnost za zdravstveno varstvo semenskega
materiala rastlin oziroma
-
za katere je določeno posebno nadzorovano
območje iz 12. člena tega zakona.
Uprava določi obseg žarišča okužbe. O
pojavu in nevarnosti škodljivega organizma ter o obsegu obvesti organizacije,
službe in imetnike rastlin ter jih seznani z najpomembnejšimi ukrepi, s
katerimi lahko preprečujejo okužbo s škodljivimi organizmi.
Minister predpiše ukrepe iz tretjega
odstavka tega člena.
11. člen
(objavljanje podatkov o škodljivih
organizmih)
Uprava na predpisan način vodi evidence o
pojavih in ugotovitvah škodljivih organizmov in druge potrebne evidence o
stalnem nadzoru, z namenom obveščanja na državni in mednarodni ravni.
Podrobnejšo vsebino, obliko in način
vodenja evidenc iz prejšnjega odstavka predpiše minister.
Podatke o pojavu na novo odkritega
škodljivega organizma s seznamov I.A in II.A v Republiki Sloveniji se lahko
daje ali objavlja le na predpisan način.
Prepovedano je dajati ali objavljati
podatke o pojavu na novo odkritega škodljivega organizma s seznamov I.A in II.A
v Republiki Sloveniji brez odobritve uprave.
Minister izda predpis iz tretjega odstavka
tega člena.
12. člen
(posebno nadzorovano območje)
Posebno nadzorovano območje je okuženo ali
ogroženo ali neokuženo območje, na katerem se na predpisan način zagotavlja
zdravstveno varstvo rastlin.
Ko se ugotovi škodljivi organizem in dokler
traja nevarnost zaradi njegove navzočnosti, pristojni inšpektor, glede na vrsto
škodljivega organizma, označi mesto okužbe, odredi predpisane ukrepe ter
obvešča imetnike na mestu okužbe na predpisan način.
Meje okuženega, ogroženega in neokuženega območja,
ukrepe za ugotavljanje, preprečevanje širjenja in zatiranje škodljivih
organizmov, pogoje za prenehanje odrejenih ukrepov in način obveščanja predpiše
minister.
12.a člen
(posebno nadzorovano območje množičnega
izbruha)
Ne glede na določbe prejšnjega člena se za
posebno nadzorovano območje šteje tudi območje, na katerem se ugotovi množični
izbruh škodljivih organizmov.
Če se na ozemlju Republike Slovenije pojavi
množični izbruh škodljivih organizmov, morajo izvajalci zdravstvenega varstva
rastlin o tem na predpisan način obvestiti Upravo.
Na ozemlju iz prvega odstavka tega člena
pristojni inšpektor oziroma druga uradna oseba po tem zakonu odvzame uradni
vzorec in ga pošlje v laboratorij, ki opravlja diagnostične preiskave. Ta
določi vrsto škodljivega organizma.
Na podlagi laboratorijskega izvida v skladu
s 6. točko 76. člena tega zakona Uprava naredi oceno tveganja. Če se na
podlagi ocene tveganja ugotovi, da je treba uvesti ukrepe za nadzor nad
škodljivimi organizmi, Uprava predlaga ministru ukrepe za preprečevanje
širjenja in zatiranje škodljivih organizmov.
Vlada na predlog ministra določi meje
posebno nadzorovanega območja, ukrepe za preprečevanje širjenja in zatiranje
škodljivih organizmov, stroške izvedbe predpisanih ukrepov ter potrdi program
izvedbe ukrepov za preprečevanje širjenja in zatiranje škodljivih organizmov.
Ocena tveganja in program ukrepov iz
prejšnjega odstavka se upoštevata kot strokovna podlaga v vseh nadaljnjih
postopkih ocene škode zaradi rastlinskih škodljivih organizmov v kmetijstvu.
12.b člen
(posebno nadzorovano območje škodljive
rastline)
Ne glede na določbe 12. in 12.a člena tega
zakona se za posebno nadzorovano območje šteje tudi območje, na katerem se
ugotovi prisotnost škodljive rastline.
Če se na ozemlju Republike Slovenije pojavi
rastlina, ki ima škodljiv vpliv na gospodarstvo, okolje ali družbo, morajo
izvajalci zdravstvenega varstva rastlin o tem obvestiti Upravo.
Na mestu najdbe rastline iz prejšnjega
odstavka pristojni inšpektor oziroma druga uradna oseba po tem zakonu odvzame
uradni vzorec in ga pošlje v laboratorij, ki določi vrsto škodljive rastline.
Na podlagi laboratorijskega izvida Uprava v
skladu s 6. točko 76. člena tega zakona naredi oceno tveganja zaradi škodljive
rastline iz prejšnjega odstavka.
Če se na podlagi ocene tveganja iz
prejšnjega odstavka ugotovi, da je treba uvesti ukrepe za nadzor nad škodljivo
rastlino, Uprava predlaga ministru, na podlagi predhodnega mnenja skupnega
delovnega telesa vlade, ukrepe za preprečevanje širjenja in zatiranje škodljive
rastline. Skupno delovno telo vlade mora dati predhodno mnenje v roku, ki ga v
zahtevku za mnenje določi Uprava.
Vlada na predlog ministra določi meje
posebno nadzorovanega območja, ukrepe za preprečevanje širjenja in zatiranje
škodljive rastline, stroške izvedbe predpisanih ukrepov ter potrdi program
izvedbe ukrepov za preprečevanje širjenja in zatiranje škodljive rastline.
Ne glede na določbe tretjega in petega
odstavka tega člena se šteje, da so pelinolistna ambrozija (Ambrosia
artemisiifolia L.) in druge neofitne vrste iz rodu Ambrosia, škodljive
rastline, za katere je potrebno uvesti fitosanitarne ukrepe.
Ne glede na določbo tretjega odstavka tega
člena lahko, če gre za ponovne najdbe znanega organizma, pristojni inšpektor
oziroma druga uradna oseba, ki je izvajalec javnega pooblastila po tem zakonu,
določi vrsto škodljive rastline na mestu samem, razen če oceni, da je zaradi
obsega ukrepov potrebna laboratorijska določitev.
13. člen
(varovano območje)
Območje, kjer eden ali več škodljivih
organizmov niso ustaljeni, kljub ugodnim razmeram za naselitev ali območje, v
katerem obstaja nevarnost, da se bodo določeni škodljivi organizmi ob ugodnih
ekoloških razmerah naselili na določenih rastlinah, kljub dejstvu, da ti
organizmi niso ustaljeni, se lahko določi kot varovano območje.
Šteje se, da je škodljivi organizem na
varovanem območju ustaljen, če je znano, da se tam pojavlja in niso bili
uvedeni nobeni fitosanitarni ukrepi za njegovo izkoreninjenje ali, če so se
takšni ukrepi izkazali za neučinkovite v obdobju vsaj dveh zaporednih let.
Na območju, kjer eden ali več škodljivih
organizmov niso ustaljeni, kljub ugodnim razmeram za naselitev in je bilo na
predpisan način priznano kot varovano območje, mora uprava na predpisan način
izvajati oziroma zagotoviti izvajanje rednih in sistematičnih raziskav o
navzočnosti organizmov, glede katerih je bilo varovano območje priznano.
Minister v skladu s predpisom, sprejetim po
postopku iz drugega odstavka 18. člena direktive, predpiše varovana
območja, podrobnejše pogoje za izvajanje sistematičnih raziskav in seznam
varovanih območij.
B) Prepovedi in omejitve
14. člen
(prepoved vnosa in širjenja škodljivih
organizmov)
Prepovedan je vnos in širjenje škodljivih
organizmov s seznamov I.A in II.A.
Na varovanem območju sta prepovedana tudi
vnos in širjenje škodljivega organizma s seznamov I.B in II.B, za katerega je
območje priznano kot varovano.
Za vnos iz prvega in drugega odstavka tega
člena se šteje vsak nameren ali nenameren vstop škodljivih organizmov na
ozemlje Republike Slovenije iz tretje države ali iz druge države članice.
Vnos in širjenje drugih vrst škodljivih
organizmov se lahko prepove ali omeji, če obstaja nevarnost za zdravstveno
varstvo rastlin na ozemlju Skupnosti, in sicer za:
-
organizme, za katere se utemeljeno sumi, da so
škodljivi za rastline ali rastlinske proizvode, pa niso navedeni v seznamih
I.A, I.B, II.A in II.B,
-
organizme navedene v seznamu II.A in II.B, ki
se pojavljajo na drugih rastlinah ali rastlinskih proizvodih, kot so navedeni v
seznamu II.A in II.B, in za katere se utemeljeno sumi, da so škodljivi za
rastline ali rastlinske proizvode,
-
organizme, ki so navedeni v seznamih I.A, I.B,
II.A in II.B, ki so v izoliranem stanju in za katere se šteje, da so škodljivi
v tem stanju za rastline ali rastlinske proizvode.
V skladu s 75. členom tega zakona
predstojnik uprave z odločbo določi nujne ukrepe za preprečevanje ali omejitev
vnosa in širjenja drugih vrst škodljivih organizmov iz prejšnjega odstavka.
Minister v skladu s predpisom, sprejetim po
postopku iz drugega odstavka 18. člena direktive, predpiše ukrepe za
preprečevanje ali omejitev vnosa in širjenja drugih vrst škodljivih organizmov
iz četrtega odstavka tega člena.
15. člen
(prepoved vnosa in premeščanja rastlin,
rastlinskih proizvodov in nadzorovanih predmetov)
Prepovedan je vnos rastlin, rastlinskih
proizvodov in nadzorovanih predmetov s seznama III.A.
Na varovano območje je prepovedan tudi vnos
rastlin, rastlinskih proizvodov in nadzorovanih predmetov s seznama III.B, na
katere se varovano območje nanaša.
Če niso izpolnjene predpisane fitosanitarne
zahteve, je prepovedan vnos in premeščanje rastlin, rastlinskih proizvodov in
nadzorovanih predmetov s seznama IV.A.
Če niso izpolnjene predpisane fitosanitarne
zahteve, je na varovana območja prepovedan tudi vnos in premeščanje rastlin,
rastlinskih proizvodov in nadzorovanih predmetov s seznama IV.B, na katere se
varovano območje nanaša.
16. člen
(izjema za poskusno in raziskovalno delo
ter žlahtnjenje)
Ne glede na določbe 14. in 15. člena tega
zakona lahko znanstvene in raziskovalne organizacije vnesejo iz tretjih držav
ali premeščajo škodljive organizme s seznamov I.A, II.A, I.B in II.B ter
rastline, rastlinske proizvode in nadzorovane predmete s seznamov III.A, III.B,
IV.A in IV.B, če:
-
jih uporabijo za poskusne, raziskovalne ali
razvojne namene ali za delo pri žlahtnjenju rastlin;
-
izpolnjujejo predpisane pogoje glede strokovne
in tehnične usposobljenosti, kar ugotovi uprava z odločbo v upravnem postopku;
-
imajo uvozno dovoljenje.
Uvozno dovoljenje iz prejšnjega odstavka
izda uprava na podlagi vloge organizacije iz prejšnjega odstavka.
Vloga vsebuje zlasti:
-
podatke o vlagatelju (firma in sedež),
-
podatke o škodljivih organizmih ali rastlinah,
rastlinskih proizvodih in nadzorovanih predmetih.
Uprava vodi evidenco o vnosih iz prvega
odstavka tega člena.
Minister, v skladu s predpisom, sprejetim
po postopku iz drugega odstavka 18. člena direktive, predpiše pogoje glede
strokovne in tehnične usposobljenosti, podrobnejšo vsebino vloge in obrazec
uvoznega dovoljenja iz tega člena.
17. člen
(izjeme za vnos)
Ne glede na določbe 14. in 15. člena
tega zakona lahko Uprava v skladu s predpisanimi pogoji in če ni nevarnosti za
širjenje škodljivih organizmov, v posameznih primerih dovoli izjemen vnos
rastlin, rastlinskih proizvodov in nadzorovanih predmetov, ki se gojijo ali
uporabljajo v neposredni bližini državne meje, če so namenjeni uporabi v
Republiki Sloveniji v neposredni bližini te državne meje.
Ne glede na določbe 14. in 15. člena
tega zakona lahko Uprava, v skladu z odločitvijo, sprejeto po postopku iz
drugega odstavka 18. člena direktive, v posameznih primerih dovoli:
-
vnos rastlin v primeru blage okužbe s
škodljivimi organizmi, razen rastlin za saditev;
-
vnos rastlin za saditev, v primeru določenih
toleranc za škodljive organizme iz oddelka II seznama II.A, ki velja le za
rastline, ki so bile predhodno izbrane v dogovoru s pristojnim organom za
zdravstveno varstvo rastlin države članice in na podlagi ustrezne analize
nevarnosti škodljivih organizmov.
Uprava vodi evidenco o izjemnih vnosih iz
tega člena.
Podrobnejše pogoje za izjemen vnos rastlin,
rastlinskih proizvodov in nadzorovanih predmetov iz prvega odstavka tega člena
predpiše minister, v skladu s predpisom, sprejetim po postopku iz drugega
odstavka 18. člena direktive.
18. člen
(izjeme)
Če ni nevarnosti za širjenje škodljivih
organizmov v Skupnosti se določbe 14. in 15. člena tega zakona ne
uporabljajo:
-
za pošiljke, ki so v tranzitu, in sicer preko
ozemlja tretje države ali med dvema tretjima državama preko ozemlja Skupnosti,
ne da bi se spremenil njihov carinski status;
-
za majhne količine rastlin, rastlinskih
proizvodov in nadzorovanih predmetov, vključno z živili ali krmo, če jih
uporabi lastnik ali prejemnik za neindustrijske ali nekomercialne namene ali za
uživanje med prevozom.
Za majhne količine se štejejo zlasti sadje
in sveže vrtnine, razen krompirja, rezano cvetje oziroma šopki, seme v izvirnem
pakiranju, razen semenskega krompirja, okrasne čebulice, novoletne jelke brez
korenin, sobne rastline v lončkih, balkonske rastline, ki so namenjene
izključno za samooskrbo končnemu potrošniku, v količinah, ki jih predpiše
minister.
C) Register pridelovalcev, predelovalcev,
uvoznikov in distributerjev rastlin, rastlinskih proizvodov in nadzorovanih
predmetov
19. člen
(register)
S pridelavo, predelavo, vnosom iz tretjih
držav in distribucijo rastlin, rastlinskih proizvodov in nadzorovanih predmetov
s seznamov V.A in V.B, se lahko ukvarjajo samo pravne in fizične osebe, ki
izpolnjujejo predpisane pogoje za opravljanje registrirane oziroma prijavljene
dejavnosti in so vpisane v register pridelovalcev, predelovalcev, uvoznikov in
distributerjev rastlin, rastlinskih proizvodov in drugih nadzorovanih predmetov
(v nadaljnjem besedilu: register) iz tega zakona.
Vpis v register je obvezen za naslednje
zavezance:
-
pridelovalce, predelovalce in distributerje
rastlin, rastlinskih proizvodov in nadzorovanih predmetov s seznama V.A;
-
uvoznike rastlin, rastlinskih proizvodov in
nadzorovanih predmetov s seznama V.B;
-
pridelovalce določenih rastlin, rastlinskih
proizvodov in nadzorovanih predmetov, ki niso navedeni na seznamu V.A, ter
zbirne in distribucijske centre na območju pridelave.
Register vzpostavi in vodi uprava.
20. člen
(vpis v register)
Zavezanci iz prejšnjega člena morajo biti
za vpis v register strokovno usposobljeni za zdravstveno varstvo rastlin ali
zagotoviti strokovno usposobljeno odgovorno osebo (v nadaljnjem besedilu:
odgovorna oseba za zdravstveno varstvo rastlin) za izvajanje obveznosti iz 22.
člena tega zakona. Podrobnejše kriterije glede strokovne usposobljenosti
predpiše minister.
Vlogo za vpis v register morajo zavezanci
podati pri upravi na predpisanem obrazcu.
Vloga mora vsebovati zlasti:
-
identifikacijske podatke vlagatelja: osebno ime
in naslov stalnega ali začasnega prebivališča ali firmo in sedež; odgovorno
osebo; davčno številko; matično številko poslovnega subjekta oziroma KMG‑MID
številko kmetijskega gospodarstva in številko subjekta iz Registra kmetijskih
gospodarstev, pravno organizacijsko obliko; vrsto dejavnosti;
-
identifikacijske podatke odgovorne osebe za
zdravstveno varstvo rastlin vlagatelja: osebno ime in naslov stalnega ali
začasnega prebivališča ter davčno številko in enotno matično številko občana.
Obrazec in podrobnejšo vsebino vloge iz
drugega in tretjega odstavka tega člena predpiše minister.
Odločbo o vpisu v register izda uprava
najkasneje v treh mesecih po prejemu popolne vloge.
Če zavezanec preneha izpolnjevati
predpisane pogoje iz prvega odstavka tega člena ali ne izpolnjuje obveznosti iz
22. člena tega zakona, uprava po uradni dolžnosti izda odločbo o izbrisu iz
registra. Pritožba zoper odločbo o izbrisu iz registra ne zadrži njene
izvršitve.
Zavezanec se lahko ponovno vpiše v
register, če izpolnjuje predpisane pogoje in obveznosti iz prejšnjega odstavka,
vendar ne prej kot v treh mesecih po pravnomočnosti odločbe o izbrisu iz
registra.
21. člen
(vsebina registra)
Register vsebuje zlasti naslednje podatke:
-
neponovljivo registrsko številko oziroma KMG‑MID
številko kmetijskega gospodarstva in številko subjekta;
-
osebno ime in naslov stalnega ali začasnega
prebivališča ali firmo in sedež;
-
odgovorno osebo pravne osebe;
-
pravno organizacijsko obliko;
-
davčno številko;
-
matično številko poslovnega subjekta;
-
vrsto dejavnosti;
-
kmetijska zemljišča v uporabi po parcelah in
vrstah rabe;
-
odgovorno osebo za zdravstveno varstvo rastlin.
Register se lahko vodi v elektronski
obliki.
Podrobnejšo vsebino in način vodenja
registra predpiše minister.
22. člen
(obveznosti zavezancev iz registra)
Zavezanci iz registra morajo zlasti:
-
voditi natančne podatke o pridelavi, predelavi
in prometu rastlin, rastlinskih proizvodov in nadzorovanih predmetov, ki jih
kupujejo za skladiščenje ali sajenje na posestvu, jih pridelujejo ali jih
odpošiljajo drugam in te listine hraniti najmanj eno leto;
-
voditi in sproti dopolnjevati načrt mest, kjer
se rastline, rastlinski proizvodi in nadzorovani predmeti gojijo, pridelujejo,
skladiščijo, shranjujejo ali uporabljajo;
-
opravljati redne vizualne zdravstvene preglede
rastlin na predpisan način;
-
omogočiti dostop pristojnemu inšpektorju za
opravljanje pregledov rastlin, prostorov in listin ter jemanje uradnih vzorcev;
-
nemudoma obvestiti upravo oziroma pristojnega
inšpektorja o vseh nenavadnih pojavih in izbruhih škodljivih organizmov,
simptomih ali drugih posebnostih na rastlinah ter o pridelavi in pojavu
prepovedanih rastlinskih vrst;
-
prijaviti upravi v predpisanem roku vse
spremembe podatkov, ki se vodijo v registru;
-
vsako leto do predpisanega roka prijaviti
pristojnemu inšpektorju ali drugi uradni osebi iz tega zakona obseg in kraj
pridelave oziroma predelave rastlin, rastlinskih proizvodov in nadzorovanih
predmetov;
-
sodelovati z upravo in s pristojnim
inšpektorjem pri zagotavljanju zdravstvenega varstva rastlin.
Minister predpiše način izvajanja
zdravstvenih pregledov, roke, vsebino in način posredovanja podatkov iz
prejšnjega odstavka.
23. člen
(izjeme)
Ne glede na prvi in drugi odstavek 19.
člena tega zakona so od vpisa v register izvzeti majhni pridelovalci oziroma
predelovalci, če je njihova celotna pridelava oziroma predelava in prodaja
rastlin, rastlinskih proizvodov in nadzorovanih predmetov namenjena za
samooskrbo oziroma za končno uporabo fizičnih oseb na lokalnem trgu, ki se
poklicno ne ukvarjajo z rastlinsko pridelavo in predelavo in če ni nevarnosti
za širjenje škodljivih organizmov.
Minister v skladu s predpisom, sprejetim po
postopku iz drugega odstavka 18. člena direktive, predpiše podrobnejše
kriterije za določitev majhnih pridelovalcev oziroma predelovalcev in obsega
lokalnega trga.
2. Vnos iz tretjih držav, izvoz in tranzit
pošiljk
A) Vnos iz tretjih držav
24. člen
(vstopno mesto)
Pošiljke, za katere je obvezen
fitosanitarni pregled, se lahko vnašajo iz tretjih držav le čez določena
vstopna mesta, kjer sta carinski urad in fitosanitarna inšpekcija.
Ne glede na določbe prejšnjega odstavka se
pošiljke lesenega pakirnega materiala lahko vnašajo iz tretjih držav tudi čez
vstopna mesta, kjer je samo carinski urad.
Vstopna mesta za izvajanje fitosanitarnega
pregleda po tem zakonu iz prvega odstavka tega člena morajo izpolnjevati
predpisane pogoje.
Za izpolnjevanje predpisanih pogojev za
vstopna mesta iz prejšnjega odstavka Republika Slovenija zagotavlja finančna
sredstva v skladu s predpisi, ki urejajo zdravstveno varstvo rastlin.
Vlada v skladu s predpisom, sprejetim po
postopku iz drugega odstavka 18. člena direktive, predpiše minimalne
pogoje iz tretjega odstavka tega člena in določi vstopna mesta.
25. člen
(vnos iz tretjih držav)
Za pošiljke rastlin, rastlinskih proizvodov
ali nadzorovanih predmetov s seznama V.B, ki se vnašajo iz tretje države na
carinsko območje Skupnosti, velja od trenutka njihovega vstopa carinski nadzor
v skladu s carinskim zakonikom Skupnosti in tudi nadzor odgovornih uradnih organov
iz druge, tretje in četrte alinee 2.b člena tega zakona.
Za pošiljke iz prejšnjega odstavka je
obvezen fitosanitarni pregled, ki ga na vstopnem mestu opravi fitosanitarni
inšpektor, razen pregleda lesenega pakirnega materiala, ki ga lahko opravi
pristojni carinski organ.
S fitosanitarnim pregledom pošiljke se
ugotavlja zlasti, če:
-
pošiljko spremlja veljavno fitosanitarno
spričevalo ali fitosanitarno spričevalo za ponovni izvoz ali drug alternativni
dokument oziroma žig;
-
je pošiljka istovetna z navedbami v dokumentih
iz prejšnje alinee;
-
pošiljka ni okužena s škodljivimi organizmi s
seznama I.A in seznama II.A;
-
pošiljka ne vsebuje rastlin, rastlinskih
proizvodov in nadzorovanih predmetov s seznama III.A;
-
pošiljka izpolnjuje posebne fitosanitarne
zahteve s seznama IV.A in, kjer je potrebno, če je izpolnjena dopolnilna izjava
o izpolnjevanju teh zahtev.
Fitosanitarni pregled se lahko opravi tudi
pri pošiljkah, ki niso na seznamu V.B, če fitosanitarni inšpektor ali pristojni
carinski organ sumi, da obstaja nevarnost za zdravstveno varstvo rastlin ali
dvom o istovetnosti pošiljke.
Minister v skladu s predpisom, sprejetim po
postopku iz drugega odstavka 18. člena direktive, predpiše podrobnejšo
vsebino fitosanitarnega pregleda iz tega člena, preverjanje dokumentov in
istovetnosti ter postopke za opravljanje zdravstvenih pregledov.
25.a člen
(fitosanitarno spričevalo)
Pošiljke iz prvega odstavka prejšnjega
člena mora spremljati izvirno fitosanitarno spričevalo ali izjemoma njegova
uradno overjena kopija oziroma elektronska inačica fitosanitarnega spričevala.
Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se
izjemoma lahko dovoli, da pošiljko spremlja izvirni alternativni dokument ali
žig.
Fitosanitarno spričevalo izda odgovorni
uradni organ države porekla. Kadar so posebne fitosanitarne zahteve s seznama
IV.A oziroma IV.B izpolnjene za posamezne vrste pošiljk v državi
pošiljateljici, ki ni država porekla, lahko ta izda fitosanitarno spričevalo.
Za pošiljke iz prvega odstavka prejšnjega
člena, ki so bile po izdaji izvirnega fitosanitarnega spričevala v državi
porekla odposlane, skladiščene, ponovno pakirane ali razdeljene v drugi državi,
ki ni država porekla, je potrebno, da izvirno fitosanitarno spričevalo ali
njegovo overjeno kopijo spremlja fitosanitarno spričevalo za ponovni izvoz,
izdano v tej drugi državi. Če pa so bile te pošiljke predhodno zaporedoma
vnesene iz tretjih držav v več različnih držav in je bilo izdano več kot eno
fitosanitarno spričevalo za ponovni izvoz, jih morajo poleg izvirnega
fitosanitarnega spričevala ali njegove overjene kopije spremljati tudi vsa
fitosanitarna spričevala za ponovni izvoz ali njihove overjene kopije.
Fitosanitarno spričevalo ali fitosanitarno
spričevalo za ponovni izvoz se izda v najmanj enem uradnem jeziku Skupnosti in
skladno z mednarodno konvencijo, ki ureja varstvo rastlin, ne glede na to ali
je tretja država izvoza ali ponovnega izvoza njena podpisnica.
Minister v skladu s predpisom, sprejetim po
postopku iz drugega odstavka 18. člena direktive, predpiše izjeme iz
prvega in drugega odstavka tega člena in posamezne vrste pošiljk iz tretjega
odstavka tega člena.
25.b člen
(zmanjšana pogostnost pregledov)
Pogostnost fitosanitarnih pregledov
določenih pošiljk iz prvega odstavka 25. člena tega zakona se lahko
zmanjša, razen pregleda listin.
Minister v skladu s predpisom, sprejetim po
postopku iz drugega odstavka 18. člena direktive, predpiše pošiljke in
pogostnost preverjanja istovetnosti in zdravstvenih pregledov teh pošiljk.
26. člen
(vnos iz tretjih držav v varovano območje)
Pošiljke s seznama V.B.II, ki se vnašajo iz
tretjih držav v varovana območja, morajo poleg pogojev, določenih v 25. členu
tega zakona, izpolnjevati še naslednje pogoje:
-
da niso okužene s škodljivimi organizmi s
seznamov I.B in II.B;
-
da ne vsebujejo rastlin, rastlinskih proizvodov
in nadzorovanih predmetov s seznama III.B;
-
da izpolnjujejo posebne fitosanitarne zahteve s
seznama IV.B.
27. člen
(poskusno in raziskovalno delo ter
žlahtnjenje)
Pošiljke s seznama V.B, ki se vnašajo iz
tretjih držav in so namenjene za poskusno, raziskovalno ali razvojno delo ali
za delo pri žlahtnjenju rastlin, morajo biti fitosanitarno pregledane in jih
mora spremljati uvozno dovoljenje iz 16. člena tega zakona in fitosanitarno
spričevalo države porekla.
28. člen
(posebnosti)
Če ni nevarnosti za širjenje škodljivih
organizmov, lahko uprava pod pogoji iz 17. člena tega zakona dovoli vnos
rastlin, rastlinskih proizvodov in nadzorovanih predmetov s seznama V.B, ki se
gojijo ali uporabljajo v neposredni bližini državne meje, iz tretjih držav, brez
fitosanitarnega spričevala in fitosanitarnega pregleda, če so namenjeni uporabi
v neposredni bližini te državne meje.
29. člen
(izjeme)
Majhne količine rastlin, rastlinskih
proizvodov in nadzorovanih predmetov s seznama V.B se v skladu z 18. členom tega
zakona lahko vnašajo iz tretjih držav brez fitosanitarnega spričevala in
fitosanitarnega pregleda, razen tistih, ki so na seznamu III.A ali III.B.
30. člen
(dolžnosti uvoznikov in carinskih
delavcev)
Uvozniki, prevozniki oziroma osebe, ki
pošiljke iz prvega odstavka 25. člena tega zakona vnašajo iz tretjih držav v
Skupnost, morajo o prispetju teh pošiljk, ki se vnašajo iz tretjih držav ali
pretovarjajo med prevozom, obvestiti fitosanitarnega inšpektorja.
Carinski delavci ne smejo začeti s
postopkom za začetek carinsko dovoljene rabe ali uporabe, razen tranzita,
dokler fitosanitarni inšpektor ne opravi fitosanitarnega pregleda pošiljk iz
prejšnjega odstavka in z odločbo dovoli vnos iz tretjih držav.
Na pošiljkah, ki se vnašajo iz tretjih
držav, morajo uvozniki izvajati ukrepe, ki jih odredi fitosanitarni inšpektor.
Posameznikom, ki prinesejo rastline,
rastlinske proizvode in nadzorovane predmete v Skupnost brez fitosanitarnega
spričevala ali so rastline, rastlinski proizvodi in nadzorovani predmeti na
seznamu III.A ali III.B, razen majhnih količin iz 18. člena tega zakona,
carinski delavci prepovejo njihov vnos iz tretjih držav in jih izročijo
fitosanitarnemu inšpektorju, ki odredi predpisane ukrepe v skladu s tretjim
odstavkom 10. člena tega zakona.
31. člen
(postopek ob vnosu iz tretjih držav)
Fitosanitarni pregled pošiljk iz prvega
odstavka 25. člena tega zakona se opravi na prvem vstopnem mestu v
Skupnosti, kjer se opravljajo druge uvozne administrativne formalnosti,
vključno s carinskimi.
Uvoznik mora vložiti prijavo za uvedbo
fitosanitarnega in carinskega postopka iz prejšnjega odstavka.
Če ni nevarnosti za širjenje škodljivih
organizmov, se pregled istovetnosti in zdravstveni pregled pošiljke lahko
opravi tudi na uradno določenih mestih v notranjosti države ali v drugi državi
članici, pod carinskim nadzorom.
Uradni organ vstopnega mesta lahko po
dogovoru z uradnim organom namembnega območja odloči, da se preverjanje
istovetnosti ali zdravstvene preglede pošiljk iz prvega odstavka 25. člena
tega zakona delno ali v celoti opravi na mestu, ki ni vstopno mesto. V tem
primeru mora pošiljko spremljati dokument, ki potrjuje, da se med prevozom do
mesta, ki ni vstopno mesto, ohrani istovetnost in zdravstveno stanje rastlin
vse do zaključka carinskega postopka.
Če dogovora iz prejšnjega odstavka ni, se
ta pregled opravi na vstopnem mestu ali drugem odobrenem mestu države članice,
v kateri je to vstopno mesto.
Mesta za fitosanitarne preglede v Republiki
Sloveniji, ki niso vstopna mesta, s skupno odločbo določita Uprava in pristojni
carinski organ na zahtevo uvoznika.
Komisija lahko kadarkoli vpogleda v seznam
mest iz prejšnjega odstavka, ki ga vodi Uprava.
Minister v skladu s predpisom, sprejetim po
postopku iz drugega odstavka 18. člena direktive, predpiše:
-
minimalne pogoje za opravljanje pregledov
istovetnosti in zdravstvenih pregledov pošiljk na mestu, ki ni vstopno mesto
ter mesta, ki niso vstopna mesta iz tretjega odstavka tega člena;
-
obrazec prijave in dokument, ki spremlja
pošiljko iz drugega oziroma četrtega odstavka tega člena;
-
način sodelovanja med uradnim organom vstopnega
mesta, uradnim organom namembnega območja, carinskim uradom vstopnega mesta in
carinskim uradom namembnega območja;
-
ukrepe za ohranjanje istovetnosti partij in
pošiljk in za varstvo pred širjenjem škodljivih organizmov do zaključka
carinskih postopkov.
32. člen
(potrditev ali zavrnitev vnosa iz tretjih
držav)
Če so izpolnjeni pogoji iz 25. oziroma
26. člena tega zakona, fitosanitarni inšpektor po opravljenem pregledu z
odločbo dovoli vnos pošiljke iz tretjih držav in označi fitosanitarno
spričevalo ali fitosanitarno spričevalo za ponovni izvoz z vstopnim datumom in
žigom fitosanitarne inšpekcije.
Če pogoji oziroma eden od pogojev iz 25.
oziroma 26. člena tega zakona niso izpolnjeni, fitosanitarni inšpektor
zadrži pošiljko in odredi enega od naslednjih ukrepov:
-
uvedbo karantene do rezultatov uradnih ali
diagnostičnih preiskav iz 10. člena tega zakona,
-
odstranitev okuženega dela pošiljke,
-
zavrnitev vnosa celotne ali dela pošiljke v
Skupnost,
-
premestitev v namembni kraj izven Skupnosti pod
uradnim nadzorom skladno z ustreznim carinskim postopkom med njihovim
premeščanjem po Skupnosti,
-
ustrezno tretiranje, ali
-
uničenje.
V primeru ukrepov iz tretje, četrte in
šeste alinee prejšnjega odstavka fitosanitarni inšpektor označi fitosanitarno
spričevalo ali fitosanitarno spričevalo za ponovni izvoz z rdečim trikotnim
žigom, s čimer spričevali postaneta neveljavni.
Če se s fitosanitarnim pregledom ugotovi,
da je del pošiljke okužen s škodljivimi organizmi s seznamov I.A, I.B, II.A ali
II.B, se lahko dovoli vnos preostalega dela pošiljke iz tretjih držav, če ni
suma na okužbo tega dela pošiljke in če ni nevarnosti za širjenje škodljivih
organizmov.
Minister predpiše velikost žiga iz tretjega
odstavka tega člena in podatke v njem ter v skladu s predpisom, sprejetim po
postopku iz drugega odstavka 18. člena direktive, način obveščanja o
zadržanih pošiljkah.
33. člen
(druge pošiljke, ki se vnašajo iz tretjih
držav)
Če iz spremnih listin drugih pošiljk, ki se
vnašajo iz tretjih držav, izhaja, da ne vsebujejo rastlin, rastlinskih
proizvodov in nadzorovanih predmetov s seznama V.B, lahko fitosanitarni
inšpektor opravi fitosanitarni pregled, če obstaja utemeljen sum glede
istovetnosti pošiljke oziroma če obstaja nevarnost širjenja škodljivih
organizmov.
Če po opravljenem fitosanitarnem pregledu
fitosanitarni inšpektor še dvomi o istovetnosti pošiljke, zlasti glede rodu,
vrste ali izvora, se šteje, da pošiljka vsebuje rastline, rastlinske proizvode
in nadzorovane predmete s seznama V.B.
33.a člen
(carinski organi)
Če pristojni carinski organ pri opravljanju
rednega nadzora najde pošiljko iz prvega odstavka 25. člena tega zakona,
ki ni prijavljena, ali pošiljko iz četrtega odstavka 25. člena tega
zakona, ali če pošiljka vsebuje rastline, rastlinske proizvode in nadzorovane
predmete s seznama III.A, zadrži pošiljko in o tem obvesti pristojnega
fitosanitarnega inšpektorja, ki opravi fitosanitarni pregled in odredi ukrepe
iz 32. člena tega zakona.
Pristojni carinski organ, ki opravlja
preglede iz drugega odstavka 25. člena tega zakona, za pošiljke, ki
izpolnjujejo pogoje iz prve oziroma druge alinee tretjega odstavka
25. člena tega zakona, po opravljenem pregledu dovoli vnos pošiljke iz
tretjih držav in označi uvozni dokument z vstopnim datumom in žigom. Če pogoji
niso izpolnjeni ali obstaja sum o izpolnjevanju pogojev tretje, četrte ali pete
alinee tretjega odstavka 25. člena tega zakona, zadrži pošiljko in obvesti
pristojnega fitosanitarnega inšpektorja, ki opravi fitosanitarni pregled in
odredi ukrepe iz 32. člena tega zakona.
34. člen
(črtan)
B) Izvoz
35. člen
(postopek ob izvozu)
Če za pošiljke, ki se izvažajo in so po
poreklu iz Republike Slovenije, država, v katero se izvaža, zahteva
fitosanitarno spričevalo, fitosanitarni inšpektor pred izdajo fitosanitarnega
spričevala opravi fitosanitarni pregled pošiljke, da zagotovi izpolnjevanje
predpisanih fitosanitarnih zahtev države, v katero se pošiljka izvaža.
Če za pošiljke, ki se izvažajo in po
poreklu niso iz Republike Slovenije, ampak so se v Republiki Sloveniji
skladiščile, ponovno pakirale ali razdeljevale, država, v katero se te pošiljke
izvažajo, zahteva fitosanitarno spričevalo, fitosanitarni inšpektor pred izdajo
fitosanitarnega spričevala za ponovni izvoz opravi fitosanitarni pregled
pošiljk, da zagotovi izpolnjevanje predpisanih fitosanitarnih zahtev države
uvoznice.
Izdaja fitosanitarnega spričevala se šteje
za uradno dejanje ali ukrep, ki ga opravi fitosanitarni inšpektor, s katerim se
potrjuje, da so izpolnjene določbe prvega in drugega odstavka tega člena.
Minister predpiše v skladu s predpisom,
sprejetim po postopku iz drugega odstavka 18. člena direktive, način
izdaje, obliko in vsebino fitosanitarnega spričevala in fitosanitarnega
spričevala za ponovni izvoz.
36. člen
(dolžnosti izvoznikov)
Izvoznik mora podati vlogo za izdajo
fitosanitarnega spričevala pri fitosanitarnem inšpektorju v roku, ki ga
predpiše minister.
Vloga za izdajo fitosanitarnega spričevala
mora vsebovati zlasti:
-
identifikacijske podatke vlagatelja: osebno ime
in naslov stalnega ali začasnega prebivališča ali firmo in sedež;
-
podatke o pošiljki.
Podrobnejšo vsebino vloge iz prejšnjega
odstavka predpiše minister.
Izvozniki morajo izvajati ukrepe, ki jih
med fitosanitarnim pregledom pošiljk, namenjenih za izvoz, odredi fitosanitarni
inšpektor.
Izvozniki morajo po izdaji fitosanitarnega
spričevala zagotoviti, da se pošiljka glede opremljenosti z dokumenti,
istovetnosti in zdravstvenega stanja do izstopa s carinskega območja Skupnosti
ne spremeni.
Minister predpiše način zagotavljanja
opremljenosti, istovetnosti in zdravstvenega stanja ter način ravnanja
izvoznikov iz prejšnjega odstavka.
C) Tranzit
37. člen
(tranzit pošiljk)
Za pošiljke, ki so v tranzitu in so
pakirane tako, da ni nevarnosti za širjenje škodljivih organizmov na carinskem
območju Skupnosti, fitosanitarni pregled ni obvezen.
Če pošiljka ni pakirana v skladu s
prejšnjim odstavkom, je fitosanitarni pregled obvezen v skladu z drugim
odstavkom 25. člena tega zakona.
Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se
opravi le pregled dokumentacije in istovetnosti pošiljke, ki ni pakirana v
skladu s prvim odstavkom tega člena, če je na podlagi ocene tveganja iz 6.
točke 76. člena tega zakona ugotovljeno, da ni nevarnosti za širjenje
škodljivih organizmov na carinskem območju Skupnosti.
Minister predpiše način pakiranja in
ravnanja s pošiljkami v tranzitu, način in obseg pregleda iz tega člena ter
določi ukrepe v skladu z drugim odstavkom 32. člena tega zakona.
3. Premeščanje rastlin, rastlinskih
proizvodov in nadzorovanih predmetov
38. člen
(premeščanje)
Rastline, rastlinski proizvodi in
nadzorovani predmeti s seznama V.A, oddelek I in semena s seznama IV.A se lahko
premeščajo le, če je na njih ali na njihovi embalaži nameščen rastlinski potni
list ali je priložen prevoznemu sredstvu.
Pošiljke s seznama V.A, ki se premeščajo in
so namenjene za poskusno, raziskovalno ali razvojno delo ali za delo pri
žlahtnjenju rastlin, morajo biti fitosanitarno pregledane in jih mora
spremljati rastlinski potni list.
39. člen
(premeščanje v varovano območje)
Rastline, rastlinski proizvodi in
nadzorovani predmeti s seznama V.A, oddelek II in semena s seznama IV.A se
lahko premeščajo v ali znotraj varovanega območja le, če je na njih ali na
njihovi embalaži nameščen rastlinski potni list, ki je veljaven za varovano
območje, ali je priložen prevoznemu sredstvu in so izpolnjeni pogoji za
premeščanje, ki jih podrobneje predpiše minister.
Določbe prejšnjega odstavka se ne
uporabljajo za premeščanje rastlin, rastlinskih proizvodov in nadzorovanih
predmetov skozi varovana območja ali iz varovanih območij pod pogoji, ki jih
predpiše minister.
40. člen
(izjeme)
Pri semenu s seznama IV.A se za rastlinske
potne liste štejejo dokumenti, izdani v skladu s predpisi, ki urejajo trženje
uradno potrjenega semenskega materiala kmetijskih rastlin, če dokazujejo
izpolnjevanje zahtev s seznama IV.A in če je tako določeno v skladu s predpisom
ali aktom, sprejetim po postopku iz drugega odstavka 18. člena direktive.
Ne glede na prvi odstavek 38. člena
tega zakona se, če ni nevarnosti širjenja škodljivih organizmov, brez
rastlinskega potnega lista lahko premešča majhna količina rastlin, rastlinskih
proizvodov in nadzorovanih predmetov s seznama V.A in seme s seznama IV.A, če
je namenjena porabi med prevozom, samooskrbi oziroma končni prodaji fizičnim
osebam, ki niso tržni pridelovalci, na lokalnem trgu oziroma če jo premeščajo
pridelovalci oziroma predelovalci, kateri so lahko izvzeti iz vpisa v register
v skladu s 23. členom tega zakona.
41. člen
(pridelava, predelava, uporaba)
Rastline, rastlinski proizvodi in
nadzorovani predmeti s seznama V.A, oddelek I, ki jih pridelujejo, predelujejo
ali uporabljajo zavezanci za vpis v register in so namenjeni premeščanju,
morajo biti fitosanitarno pregledani, da se ugotovi zlasti, da:
-
niso okuženi s škodljivimi organizmi s seznamov
I.A in II.A;
-
izpolnjujejo posebne fitosanitarne zahteve s
seznama IV.A.
Rastline, rastlinski proizvodi in
nadzorovani predmeti iz seznama V.A, oddelek II, ki so namenjeni premeščanju v
varovano območje, morajo biti fitosanitarno pregledani za namene iz prejšnjega
odstavka in da se ugotovi:
-
da niso okuženi s škodljivimi organizmi s
seznamov I.B in II.B;
-
da izpolnjujejo posebne fitosanitarne zahteve s
seznama IV.B.
Fitosanitarni pregledi iz prvega in drugega
odstavka tega člena, se opravljajo redno, najmanj v predpisanih časovnih
obdobjih oziroma najmanj enkrat letno in vsaj vizualno.
Ne glede na določbe prejšnjega odstavka se
za zagotavljanje zdravstvenega varstva rastlin lahko izvajajo:
-
naključni fitosanitarni pregledi ne glede na
poreklo rastlin, rastlinskih proizvodov in nadzorovanih predmetov kadarkoli in
povsod tam, kjer se premeščajo, pridelujejo, predelujejo, skladiščijo,
prodajajo ali drugače uporabljajo, kot tudi v prostorih kupcev,
-
uradna vzorčenja in testiranja vzorcev, da se
ugotovi, ali rastline, rastlinski proizvodi in nadzorovani predmeti izpolnjuje
predpisane zahteve iz tega zakona.
Kadar pogoji za izdajo rastlinskega potnega
lista niso izpolnjeni, pristojni inšpektor odredi naslednje ukrepe v skladu s
tretjim odstavkom 10. člena tega zakona:
-
ustrezno tretiranje, ki mu sledi izdaja
rastlinskega potnega lista, če se šteje, da so pogoji izpolnjeni zaradi
tretiranja,
-
dovoljenje za premeščanje pod uradnim nadzorom
v območja, kjer ne predstavljajo dodatne nevarnosti,
-
dovoljenje za premeščanje pod uradnim nadzorom
na mesta za industrijsko predelavo,
-
uničenje.
Če se med fitosanitarnimi pregledi ugotovi
škodljivi organizem s seznama I.A, oddelek I ali seznama II.A, oddelek I,
pristojni inšpektor prepove premeščanje zadevnih rastlin, rastlinskih
proizvodov in nadzorovanih predmetov ter odredi ukrepe iz prejšnjega odstavka.
Če se med fitosanitarnimi pregledi ugotovi
škodljivi organizem s seznama I.A, oddelek II ali seznama II.A, oddelek II
oziroma da niso izpolnjene posebne zahteve s seznama IV.A, oddelek II,
pristojni inšpektor za okuženi del rastlin, rastlinskih proizvodov ali
nadzorovanih predmetov odredi ukrepe iz petega odstavka tega člena.
Minister v skladu s predpisom, sprejetim po
postopku iz drugega odstavka 18. člena direktive, predpiše podrobnejši
način fitosanitarnega pregleda iz prvega, drugega in tretjega odstavka tega
člena ter ukrepe iz tega člena.
42. člen
(rastlinski potni listi)
Rastlinski potni list pomeni uradno
etiketo, ki jo pripravi odgovorni uradni organ v državi članici in je lahko
standardizirana na ravni Skupnosti za različne vrste rastlin ali rastlinskih
proizvodov.
Rastlinske potne liste se izdaja za
rastline, rastlinske proizvode in nadzorovane predmete s seznama V.A.
Rastlinske potne liste izdajajo za
pridelane ali predelane rastline, rastlinske proizvode in nadzorovane predmete
s seznama V.A, ki so fitosanitarno pregledani v skladu s prejšnjim členom:
-
zavezanci za vpis v register iz prve in druge
alinee drugega odstavka 19. člena tega zakona (v nadaljnjem besedilu:
upravičenci), če imajo za to dovoljenje Uprave, ali
-
izvajalci javnih pooblastil iz 68. člena
tega zakona, ali
-
Uprava, v primeru, da zavezanci iz
19. člena tega zakona ne pridobijo ali ne morejo pridobiti dovoljenja za
izdajo rastlinskih potnih listov.
Minister v skladu s predpisom, sprejetim po
postopku iz drugega odstavka 18. člena direktive, predpiše stopnjo
standardizacije rastlinskega potnega lista in druge vrste uradnih oznak za
posebne vrste proizvodov iz prvega odstavka tega člena ter izdajanje
rastlinskih potnih listov iz drugega odstavka tega člena.
43. člen
(dovoljenje za izdajo rastlinskih potnih
listov)
Uprava izda upravičencem dovoljenje za
izdajo rastlinskih potnih listov, če izpolnjujejo naslednje pogoje:
-
da so vpisani v register iz 19. člena tega
zakona;
-
da so strokovno usposobljeni za zdravstveno
varstvo rastlin ali da zagotovijo strokovno usposobljeno odgovorno osebo za
zdravstveno varstvo rastlin, ki skrbi za izvajanje obveznosti iz 49. člena tega
zakona, ki je v delovnem ali pogodbenem razmerju z upravičencem;
-
da imajo zapisnik pristojnega inšpektorja o
izpolnjevanju obveznosti iz 22. člena tega zakona.
Vlogo za pridobitev dovoljenja za izdajo
rastlinskih potnih listov morajo upravičenci vložiti pri upravi na predpisanem
obrazcu.
Vloga mora vsebovati poleg podatkov iz 20.
člena tega zakona še zlasti:
-
podatke o vrsti pridelave, predelave, prodaje
oziroma vnosu rastlin, rastlinskih proizvodov in nadzorovanih predmetov iz
tretjih držav;
-
dokazila o izpolnjevanju pogojev iz prvega
odstavka tega člena.
Šteje se, da je oseba iz druge alinee
prvega odstavka tega člena strokovno usposobljena, če ima predpisano izobrazbo
in potrdilo o temeljnem znanju o škodljivih organizmih, njihovem obvladovanju
in predpisih o zdravstvenem varstvu rastlin, pridobljeno na tečajih, za katere
uprava potrdi program in izvajalca.
V primeru, da je odgovorna oseba za
zdravstveno varstvo rastlin v pogodbenem razmerju z upravičencem, mora
upravičenec vlogi priložiti kopijo pogodbe, ki mora vsebovati natančno določene
obveznosti odgovorne osebe za zdravstveno varstvo rastlin.
Obrazec in podrobnejšo vsebino vloge iz
drugega in tretjega odstavka tega člena ter pogoje glede izobrazbe in obrazec
potrdila o temeljnem znanju iz četrtega odstavka tega člena predpiše minister.
Dovoljenje za izdajo rastlinskih potnih
listov izda predstojnik uprave v upravnem postopku najkasneje v treh mesecih po
prejemu popolne vloge, če so izpolnjeni predpisani pogoji.
Če upravičenec preneha izpolnjevati
predpisane pogoje za izdajanje rastlinskih potnih listov, se dovoljenje na
predlog upravičenca ali po uradni dolžnosti razveljavi.
43.a člen
(dovoljenje za izdajo drugih uradnih
oznak)
Za izdajanje drugih uradnih oznak za
posebne vrste proizvodov, ki se štejejo za rastlinski potni list, izda Uprava
upravičencem dovoljenje, če izpolnjujejo pogoje iz prve in druge alinee prvega
odstavka prejšnjega člena in imajo zapisnik pooblaščene uradne osebe o
izpolnjevanju obveznosti iz prve, četrte, pete in šeste alinee 22. člena
tega zakona.
Za izdajo dovoljenj za druge uradne oznake
se smiselno uporablja drugi, tretji, četrti, peti, sedmi in osmi odstavek
prejšnjega člena.
Minister predpiše obrazec in podrobnejšo
vsebino vloge za izdajo dovoljenj drugih uradnih oznak, pogoje glede strokovne
usposobljenosti in v skladu s predpisom, sprejetim po postopku iz drugega
odstavka 18. člena direktive, vrste rastlin, rastlinskih proizvodov in
nadzorovanih predmetov za posebno označevanje, tehnične zahteve za obrate in
namestitev oznak.
44. člen
(evidenca odgovornih oseb za zdravstveno
varstvo rastlin za izdajo rastlinskih potnih listov)
Uprava vzpostavi in vodi evidenco
odgovornih oseb za zdravstveno varstvo rastlin za izdajo rastlinskih potnih
listov.
V evidenci se na enoten način vodijo zlasti
osebno ime in naslov stalnega ali začasnega prebivališča ali firmo in sedež
odgovorne osebe za zdravstveno varstvo rastlin ter osebno ime in naslov
stalnega ali začasnega prebivališča upravičenca, ki je zagotovil to odgovorno
osebo.
Podrobnejše podatke in način vodenja
evidence iz prvega in drugega odstavka tega člena predpiše minister.
45. člen
(vrste rastlinskih potnih listov)
Vrste rastlinskih potnih listov so:
-
rastlinski potni list;
-
nadomestni rastlinski potni list (z oznako RP);
-
rastlinski potni list za varovana območja (z
oznako ZP).
Minister v skladu s predpisom, sprejetim po
postopku iz drugega odstavka 18. člena direktive, predpiše obliko in
vsebino rastlinskih potnih listov.
46. člen
(izdaja rastlinskih potnih listov za
neokužene rastline, rastlinske proizvode in nadzorovane predmete)
Če se s fitosanitarnim pregledom ugotovi,
da je del rastlin, rastlinskih proizvodov in nadzorovanih predmetov, ki jih
pridelujejo, predelujejo ali uporabljajo registrirani pridelovalci oziroma
predelovalci, ali je kakor koli drugače navzoč v njihovih prostorih, okužen s
škodljivimi organizmi s seznamov I.A, I.B, II.A ali II.B, se lahko izda
rastlinski potni list za preostale rastline, rastlinske proizvode in
nadzorovane predmete, če ni suma, da so okuženi in če ni nevarnosti za širjenje
škodljivih organizmov.
47. člen
(nadomestni rastlinski potni list)
Če se pošiljka razdeli ali sestavi iz več
različnih posamičnih pošiljk, ki jih že spremlja rastlinski potni list, se mora
za novo pošiljko izdati nadomestni rastlinski potni list.
Če se v primerih iz prejšnjega odstavka
spremeni zdravstveno stanje pošiljke, se lahko izda nadomestni rastlinski potni
list le po opravljenem fitosanitarnem pregledu.
48. člen
(zamenjava fitosanitarnega spričevala z
rastlinskim potnim listom)
Po opravljenem fitosanitarnem pregledu
pošiljk, ki se vnašajo iz tretjih držav in jih mora spremljati fitosanitarno
spričevalo ter so navedene s seznamu V.A, fitosanitarni inšpektor dovoli
premeščanje pošiljke, vnesene iz tretjih držav, v notranjost države s
fitosanitarnim spričevalom, na katerem je navedeno, da nadomešča rastlinski
potni list.
Če se pošiljka s seznama V.A, ki jo
spremlja fitosanitarno spričevalo, premešča v druge države članice, se mora za
pošiljko izdati rastlinski potni list.
Če se pošiljka s seznama V.A, ki jo
spremlja fitosanitarno spričevalo razdeli ali sestavi iz več drugih različnih,
posamičnih pošiljk, se mora za novo pošiljko izdati rastlinski potni list.
Če se v primerih iz prejšnjega odstavka
spremeni zdravstveno stanje pošiljke, vnesene iz tretjih držav, se lahko izda
rastlinski potni list le po opravljenem fitosanitarnem pregledu.
49. člen
(obveznosti pridelovalcev, predelovalcev,
uvoznikov in distributerjev pri izdaji rastlinskih potnih listov)
Pridelovalci, predelovalci, uvozniki in
distributerji rastlin, rastlinskih proizvodov in nadzorovanih predmetov iz prve
in druge alinee drugega odstavka 19. člena tega zakona morajo poleg obveznosti
iz 22. člena tega zakona tudi:
-
prijaviti upravi v predpisanem roku vse
spremembe glede pogojev za izdajo rastlinskih potnih listov;
-
poskrbeti za izdajo rastlinskih potnih listov v
skladu s tem zakonom;
-
obveščati pristojnega inšpektorja v predpisanih
rokih o nameravanem premeščanju rastlin, rastlinskih proizvodov in nadzorovanih
predmetov v varovano območje;
-
izpolnjevati rastlinske potne liste v skladu s
predpisano vsebino in oznakami;
-
hraniti listine in voditi evidenco glede izdaje
vseh vrst rastlinskih potnih listov;
-
poskrbeti za namestitev rastlinskih potnih
listov na način, ki onemogoča ponovno uporabo rastlinskih potnih listov.
Način in roke prijav ter rok hrambe listin
iz prejšnjega odstavka predpiše minister v skladu s predpisom, sprejetim po
postopku iz drugega odstavka 18. člena direktive.
50. člen
(obveznosti kupcev rastlin, rastlinskih
proizvodov in nadzorovanih predmetov)
Kupci rastlin, rastlinskih proizvodov in
nadzorovanih predmetov, ki se ukvarjajo z njihovo tržno pridelavo oziroma
predelavo, morajo kot končni uporabniki hraniti vse vrste rastlinskih potnih
listov v skladu s predpisanim rokom.
Rok hrambe iz prejšnjega odstavka predpiše
minister v skladu s predpisom, sprejetim po postopku iz drugega odstavka
18. člena direktive.
Kupci iz prvega odstavka tega člena morajo
pristojnemu inšpektorju omogočiti dostop do rastlin, rastlinskih proizvodov in
nadzorovanih predmetov na katerikoli stopnji v pridelavi ali predelavi ali na
trgu ter omogočiti fitosanitarni pregled, vključno s pregledom listin.
IV. BIOTIČNO VARSTVO RASTLIN
51. člen
(biotično varstvo rastlin)
Biotično varstvo rastlin je način
obvladovanja škodljivih organizmov v kmetijstvu in gozdarstvu, ki uporablja
žive naravne sovražnike, antagoniste ali kompetitorje ali njihove produkte in
druge organizme, ki se morejo sami razmnoževati.
52. člen
(domorodne vrste organizmov)
Domorodna vrsta organizma je tista vrsta,
ki je v določenem ekosistemu naravno navzoča.
Vnos, gojenje ali uporaba domorodnih vrst
organizmov za namen biotičnega varstva rastlin v zavarovanih prostorih in na
prostem je dovoljena, če so izpolnjeni predpisani pogoji glede strokovne in
tehnične usposobljenosti, ki jih predpiše minister v soglasju z ministrom,
pristojnim za ohranjanje narave.
53. člen
(tujerodne vrste organizmov)
Tujerodna vrsta organizma je tista vrsta,
ki jo naseli človek in v določenem ekosistemu pred naselitvijo ni bila navzoča.
Za namen biotičnega varstva rastlin v
zavarovanih prostorih in na prostem, je dovoljeno uporabljati le tiste
tujerodne vrste organizmov, ki so na seznamu, ki ga objavi minister v soglasju
z ministrom, pristojnim za ohranjanje narave.
Uprava izda dovoljenje za vnos in uporabo
tujerodnih vrst organizmov iz prejšnjega odstavka s soglasjem ministrstva,
pristojnega za ohranjanje narave, na podlagi ugotovitve, da poseg v naravo ne
ogroža naravnega ravnovesja ali biotske raznovrstnosti, v skladu s predpisi na
področju ohranjanja narave.
Ne glede na določbe drugega odstavka tega
člena se lahko izjemoma izda dovoljenje za vnos in uporabo tujerodnih vrst
organizmov za namen biotičnega varstva rastlin za znanstvene in raziskovalne
organizacije, če jih uporabijo za poskusne, raziskovalne ali razvojne namene.
Dovoljenje se izda na način iz prejšnjega odstavka.
Za pridobitev dovoljenja iz tretjega in
četrtega odstavka tega člena mora vlagatelj izpolnjevati tudi predpisane pogoje
glede prostorov, opreme in kadrov.
Vlogo za izdajo dovoljenja iz tretjega in
četrtega odstavka tega člena morajo vlagatelji podati pri upravi. Vloga mora
vsebovati zlasti naslednje podatke:
-
osebno ime in naslov stalnega ali začasnega
prebivališča ali firmo in sedež;
-
odgovorno osebo;
-
vrsto dejavnosti;
-
vrsto in način uporabe glede na ciljni
škodljivi organizem;
-
program naselitve in seznam prejemnikov;
-
oceno tveganja za naravo;
-
dokazila, da je organizem dovoljeno uporabljati
vsaj v treh ekološko primerljivih evropskih državah;
-
dokazila, da je organizem namenjen uporabi za
biotično varstvo rastlin;
-
dokazila, da so izpolnjeni drugi predpisani
pogoji za uporabo.
Minister v soglasju z ministrom, pristojnim
za ohranjanje narave, predpiše podrobnejše pogoje iz petega odstavka tega člena
in podrobnejšo vsebino vloge iz prejšnjega odstavka.
Uprava vodi evidenco o vnosu in uporabi
tujerodnih vrst organizmov iz tega člena.
V. PRIDOBIVANJE, UPORABA TER IZMENJAVA PODATKOV IN INFORMACIJ
54. člen
(pridobivanje in uporaba podatkov)
Zaradi analiziranja in sprejemanja ukrepov
zdravstvenega varstva rastlin lahko uprava za vodenje in vzdrževanje
podatkovnih zbirk na podlagi tega zakona, pridobiva in uporablja podatke, ki
jih v okviru predpisanih zbirk vodijo državni organi, javni zavodi in agencije,
koncesionarji ter drugi pooblaščeni organi, zlasti iz:
-
registra kmetijskih gospodarstev in evidence
subjektov;
-
evidence pridelovalcev in predelovalcev
kmetijskih pridelkov oziroma živil;
-
katastra dejanske rabe kmetijskih zemljišč;
-
registra prostorskih enot;
-
davčnega registra (davčna številka);
-
centralnega registra prebivalstva (osebno ime,
enotna matična številka občana in naslov stalnega ali začasnega prebivališča);
-
zemljiškega katastra (parcelna številka, meja
parcele, površina, lastnik, upravljalec, najemnik);
-
zemljiške knjige (lastninska in zakupna pravica
na posameznih parcelah);
-
poslovnega registra Republike Slovenije;
-
zbirk statističnih podatkov s področja
kmetijstva in gozdarstva v agregatni obliki;
-
zbirk carinskih podatkov o vnosu iz tretjih
držav in izvozu rastlin in rastlinskih proizvodov;
-
zbirk podatkov Sklada kmetijskih zemljišč in
gozdov Republike Slovenije (podatki o zemljiščih, ki so v lasti Republike
Slovenije in zakupnikov teh zemljišč);
-
zbirk podatkov Hidrometeorološkega zavoda
Republike Slovenije.
Uprava lahko uporablja tudi temeljne
topografske načrte, topografske karte, pregledne karte in digitalne ortofoto
načrte.
Uprava skladno s svojimi pristojnostmi
povezuje svoje zbirke podatkov z vsemi zbirkami podatkov, ki se vodijo na
ministrstvu, pristojnem za kmetijstvo in gozdarstvo.
Registri, evidence in druge zbirke
podatkov, ki jih po tem zakonu vzpostavi in vodi uprava, se financirajo iz
proračuna Republike Slovenije.
Način povezovanja z drugimi zbirkami
podatkov in način pridobivanja podatkov iz drugih zbirk podatkov predpiše
minister v soglasju z ministrom pristojnim za posamezno zbirko podatkov, v
skladu s predpisi, ki urejajo varstvo podatkov.
55. člen
(posredovanje podatkov)
Uprava lahko posreduje podatke iz svojih
registrov in zbirk podatkov drugim državnim organom in organom lokalnih
skupnosti, če jih ti potrebujejo za izvajanje zakonsko določenih nalog ter
pooblaščenim organizacijam in izvajalcem javnih služb, če jih ti potrebujejo za
izvajanje nalog s področja zdravstvenega varstva rastlin.
Upravljalci zbirk podatkov, kart in
digitalnih ortofoto načrtov iz prejšnjega člena posredujejo upravi podatke
brezplačno, zaračunavajo pa lahko neposredne materialne stroške. Podatke iz
prvega odstavka prejšnjega člena, ki imajo naravo osebnih podatkov, posredujejo
upravljalci zbirk podatkov v skladu s predpisi o varstvu osebnih podatkov.
Izpise iz zbirk podatkov, ki se vodijo v
skladu s tem zakonom in ki ne vsebujejo osebnih podatkov, lahko proti plačilu
stroškov posredovanja pridobi oseba, ki za to izkaže pravni interes. Ta sme
dobljene podatke uporabljati samo za namene, za katere so ji bili dani in jih
ne sme spreminjati ali posredovati drugim osebam.
56. člen
(informacijski sistem)
Izvajalci zdravstvenega varstva rastlin
morajo voditi in redno dopolnjevati predpisane evidence, registre in baze
podatkov, ki so povezani v informacijski sistem.
Uprava zagotovi vzpostavitev in povezovanje
informacijskega sistema iz prejšnjega odstavka z informacijskim sistemom
ministrstva, pristojnega za kmetijstvo in gozdarstvo, ter z mednarodnimi
informacijskimi sistemi na področju zdravstvenega varstva rastlin.
Način povezovanja, pogoje vodenja
registrov, evidenc in baz podatkov predpiše minister.
57. člen
(mednarodna izmenjava podatkov in
informacij)
Na mednarodni ravni uprava izmenjuje zlasti
naslednje podatke in informacije:
-
o osrednjem odgovornem organu;
-
o seznamu vstopnih mest, skozi katera se lahko
vnašajo pošiljke iz tretjih držav v Skupnost;
-
o seznamih škodljivih organizmov, ki so predmet
nadzora;
-
o navzočnosti ali pojavu škodljivih organizmov
s seznamov, predpisanih po tem zakonu, na delu svojega ozemlja, kjer njihova
navzočnost prej ni bila znana, ter o uvedenih ukrepih;
-
o pojavu, izbruhu ali širjenju škodljivih
organizmov, ki predstavljajo potencialno nevarnost;
-
o vsakem pojavu škodljivega organizma v
varovanem območju, glede katerega je bilo varovano območje priznano;
-
o ugotovitvah sistematičnih raziskav v
varovanem območju;
-
o predpisih, ki so bili izdani na podlagi tega
zakona;
-
o primerih, ko so bile pošiljke rastlin,
rastlinskih proizvodov in nadzorovanih predmetov zadržani zaradi
neizpolnjevanja fitosanitarnih zahtev;
-
o drugih podatkih in informacijah s področja
tega zakona, na zahtevo mednarodnih organov in organizacij.
Podatki in informacije se posredujejo v
skladu z mednarodnimi konvencijami in sporazumi, ki obvezujejo Republiko
Slovenijo.
VI. STROŠKI, PRISTOJBINE IN SOFINANCIRANJE PROGRAMOV
58. člen
(stroški)
Vse stroške preiskav rastlin, rastlinskih
proizvodov in nadzorovanih predmetov, ki so bile opravljene na zahtevo
pristojnega inšpektorja ali odgovornega uradnega organa zaradi ugotovitve
zdravstvenega stanja rastlin, v primeru, kadar je izvid analize neugoden za
imetnika, plača imetnik, pri katerem so bili vzeti uradni vzorci, razen če ni
drugače predpisano.
Ne glede na določbe prejšnjega odstavka se
vsi stroški preiskav rastlin, rastlinskih proizvodov in nadzorovanih predmetov,
s katerim se potrdi ali ovrže sum na škodljivi organizem, plačajo iz sredstev
proračuna Republike Slovenije, če so o novem ali nepričakovanem pojavu
škodljivih organizmov v skladu z drugim odstavkom 6. člena tega zakona
imetniki obvestili pristojnega inšpektorja oziroma drugo uradno osebo iz tega
zakona.
Vse stroške ukrepov po tem zakonu, nastale
zaradi zagotavljanja zdravstvenega varstva rastlin, nosi imetnik, razen če ni
drugače predpisano.
Stroške tečajev strokovnega usposabljanja
za pridobitev dovoljenja za izdajo rastlinskih potnih listov plača vlagatelj.
58.a člen
(pristojbine)
Za izdajo predpisanega spričevala in
potrdila o zdravstveni ustreznosti ter fitosanitarne preglede plača vlagatelj
pristojbino.
Pristojbina iz prejšnjega odstavka je
prihodek proračuna Republike Slovenije in se vplačuje na poseben vplačilni
račun, določen v skladu s predpisi, ki urejajo način vplačevanja in
razporejanja javnofinančnih prihodkov.
Minister predpiše višino pristojbine glede
na vrsto in količino rastlin, rastlinskih proizvodov in nadzorovanih predmetov
iz seznama V.A.
Za pošiljke iz prvega odstavka
25. člena tega zakona minister predpiše višino pristojbine glede na vrsto
in količino rastlin, rastlinskih proizvodov in nadzorovanih predmetov v skladu
s predpisom, sprejetim po postopku iz drugega odstavka 18. člena
direktive.
Obveznost plačila pristojbine nastane z
dnem izdaje fitosanitarnega spričevala, potrdila o zdravstveni ustreznosti,
oziroma oprave fitosanitarnega pregleda.
Obveznost iz prejšnjega odstavka mora
vlagatelj plačati v 30 dneh od nastanka obveznosti.
Če vlagatelj obveznosti iz prejšnjega
odstavka v roku ne izpolni, se mu pošlje pisni poziv, naj obveznost plača v 15
dneh od prejema poziva.
Če vlagatelj obveznosti ne izpolni niti na
podlagi pisnega poziva iz prejšnjega odstavka, pristojni inšpektor izda odločbo
o obveznosti plačila pristojbine.
58.b člen
(programi zdravstvenega varstva rastlin)
Sofinanciranje programov zdravstvenega
varstva rastlin, ki jih odobri Komisija, se izvaja v skladu z direktivo in
Uredbama Komisije 1040/2002/ES (UL L, št. 157 z dne 15. 6. 2002), s
spremembami in 998/2002/ES (UL L, št. 152 z dne 12. 6. 2002) s
spremembami.
VII. ODŠKODNINE
59. člen
(odškodnina)
Imetnik, ki se ukvarja s pridelavo oziroma
predelavo rastlin, rastlinskih proizvodov in nadzorovanih predmetov, ima
pravico do odškodnine za uničene rastline, rastlinske proizvode in nadzorovane
predmete, za katere je pristojni inšpektor na podlagi 14. člena tega
zakona odredil ukrepe izkoreninjenja, preprečevanja ali zatiranja škodljivih
organizmov in za katere je pristojni inšpektor odredil ukrepe zaradi škodljivih
organizmov, ki na podlagi ocene tveganja iz 6. točke 76. člena tega zakona
pomenijo nevarnost za zdravstveno varstvo semenskega materiala rastlin.
Imetnik iz prejšnjega odstavka je do
odškodnine upravičen, če:
-
obvesti pristojnega inšpektorja ali drugo
uradno osebo po tem zakonu takoj, ko ugotovi pojav škodljivega organizma ali
sumi o njem, in
-
je izvedel vse predpisane in odrejene ukrepe za
zdravstveno varstvo rastlin.
Odškodnina se plača iz sredstev proračuna
Republike Slovenije.
Odškodnina iz prejšnjega odstavka se ne
plača, če se škodljivi organizem pojavi pri vnosu rastlin, rastlinskih
proizvodov in nadzorovanih predmetov v Republiko Slovenijo.
Postopek za izplačilo odškodnine se začne
na zahtevo imetnika uničenih ali drugače odstranjenih rastlin, rastlinskih
proizvodov in nadzorovanih predmetov. V zahtevi, ki jo vloži na Upravo, mora
navesti zlasti vrsto in količino rastlin, rastlinskih proizvodov in
nadzorovanih predmetov ter izjavo o vrsti in času izvedbe ukrepov. Zahtevo za
izplačilo odškodnine lahko vloži najpozneje v enem letu po izdaji zapisnika
pristojnega inšpektorja o izvedenih ukrepih. V postopku za izplačilo odškodnine
se ne plača upravna taksa.
O upravičenosti do odškodnine in njeni
višini odloča Uprava v upravnem postopku na podlagi odločbe o odrejenih
ukrepih, zapisnika pristojnega inšpektorja o izvedenih ukrepih in na podlagi
poročila posebne komisije o ugotovljeni višini odškodnine. Višino odškodnine
ugotovi posebna komisija, ki jo imenuje predstojnik Uprave in jo sestavljajo vsaj
trije člani z najmanj visoko strokovno izobrazbo s področja kmetijstva,
gozdarstva ali ekonomije.
Zoper odločbo o višini odškodnine ni mogoča
pritožba in tudi ne upravni spor. Imetnik lahko v 30 dneh po vročitvi odločbe
iz prejšnjega odstavka predlaga pristojnemu sodišču, da odmeri odškodnino.
Če se odločba ne izda ali ne vroči imetniku
v 60 dneh od vložitve zahteve za izplačilo odškodnine, lahko imetnik predlaga
pristojnemu sodišču, da odmeri odškodnino.
O zahtevkih iz sedmega in osmega odstavka
tega člena odloča sodišče v nepravdnem postopku.
Minister podrobneje določi kriterije za
določitev višine odškodnine za uničene ali drugače odstranjene rastline,
rastlinske proizvode in nadzorovane predmete.
VIII. JAVNA SLUŽBA ZDRAVSTVENEGA VARSTVA RASTLIN
60. člen
(opredelitev)
Javna služba zdravstvenega varstva rastlin
je z zakonom določena dejavnost, pri izvajanju katere ima izvajalec v javnem
interesu posebne obveznosti (v nadaljnjem besedilu: obveznosti javne službe).
Dejavnost javne službe zdravstvenega varstva
rastlin obsega zlasti izvajanje nalog na področju opazovanja in napovedovanja
škodljivih organizmov ter strokovnih nalog na področju zdravstvenega varstva
rastlin.
Naloge na področju opazovanja in
napovedovanja škodljivih organizmov so zlasti:
-
spremljanje in opazovanje razvoja škodljivih
organizmov, ki so običajno navzoči na rastlinah in rastlinskih proizvodih, ter
določanje optimalnih rokov za njihovo zatiranje;
-
evidentiranje izbruhov in povečane populacije
škodljivih organizmov (epifitocije);
-
napovedovanje razvoja in povečanega pojava
škodljivih organizmov, na podlagi ustreznih podatkov;
-
zagotavljanje meteoroloških, biotičnih in
drugih podatkov za namene opazovanja in napovedovanja pojava škodljivih
organizmov;
-
opravljanje osnovne terenske in laboratorijske
diagnostike škodljivih organizmov;
-
opozarjanje in preprečevanje širjenja
škodljivih organizmov s svetovanjem in navodili za uporabo fitofarmacevtskih
sredstev ter z obveščanjem javnosti in ustreznih služb;
-
izobraževanje imetnikov v zvezi z izvajanjem
dejavnosti zdravstvenega varstva rastlin.
Strokovne naloge na področju zdravstvenega
varstva rastlin so zlasti:
-
izvajanje specializiranih laboratorijskih
preiskav rastlin, rastlinskih proizvodov in nadzorovanih predmetov zaradi
diagnostike škodljivih organizmov;
-
dajanje strokovnih mnenj imetnikom v zvezi z
zdravstvenim varstvom rastlin;
-
strokovno usposabljanje odgovornih oseb za
zdravstveno varstvo rastlin za izdajo rastlinskih potnih listov;
-
izvajanje raziskovalne in razvojne dejavnosti;
-
izvajanje dezinsekcije in dezinfekcije ter
deratizacije za namene zdravstvenega varstva rastlin;
-
opravljanje drugih strokovnih nalog.
Minister podrobneje predpiše naloge iz
tretjega in četrtega odstavka tega člena.
61. člen
(izvajalci javne službe zdravstvenega
varstva rastlin)
Dejavnost javne službe zdravstvenega
varstva rastlin izvajajo javni zavodi, osebe javnega prava ter druge pravne in
fizične osebe, ki izpolnjujejo predpisane kadrovske in prostorske pogoje ter
pogoje glede opreme.
Ne glede na določbe prejšnjega odstavka
opravljajo dejavnost javne službe zdravstvenega varstva rastlin v gozdarstvu
izvajalci javne gozdarske službe, določeni v zakonu, ki ureja področje
gozdarstva, v skladu s tem zakonom in predpisi, ki urejajo področje gozdarstva.
Minister predpiše pogoje iz prvega odstavka
tega člena, razen pogojev za izvajalce javne službe, ki izvajajo dezinsekcijo,
dezinfekcijo in deratizacijo, ki so predpisani v skladu z zakonom, ki ureja
promet in uporabo fitofarmacevtskih sredstev.
62. člen
(obveznosti javne službe)
Obveznosti javne službe zdravstvenega
varstva rastlin so:
-
trajno in nepretrgano opravljanje dejavnosti in
izvajanje storitev;
-
omogočanje storitev za vsako fizično ali pravno
osebo, ki se ukvarja s kmetijsko dejavnostjo, dejavnostjo varstva rastlin
oziroma izkaže pravni interes;
-
izvajanje storitev po predpisani ceni;
Obveznosti javne službe zdravstvenega
varstva rastlin se podrobneje uredijo z odločbo o koncesiji.
Če izvajalec javne službe zdravstvenega
varstva rastlin ne zagotovi storitve osebi, kateri jo je dolžan zagotoviti, ali
ne zagotovi storitev po predpisani ceni in drugih predpisanih pogojih, lahko
uporabnik storitve od uprave zahteva, da odloči o uporabnikovi pravici z
odločbo v upravnem postopku in z njo izvajalcu javne službe zdravstvenega varstva
rastlin naloži ustrezno ravnanje.
63. člen
(financiranje javne službe)
Javna služba zdravstvenega varstva rastlin
se financira iz:
-
delnega ali celotnega plačila cene za
opravljeno storitev;
-
proračuna Republike Slovenije;
-
drugih virov.
Izvajalci javne službe zdravstvenega
varstva rastlin morajo sredstva iz proračuna Republike Slovenije za
financiranje javne službe nameniti le za izvajanje te javne službe.
64. člen
(cene storitev javne službe)
Uporabniki storitev javne službe
zdravstvenega varstva rastlin deloma ali v celoti plačujejo ceno posamezne
storitve, lahko pa so posamezne storitve za uporabnike tudi brezplačne.
Minister predpiše cene storitev javne
službe zdravstvenega varstva rastlin in določi delež, ki ga plača uporabnik.
65. člen
(nadzor nad izvajanjem javne službe)
Strokovni nadzor nad izvajanjem javne
službe zdravstvenega varstva rastlin izvaja uprava, inšpekcijski nadzor
opravlja fitosanitarna inšpekcija, razen v primeru javne službe zdravstvenega
varstva rastlin v gozdarstvu, kjer se strokovni in inšpekcijski nadzor izvajata
v skladu z zakonom, ki ureja področje gozdarstva.
Uprava lahko naloge strokovnega nadzora iz
prejšnjega odstavka dodeli drugim pravnim osebam kot javno pooblastilo.
66. člen
(koncesija)
Uprava dodeli koncesije za izvajanje javne
službe zdravstvenega varstva rastlin izvajalcem na podlagi javnih razpisov, ki
se objavijo v Uradnem listu Republike Slovenije.
Javni razpis iz prejšnjega odstavka vsebuje
zlasti:
-
opredelitev predmeta koncesije;
-
navedbo o začetku in trajanju koncesije;
-
pogoje, ki jih mora izpolnjevati koncesionar;
-
obvezne sestavine prijave;
-
merila za izbiro;
-
navedbo roka za izdajo odločbe o izbiri za
izdajo koncesije;
-
druge morebitne strokovne in tehnične pogoje;
-
kontaktna oseba za dajanje informacij v zvezi z
vsebino javnega razpisa;
-
datum, kraj in čas odpiranja vlog;
-
način obveščanja kandidatov o izbiri
koncesionarjev.
Postopek odpiranja in ocenjevanja vlog
izvaja komisija, ki jo imenuje predstojnik uprave. Pri odpiranju vlog so lahko
prisotni pooblaščeni predstavniki vlagateljev.
Prepozno prispele vloge se zavržejo.
Nepopolne vloge lahko vlagatelji dopolnijo v osmih dneh od prejema opozorila, v
nasprotnem primeru se vloge zavržejo, na kar je treba vlagatelje opozoriti.
Izid javnega razpisa se objavi v Uradnem
listu Republike Slovenije.
Javni razpis iz prvega odstavka tega člena
ni potreben za javne zavode, ki delujejo na področju kmetijstva in gozdarstva,
katerim uprava koncesijo dodeli na podlagi vloge z odločbo v upravnem postopku.
Medsebojna razmerja med upravo in koncesionarjem se podrobneje uredijo s
pogodbami.
Zoper odločbe iz tega člena ni pritožbe,
možen pa je upravni spor.
67. člen
(pogodba)
Pogodba iz prejšnjega člena se sklene v
pisni obliki in vsebuje zlasti:
-
izvajalca in strokovne osebe, ki bodo dejavnosti
izvajale;
-
dejavnost zdravstvenega varstva rastlin, ki jo
opravlja izvajalec;
-
območje na katerem mora izvajalec izvajati
dejavnosti javne službe zdravstvenega varstva rastlin;
-
način in pogoje za opravljanje s pogodbo
določene dejavnosti;
-
pravice, obveznosti in odgovornosti izvajalca;
-
delovni čas in poslovni čas oziroma način
zagotavljanja dejavnosti;
-
začetek in trajanje koncesije;
-
vir financiranja;
-
nadzor nad izvajanjem dejavnosti;
-
prenehanje koncesije;
-
rok za odpoved pogodbe.
IX. JAVNA POOBLASTILA
68. člen
(javna pooblastila)
Uprava dodeli javno pooblastilo pravnim
osebam javnega in zasebnega prava, ki izpolnjujejo pogoje glede strokovne,
prostorske in tehnične usposobljenosti za naloge iz drugega odstavka
9. člena, iz tretjega odstavka 42. člena, iz 65. člena in iz 3.,
4., 5., 6., 7., 8., 10., 14., 19., 21., 23. in 24. točke 76. člena tega
zakona.
Naloge zdravstvenega varstva rastlin na
področju gozdarstva iz 3., 4., 5., 6., 7., 8., 10., 14., 19. in 24. točke 76.
člena tega zakona izvaja javna gozdarska služba, določena v zakonu, ki ureja
varstvo gozdov, kot javno pooblastilo.
Naloge zdravstvenega varstva rastlin iz 3.,
4., 6., 7., 10., 14., 19. in 21. točke 76. člena tega zakona lahko v primeru
ugotovitve škodljive rastline iz 12.b člena tega zakona na zavarovanem območju
izvaja upravljavec zavarovanega območja, ki je določen v skladu z zakonom, ki
ureja ohranjanje narave, kot javno pooblastilo.
Pogoje glede usposobljenosti iz prvega
odstavka tega člena predpiše minister.
Izpolnjevanje pogojev glede usposobljenosti
preverja komisija, ki jo imenuje predstojnik uprave. Predstojnik uprave z
odločbo v upravnem postopku ugotovi izpolnjevanje pogojev glede
usposobljenosti.
Uprava dodeli javna pooblastila za
opravljanje nalog iz prvega odstavka tega člena na podlagi javnega razpisa.
Javni razpis iz prejšnjega odstavka ni
potreben za javne zavode, ki delujejo na področju kmetijstva in gozdarstva, tem
se javno pooblastilo dodeli na podlagi vloge z odločbo v upravnem postopku.
Uprava odloči o izbiri izvajalca z odločbo
v upravnem postopku. V odločbi morajo biti navedeni tudi strokovni delavci, ki
bodo dodeljeno dejavnost izvajali.
Zoper odločbo iz prejšnjega odstavka ni
pritožbe, možen pa je upravni spor.
Nosilci javnega pooblastila so za izvajanje
nalog, za katere jim je dano javno pooblastilo, odgovorni upravi.
Javna pooblastila prenehajo, če nosilec
javnega pooblastila ne izpolnjuje več predpisanih pogojev ali če dela v
nasprotju s predpisi, kar ugotovi predstojnik uprave z odločbo v upravnem
postopku.
Izvajanje nalog po javnem pooblastilu se
krije iz proračuna Republike Slovenije.
X. NEVLADNE ORGANIZACIJE V JAVNEM INTERESU NA PODROČJU
ZDRAVSTVENEGA VARSTVA RASTLIN
69. člen
(javni interes)
Strokovno ali ljubiteljsko društva na
področju zdravstvenega varstva rastlin ali druga nevladna organizacija, ki
deluje na tem področju, lahko pridobi status nevladne organizacije v javnem
interesu na področju zdravstvenega varstva rastlin, če izpolnjuje pogoje po
zakonu, ki ureja status nevladne organizacije v javnem interesu, in naslednje
pogoje:
-
če aktivno deluje na področju zdravstvenega
varstva rastlin,
-
(prenehala
veljati),
-
če organizira izobraževanja o zdravstvenem
varstvu rastlin za člane in nečlane,
-
(prenehala
veljati),
-
(prenehala
veljati).
Minister lahko predpiše podrobnejše pogoje
iz prejšnjega odstavka.
70. člen
(status društva)
Minister podeli društvu, ki izpolnjuje
pogoje iz prejšnjega člena, status društva, ki deluje v javnem interesu, z
odločbo, največ za obdobje petih let z možnostjo podaljšanja za enako obdobje. (prenehal
veljati)
Nevladni organizaciji, ki deluje v javnem interesu, lahko minister iz proračuna
Republike Slovenije oziroma lokalna samoupravna skupnost iz svojega proračuna
dodeli sredstva za opravljanje dejavnosti, ki so v javnem interesu, na podlagi
pogodbe in v skladu zakonom, ki ureja javna naročila.
Društvu, ki ne izpolnjuje več pogojev iz
prejšnjega člena, se odvzame status društva, ki deluje v javnem interesu, z
odločbo ministra. (prenehal
veljati)
71. člen
(prenehal
veljati)
XI. STROKOVNI SVET ZA ZDRAVSTVENO VARSTVO RASTLIN
72. člen
(strokovni svet za zdravstveno varstvo
rastlin)
Minister ustanovi svet za zdravstveno
varstvo rastlin kot strokovno posvetovalno telo na področju zdravstvenega
varstva rastlin, ki ga sestavljajo strokovnjaki s področja zdravstvenega
varstva rastlin v kmetijstvu, gozdarstvu, znanosti in izobraževanju. Njegove
naloge so zlasti, da:
-
svetuje pri uvedbi ukrepov za preprečevanje
vnosa, širjenja in zatiranje škodljivih organizmov;
-
predlaga znanstvene in izobraževalne dejavnosti
s področja zdravstvenega varstva rastlin;
-
spremlja sistemska in razvojna vprašanja s
področja zdravstvenega varstva rastlin in predlaga prednostne naloge;
-
predlaga prednostne ocene tveganja zaradi
nevarnosti škodljivih organizmov;
-
predlaga razvojne načrte v zdravstvenem varstvu
rastlin;
-
sodeluje pri izdelavi podlag za pripravo
zakonodaje.
Sestavo in način dela sveta določi
minister.
XII. PRISTOJNOSTI DRŽAVNIH ORGANOV
1. Vlada in minister
72.a člen
(Vlada)
Vlada Republike Slovenije lahko v primeru
množičnega izbruha rastlinskih škodljivih organizmov iz 12.a člena tega zakona
naloži posebne naloge in izvedbo ukrepov izvajalcem javnih pooblastil
zdravstvenega varstva rastlin, javni službi zdravstvenega varstva rastlin in
drugim izvajalcem zdravstvenega varstva rastlin zaradi izvedbe predpisanih
ukrepov na posebno nadzorovanem območju.
Vlada lahko, v primeru ugotovitve škodljive
rastline iz 12.b člena tega zakona, naloži posebne naloge in izvedbo ukrepov
izvajalcem javnih pooblastil zdravstvenega varstva rastlin, javni službi
zdravstvenega varstva rastlin in drugim izvajalcem zdravstvenega varstva
rastlin kot tudi izvajalcem javnih pooblastil za varstvo narave in okolja
zaradi izvedbe predpisanih ukrepov na posebno nadzorovanem območju.
Vlada lahko za preprečevanje širjenja in
zatiranje škodljivih organizmov v primerih iz prejšnjih odstavkov, če gre za
naravne ali druge nesreče, odredi tudi obvezno sodelovanje Civilne zaščite,
gasilcev in drugih sil za zaščito, reševanje in pomoč, policije ter drugih
pristojnih institucij v državi.
73. člen
(ukrepi ministra)
Minister za izvajanje tega zakona lahko
odredi naslednje ukrepe;
-
na določenem območju odredi prepoved gojenja
posameznih vrst, sort ali klonov rastlin;
-
omeji ali prepove trgovanje s posameznimi
vrstami rastlin;
-
odredi obvezno sodelovanje imetnikov pri
zatiranju škodljivih organizmov ter uporabo njihove opreme za ta namen;
-
odreja vse druge ukrepe, potrebne za izvajanje
tega zakona.
2. Uprava
74. člen
(uprava)
Uprava je osrednji odgovorni organ za
zdravstveno varstvo rastlin v Republiki Sloveniji, za koordinacijo in izmenjavo
informacij med organi in izvajalci javnih služb ter za poročanje Evropski
Komisiji.
Upravne naloge in z njimi povezane
strokovne naloge opravlja uprava.
V upravnih stvareh, o katerih odloča
uprava, je ministrstvo organ druge stopnje.
75. člen
(ukrepi predstojnika Uprave)
Zaradi preprečevanja vnosa in širjenja
škodljivih organizmov in njihovega zatiranja lahko, če obstaja nevarnost za
zdravstveno varstvo rastlin, predstojnik Uprave z odločbo:
-
določi meje posebno nadzorovanega območja
oziroma
-
omeji ali prepove premeščanje posameznih vrst
rastlin na ozemlju Republike Slovenije oziroma
-
omeji ali prepove vnos v Republiko Slovenijo
ali tranzit posameznih vrst rastlin čez ozemlje Republike Slovenije oziroma
-
določi nujne ukrepe za preprečevanje vnosa in
širjenja škodljivih organizmov iz četrtega odstavka 14. člena tega zakona
oziroma
-
določi nujne ukrepe za preprečevanje vnosa
rastlin, rastlinskih proizvodov in nadzorovanih predmetov, ki niso zajeti v
seznamih iz prvega, drugega in tretjega odstavka 15. člena tega zakona.
Predstojnik Uprave izda odločbo iz
prejšnjega odstavka v skladu s predpisi, ki urejajo ukrepe za preprečevanje
vnosa v Skupnost in širjenja organizmov, ki so škodljivi za rastline ali
rastlinske proizvode, v Skupnosti in o tem obvesti Komisijo.
Odločba iz prejšnjega odstavka se
razveljavi z novo odločbo, če Komisija ne odobri ukrepov iz prejšnjega
odstavka.
Odločba iz drugega odstavka tega člena
velja do uveljavitve predpisa iz tretjega odstavka 12. člena oziroma četrtega
odstavka 14. člena tega zakona, če Komisija odobri ukrepe iz drugega
odstavka tega člena.
76. člen
(pooblastila in naloge uprave)
Poleg pooblastil po drugih predpisih ima
uprava po tem zakonu zlasti naslednje naloge in pooblastila:
1.
sodelovanje pri oblikovanju in izvajanje
politike zdravstvenega varstva rastlin;
2.
sodelovanje pri pripravi predpisov in
opravljanje upravnih nalog s področja zdravstvenega varstva rastlin in skrb za
njihovo izvajanje;
3.
izvajanje stalnega nadzora škodljivih
organizmov;
4.
analiziranje in ocenjevanje zdravstvenega
stanja rastlin z namenom ugotovitve pojava in širjenja škodljivih organizmov v
državi in tujini;
5.
izvajanje laboratorijskih preiskav rastlin,
rastlinskih proizvodov in nadzorovanih predmetov zaradi diagnostike škodljivih
organizmov s seznamov I.A, II.A, I.B in II.B;
6.
priprava ocen tveganja v primeru nevarnosti
pojava ali ugotovitve novih škodljivih organizmov ali rastlin s škodljivim
vplivom na gospodarstvo, okolje ali družbo, izdaja strokovnih navodil in
ukrepov,
7.
izdelava strokovnih podlag pri določitvi
okuženih območij, ogroženih območij, posebej nadzorovanih območij in varovanih
območij;
8.
vzpostavitev in vodenje registra, evidenc in
seznamov;
9.
sprejemanje programov v zvezi z ukrepi za
preprečevanje vnosa in širjenja škodljivih organizmov ter skrb za izvajanje
programov;
10.
izvajanje ukrepov za preprečevanje, zatiranje
in izkoreninjanje škodljivih organizmov;
11.
zagotavljanje fitosanitarnih ukrepov;
12.
strokovni nadzor nad izvajanjem nalog javne
službe v skladu s tem zakonom;
13.
poročanje o pojavih, izbruhih in širjenju
škodljivih organizmov v državi in tujini;
14.
priprava poročil, analiz, informacij in drugih
gradiv za organe in mednarodne organizacije, ki jim je Republika Slovenija
dolžna poročati v skladu s predpisi in na podlagi mednarodnih pogodb;
15.
obveščanje držav izvoznic o zadržanih pošiljkah
zaradi neizpolnjevanja fitosanitarnih zahtev;
16.
sodelovanje pri pripravi mednarodnih
sporazumov, ki jih sklepa Vlada na področju zdravstvenega varstva rastlin in
skrb za njihovo izvajanje;
17.
skrb za obveščanje javnosti in zainteresiranih
o zadevah s področja varstva rastlin in izdajanje publikacij;
18.
skrb za izvajanje poenotenih postopkov dela v
skladu s predpisi in mednarodnimi zahtevami;
19.
vzpostavitev in vodenje informacijskega sistema
na področju zdravstvenega varstva rastlin;
20.
zagotovitev strokovnega usposabljanja delavcev
uprave;
21.
sodelovanje z drugimi organi in organizacijami
v državi in tujini na delovnem področju;
22.
zastopanje Republike Slovenije v mednarodnih
organih in organizacijah na področju zdravstvenega varstva rastlin;
23.
izdajanje rastlinskih potnih listov;
24.
opravljanje fitosanitarnih pregledov;
25.
zagotavljanje sistema izdaje fitosanitarnih
spričeval;
26.
izdajanje navodil za izvrševanje nalog iz 2.a
člena tega zakona za odgovorne uradne organe iz drugega odstavka 2.b člena tega
zakona;
27.
opravljanje drugih nalog, povezanih z
zdravstvenim varstvom rastlin.
76.a člen
(pooblastila za fitosanitarni pregled)
Pooblastila za opravljanje fitosanitarnega
pregleda po tem zakonu in predpisih, izdanih na njegovi podlagi, so:
1.
dostop do rastlin, rastlinskih proizvodov ali
nadzorovanih predmetov kadarkoli in povsod tam, kjer se le-ti premeščajo,
pridelujejo, predelujejo, skladiščijo, prodajajo ali drugače uporabljajo;
2.
dostop do rastlin, rastlinskih proizvodov ali
nadzorovanih predmetov v prostorih kupcev in pri vnosu iz tretjih držav, izvozu
ter tranzitu;
3.
pregledovanje listin pravnih in fizičnih oseb v
zvezi z zdravstvenim varstvom rastlin;
4.
jemanje vzorcev rastlin, rastlinskih proizvodov
in drugih predmetov brez nadomestila njihove vrednosti zaradi opravljanja
laboratorijskih analiz;
5.
preverjanje, če so pridelovalci, predelovalci,
uvozniki in distributerji predpisanih vrst rastlin in rastlinskih proizvodov
vpisani v register;
6.
preverjanje, če so izpolnjeni pogoji za izdajo rastlinskih
potnih listov;
7.
izdajanje rastlinskih potnih listov v primeru
iz tretje alinee tretjega odstavka 42. člena tega zakona in drugega
odstavka 48. člena tega zakona;
8.
preverjanje izpolnjevanje dolžnosti zavezancev
iz registra v skladu s tem zakonom;
9.
izdajanje fitosanitarna spričevala za izvoz in
fitosanitarna spričevala za ponovni izvoz;
10.
vpogled v registre in evidence, ki jih
potrebuje pri izvajanju nadzora;
11.
odrejanje in nadziranje izvajanja ukrepov po
tem zakonu;
12.
izvajanje drugih nalog povezanih z zdravstvenim
varstvom rastlin.
Uradna oseba, ki izvaja javna pooblastila
za opravljanje fitosanitarnega pregleda, mora imeti službeno izkaznico oziroma
značko, s katero se izkazuje pri opravljanju tega pregleda.
Minister predpiše obliko in vsebino
službene izkaznice in značke iz prejšnjega odstavka.
76.b člen
(fitosanitarni ukrepi)
Uradna oseba mora o ugotovitvah
fitosanitarnega pregleda iz prejšnjega člena, ki zahtevajo ukrepanje, obvestiti
Upravo in pristojnega inšpektorja, ki lahko odredi ukrepe iz 1., 2., 3., 4.,
5., 6., 7., 8., 9., 10., 14., 15., 16. in 18. točke 80. člena tega zakona.
Uprava v primerih iz 12., 12.a in 12.b
člena tega zakona z odločbo določi podrobnejši seznam žarišč in drugih
okuženih, ogroženih ali neokuženih območij in za posamezno območje določi
predpisane fitosanitarne ukrepe. Pritožba zoper odločbo ne zadrži izvršitve.
Uradna oseba lahko Upravi predlaga izbris
iz registra oziroma razveljavitev dovoljenja za izdajo rastlinskih potnih
listov, če po opravljenem fitosanitarnem pregledu ugotovi, da zavezanec iz
registra ne izpolnjuje predpisanih obveznosti.
3. Inšpekcijsko nadzorstvo
77. člen
(inšpekcijsko nadzorstvo)
Inšpekcijski nadzor nad izvajanjem tega
zakona, predpisi, izdanimi na njegovi podlagi in predpisi Skupnosti o
zdravstvenem varstvu rastlin, opravljajo fitosanitarni in gozdarski
inšpektorji.
Ukrepe iz tega zakona odredi fitosanitarni
ali gozdarski inšpektor z odločbo, izdano v upravnem postopku. Pritožba zoper
odločbo ne zadrži izvršitve.
V upravnih stvareh, o katerih odloča pristojni
inšpektor, je ministrstvo drugostopni organ.
78. člen
(fitosanitarna in gozdarska inšpekcija)
Fitosanitarna in gozdarska inšpekcija
zagotavljata enotno izvajanje postopkov dela in ukrepov na področju
zdravstvenega varstva rastlin, izvajata inšpekcijsko spremljanje zdravstvenega
stanja rastlin, zagotavljata strokovno usposabljanje inšpektorjev, sodelujeta
pri pripravi predpisov s svojega delovnega področja ter opravljata druge
zadeve, določene z zakonom ali z drugim predpisom.
Inšpekciji pri svojem delu sodelujeta z
upravo, z drugimi inšpekcijami, zavodi in z drugimi organizacijami in s
strokovnjaki za kmetijstvo in gozdarstvo v Republiki Sloveniji in tujini.
79. člen
(naloge in pooblastila inšpektorjev)
Poleg pooblastil po drugih predpisih lahko
fitosanitarni ali gozdarski inšpektor po tem zakonu in predpisih izdanih na
njegovi podlagi:
1.
dostopa do rastlin, rastlinskih proizvodov ali
nadzorovanih predmetov kadarkoli in povsod tam, kjer se le‑ti premeščajo,
pridelujejo, predelujejo, skladiščijo, prodajajo ali drugače uporabljajo, kot
tudi v prostorih kupcev in pri vnosu iz tretjih držav, izvozu ter tranzitu;
2.
opravlja inšpekcijske preglede rastlin,
rastlinskih proizvodov in nadzorovanih predmetov, kadarkoli in povsod tam, kjer
se le‑ti premeščajo, pridelujejo, predelujejo, skladiščijo, prodajajo ali
drugače uporabljajo, kot tudi v prostorih kupcev in pri vnosu iz tretjih držav,
izvozu ter tranzitu;
3.
pregleduje listine pravnih in fizičnih oseb v
zvezi z zdravstvenim varstvom rastlin;
4.
jemlje vzorce rastlin, rastlinskih proizvodov
in drugih predmetov brez nadomestila njihove vrednosti zaradi opravljanja
laboratorijskih analiz;
5.
preverja, če so pridelovalci, predelovalci,
uvozniki in distributerji predpisanih vrst rastlin in rastlinskih proizvodov
vpisani v register;
6.
preverja, če so izpolnjeni pogoji za izdajo
rastlinskih potnih listov;
7.
preverja izpolnjevanje dolžnosti zavezancev iz
registra v skladu s tem zakonom;
8.
preverja, ali izvajalci javnih služb, pravne in
fizične osebe, ki jim je bilo dano pooblastilo po tem zakonu, izpolnjujejo
predpisane pogoje;
9.
opravlja nadzor nad opravljanjem nalog
izvajalcev javnih služb;
10.
opravlja nadzor nad izdajo rastlinskih potnih
listov;
11.
opravlja fitosanitarni pregled in odreja
fitosanitarne ukrepe;
12.
vpogleda registre in evidence, ki jih potrebuje
pri izvajanju nadzora;
13.
opravlja nadzor nad vnosom iz tretjih držav,
gojenjem ali uporabo organizmov za biotično varstvo rastlin;
14.
nadzira izvajanje ukrepov po tem zakonu;
15.
izvaja druge naloge povezane z zdravstvenim
varstvom rastlin.
80. člen
(ukrepi inšpektorja)
Pri opravljanju inšpekcijskega nadzora
fitosanitarni ali gozdarski inšpektor po tem zakonu in predpisih, izdanih na
njegovi podlagi, lahko z odločbo:
1.
prepove vnos iz tretjih držav škodljivih
organizmov s seznamov, predpisanih po tem zakonu, in drugih določenih
škodljivih organizmov;
2.
prepove vnos iz tretjih držav pošiljke in
premeščanje rastlin, rastlinskih proizvodov in nadzorovanih predmetov, ki ne
izpolnjujejo pogojev v skladu s tem zakonom;
3.
za določen čas prepove na mestu pridelave gojenje
predpisanih vrst rastlin;
4.
odredi ustrezno tretiranje pošiljk pri vnosu iz
tretjih držav, izvozu in premeščanju ter rastlin, rastlinskih proizvodov in
nadzorovanih predmetov, če ugotovi, da so okužene s predpisanimi škodljivimi
organizmi;
5.
odredi odstranitev samo okuženih delov
pošiljke, če ni nevarnosti za širjenje škodljivih organizmov;
6.
odredi, da pošiljke ni dovoljeno prepustiti
uvozniku, prevozniku oziroma osebi, ki rastline, rastlinske proizvode in
nadzorovane predmete vnašajo iz tretjih držav ali premeščajo, dokler ni
zaključen fitosanitarni pregled oziroma niso znani rezultati preiskav in
uradnih testov;
7.
dovoli premeščanje rastlin, rastlinskih
proizvodov in nadzorovanih predmetov (razen semena in rastlin za saditev) v
primeru blage okužbe s škodljivimi organizmi, na območja, na katerih ne
predstavljajo nevarnosti za širjenje škodljivih organizmov oziroma na mesta
industrijske predelave, pod njegovim nadzorom;
8.
odredi uničenje pošiljk pri vnosu iz tretjih
držav ali pri premeščanju ter rastlin, rastlinskih proizvodov in nadzorovanih
predmetov, če obstaja nevarnost širjenja škodljivih organizmov oziroma če niso
izpolnjeni pogoji po tem zakonu;
9.
začasno prepove dejavnosti pridelovalca oziroma
predelovalca, v celoti ali deloma in izdajo rastlinskih potnih listov, dokler
se ne ugotovi, da je nevarnost za širjenje škodljivih organizmov odpravljena;
10.
prepove izdajo rastlinskih potnih listov v
primeru, da niso izpolnjeni pogoji za njihovo izdajo;
11.
predlaga upravi izbris iz registra, če ugotovi,
da zavezanec iz registra ne izpolnjuje predpisanih obveznosti;
12.
predlaga upravi, da v primeru večkratnih
kršitev oziroma prenehanju izpolnjevanja predpisanih pogojev razveljavi
dovoljenje za izdajo rastlinskih potnih listov;
13.
do odločitve uprave prepove opravljanje javne
službe izvajalcem javnih služb, če ne izpolnjujejo predpisanih pogojev, ter
predlaga odvzem koncesije ali pooblastila;
14.
prepove vnos iz tretjih držav, gojenje ali
uporabo organizmov za biotično varstvo rastlin, če niso izpolnjeni pogoji po
tem zakonu;
15.
odredi ukrepe, da se nepravilnosti in
pomanjkljivosti po tem zakonu in predpisih, izdanih na njegovi podlagi,
odpravijo v roku, ki ga določi;
16.
odredi potrebne ukrepe in potrebna dejanja za
preprečevanje vnosa, pojava, širjenja in za zatiranje škodljivih organizmov, za
katera je pooblaščen z zakonom in drugim predpisom;
17.
izvede postopke v skladu z zakonom o prekrških
oziroma prijavi kaznivo dejanje;
18.
odredi druge ukrepe v skladu s tem zakonom ali
na njegovi podlagi izdanimi predpisi.
81. člen
(pogoji za imenovanje)
Za fitosanitarnega inšpektorja je lahko
imenovana oseba, ki ima univerzitetno ali visoko strokovno izobrazbo iz
kmetijstva, smer agronomija, in opravljen strokovni izpit s področja
zdravstvenega varstva rastlin ter izpolnjuje druge splošne pogoje za delo v državni
upravi.
Gozdarski inšpektor mora za opravljanje
inšpekcijskega nadzora po tem zakonu poleg drugih predpisanih pogojev, imeti še
opravljen strokovni izpit s področja zdravstvenega varstva rastlin.
Predpis o vsebini in načinu opravljanja
strokovnega izpita iz tega člena izda minister.
82. člen
(inšpekcijska izkaznica)
Fitosanitarni in gozdarski inšpektor morata
imeti inšpekcijsko izkaznico, s katero se izkazujeta pri opravljanju
inšpekcijskega nadzora.
Minister predpiše obliko in vsebino
inšpekcijske izkaznice.
XII.a SODELOVANJE S PRISTOJNIMI ORGANI SKUPNOSTI
82.a člen
(izvedenci Komisije)
Odgovorni uradni organi iz 2.b člena tega
zakona morajo zagotoviti sodelovanje z izvedenci Komisije pri izvajanju
pregledov in drugih aktivnostih na ozemlju Republike Slovenije ter prostorske
in tehnične pogoje za delo v skladu s predpisi, ki urejajo zdravstveno varstvo
rastlin.
Oseba, pri kateri bo Komisija opravila
pregled in druge aktivnosti iz prejšnjega odstavka, mora Komisiji kadarkoli
zagotoviti zlasti dostop do rastlin, rastlinskih proizvodov ali nadzorovanih
predmetov ter pregled listin v zvezi z zdravstvenim varstvom rastlin.
Minister v skladu s predpisom, sprejetim po
postopku iz drugega odstavka 18. člena direktive, predpiše način
sodelovanja in zagotavljanja prostorskih in tehničnih pogojev za izvajanje
pregledov in drugih aktivnostih iz prvega odstavka tega člena.
82.b člen
(obveščanje)
Uprava pisno obvešča Komisijo oziroma druge
države članice zlasti o:
-
osrednjem odgovornem organu in drugih uradnih
odgovornih organih, z vsemi spremembami;
-
seznamu vstopnih mest, z vsemi spremembami;
-
ugotovitvi navzočnosti škodljivih organizmov, v
zvezi s katerimi je bilo Republiki Sloveniji priznano varovano območje in o
rezultatih sistematičnih raziskav v tem varovanem območju;
-
ugotovitvah in ukrepih v zvezi z rastlinami,
rastlinskimi proizvodi in drugimi nadzorovanimi predmeti, ki izvirajo iz druge
države članice in pri katerih je bilo z uradnimi pregledi ugotovljeno, da
predstavljajo nevarnost za širjenje škodljivih organizmov;
-
zadržanju rastlin, rastlinskih proizvodov in
nadzorovanih predmetov iz tretjih držav, ki niso izpolnjevale zahtev glede
zdravja rastlin ter o vzrokih zadržanja ne glede na ukrepe, ki so se ali se
bodo izvedli;
-
navzočnosti škodljivih organizmov iz 7. člena
tega zakona na ozemlju Republike Slovenije, katerih navzočnost prej ni bila
znana ter o sprejetih ukrepih;
-
sumu ali ugotovitvi pojava škodljivih
organizmov, ki niso navedeni v 7. členu tega zakona na svojem ozemlju,
katerih navzočnost prej ni bila znana ter o sprejetih ukrepih;
-
ukrepih v zvezi s pošiljkami rastlin,
rastlinskih proizvodov in nadzorovanih predmetov iz tretjih držav, če se
ugotovi navzočnost škodljivih organizmov iz 7. člena tega zakona;
-
dodatnih začasnih ukrepih, če je to potrebno za
preprečevanje vnosa in širjenja škodljivih organizmov iz 7. člena tega
zakona na svojem ozemlju.
82.c člen
(sodelovanje)
Uradni odgovorni organi iz tega zakona
sodelujejo z drugimi državami članicami in Komisijo v okviru Stalnega odbora za
zdravstveno varstvo rastlin, ustanovljenega s Sklepom Sveta št. 76/894/EGS o
ustanovitvi Stalnega odbora za zdravstveno varstvo rastlin (UL L, št. 340
z dne 9. 12. 1976) in drugimi organi Skupnosti.
XII.b SODELOVANJE Z ORGANI LOKALNIH SKUPNOSTI
82.d člen
(sodelovanje z občinami)
Uradni odgovorni organi iz tega zakona
sodelujejo pri izvajanju določb tega zakona z organi lokalnih skupnosti, jih
obveščajo o ugotovitvah škodljivih organizmov ali škodljivih rastlin na
njihovem območju in o določenih fitosanitarnih ukrepih iz tega zakona na
njihovem območju.
Občine morajo pri sprejemanju predpisov in
drugih aktov iz svoje pristojnosti upoštevati določene fitosanitarne ukrepe za
preprečevanje širjenja in za zatiranje škodljivih organizmov in škodljivih
rastlin znotraj območij občin.
XIII. KAZENSKE DOLOČBE
83. člen
(prekrški)
Z globo od 800 do 33.000 eurov se za
prekršek kaznuje pravna oseba:
1.
če ne ravna v skladu z drugim odstavkom
5. člena ali s prvim, drugim oziroma četrtim odstavkom 6. člena,
2.
če ne zavaruje in prepreči stika z drugimi
rastlinami, rastlinskimi proizvodi in nadzorovanimi predmeti (drugi odstavek
9. člena),
3.
če daje in objavlja podatke v nasprotju z
določbami tretjega odstavka 11. člena,
4.
če daje in objavlja podatke o pojavu na novo
odkritega škodljivega organizma v Republiki Sloveniji brez odobritve Uprave
(četrti odstavek 11. člena),
5.
če ne izvaja ukrepov iz šestega odstavka 12.b
člena,
6.
če vnaša in širi škodljive organizme v
nasprotju s 14. členom,
7.
če vnaša in premešča rastline, rastlinske
proizvode in nadzorovane predmete v nasprotju s 15. členom,
8.
če ravna v nasprotju s prvim odstavkom
16. člena,
9.
če ravna v nasprotju s prvim in drugim
odstavkom 19. člena,
10.
če ravna v nasprotju s prvim odstavkom
22. člena,
11.
če ne vnaša pošiljk rastlin iz tretjih držav
čez določena vstopna mesta (prvi odstavek 24. člena),
12.
če vnaša pošiljke s seznama V.B., ki niso
fitosanitarno pregledane, iz tretjih držav (drugi odstavek 25. člena),
13.
če vnaša pošiljke s seznama V.B. brez
fitosanitarnega spričevala iz tretjih držav (prvi ali četrti odstavek 25.a
člena),
14.
če o prispetju pošiljk rastlin ne obvesti
fitosanitarnega inšpektorja (prvi odstavek 30. člena),
15.
če ne izvaja ukrepov, ki jih odredi
fitosanitarni inšpektor (tretji odstavek 30. člena) oziroma ne zagotovi,
da se pošiljka ne spremeni (četrti in peti odstavek 36. člena),
16.
če ravna v nasprotju s 37. členom,
17.
če premešča rastline, rastlinske proizvode in
nadzorovane predmete v nasprotju z 38. členom ali prvim odstavkom
39. člena,
18.
če ne zagotovi fitosanitarnega pregleda,
rastlin, rastlinskih proizvodov in nadzorovanih predmetov (prvi in drugi
odstavek 41. člena),
19.
če izdaja rastlinske potne liste brez
dovoljenja Uprave (2. alinea tretjega odstavka 42. člena),
20.
če izda rastlinski potni list v nasprotju s
46. členom,
21.
če ravna v nasprotju s 47. členom,
22.
če ravna v nasprotju s 48. členom,
23.
če ravna v nasprotju s 49. členom,
24.
če ravna v nasprotju s prvim ali tretjim
odstavkom 50. člena,
25.
če vnaša, goji ali uporablja domorodne vrste
organizmov v nasprotju z drugim odstavkom 52. člena,
26.
če vnaša iz tretjih držav ali uporablja
tujerodne organizme v nasprotju z drugim, tretjim in četrtim odstavkom
53. člena,
27.
če ravna v nasprotju s tretjim odstavkom
55. člena,
28.
če kot izvajalec zdravstvenega varstva rastlin
ne vodi in sproti dopolnjuje predpisanih evidenc, registrov in baz podatkov v
skladu s prvim odstavkom 56. člena.
29.
če kot izvajalec javne službe ne opravlja
obveznosti iz prvega odstavka 62. člena,
30.
če kot izvajalec javne službe ne uporablja
finančnih sredstev v skladu z drugim odstavkom 63. člena,
31.
če ravna v nasprotju s tretjim odstavkom
92. člena.
Z globo od 400 do 16.000 eurov se za
prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje samostojni podjetnik posameznik.
Z globo od 200 do 1.200 eurov se za
prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje tudi odgovorna oseba pravne
osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika.
Z globo od 200 do 600 eurov se za prekršek
iz prvega odstavka tega člena kaznuje tudi fizična oseba.
84. člen
(črtan)
Zakon o zdravstvenem varstvu rastlin – ZZVR-1
(Uradni list RS, št. 45/01)
vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:
»XIV. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
85. člen
(uprava in
izvajanje nalog)
Uprava se ustanovi najkasneje do 31. 12.
2001. Do ustanovitve uprave opravlja naloge uprave po tem zakonu ministrstvo,
pristojno za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
86. člen
(uvoz)
Do polnopravnega članstva Republike
Slovenije v Evropski uniji se šteje za uvoz v Republiko Slovenijo uvoz iz
katerekoli države, po tem datumu pa iz vseh držav, ki niso države članice
Evropske unije.
87. člen
(premeščanje)
Do polnopravnega članstva Republike
Slovenije v Evropski uniji se šteje za premeščanje le premeščanje znotraj
Republike Slovenije, po tem datumu pa znotraj držav članic Evropske unije.
88. člen
(obveščanje)
Od dne polnopravnega članstva Republike
Slovenije v Evropski uniji mora uprava o vseh ukrepih, ki se izvajajo v skladu
s tem zakonom in predpisi, izdanimi na njegovi podlagi, obveščati druge države
članice Evropske unije in Komisijo Evropske unije.
89. člen
(vpis v
register)
Zavezanci iz drugega odstavka 19. člena
tega zakona so se dolžni vpisati v register najkasneje v enem letu po
uveljavitvi tega zakona.
90. člen
(potrdilo o
zdravstvenem stanju posevkov ali objektov)
Do začetka uporabe določb iz drugega
odstavka 98. člena tega zakona, ki se nanašajo na rastlinske potne liste,
morajo biti predpisani posevki za pridelovanje semenskega materiala (v
nadaljnjem besedilu: posevki) in objekti za pridelovanje sadilnega materiala
večletnih rastlin, enoletnic in okrasnih rastlin (v nadaljnjem besedilu:
objekti) med rastno dobo obvezno zdravstveno pregledani v skladu s predpisi. O
zdravstvenem stanju posevkov in objektov se izda potrdilo o zdravstvenem stanju
posevka ali objekta na predpisan način.
Obvezne zdravstvene preglede in izdajanje
potrdil o zdravstvenem stanju posevkov oziroma objektov opravljajo pooblaščene
organizacije v skladu s predpisi do 1. januarja 2003.
Če se pri obveznem zdravstvenem pregledu
ugotovi na posevku ali objektih iz prejšnjega odstavka škodljivi organizem s
seznamov I.A in II.A, pristojni inšpektor odredi ukrepe za njegovo zatiranje in
izkoreninjenje.
V primeru, da za posevke in objekte ni bil
opravljen obvezni zdravstveni pregled in izdano potrdilo o zdravstvenem stanju
posevka ali objekta, semenski in sadilni material, ki izvirata iz teh posevkov
ali objektov, ne smeta biti v prometu.
V primeru neizpolnjevanja določb tega člena
pristojni inšpektor prepove promet.
91. člen
(spričevalo o
zdravstvenem stanju rastlin na notranjem tržišču)
Do začetka uporabe določb zakona, ki se
nanašajo na rastlinske potne liste, fitosanitarni inšpektor izdaja spričevala o
zdravstvenem stanju rastlin na notranjem tržišču za predpisane pošiljke
semenskega in sadilnega materiala, ki se prevažajo na ozemlju Republike
Slovenije.
Spričevalo iz prejšnjega odstavka se izda,
če je bil semenski ali sadilni material zdravstveno pregledan pred odpravo iz
objekta, v katerem je bil pridelan, dodelan ali pakiran in ni okužen s
škodljivim organizmom s seznama I.A in II.A in določenim drugim škodljivim
organizmom nad predpisanim odstotkom.
Prepovedan je promet s semenskim ali
sadilnim materialom, za katerega ni izdano spričevalo iz prejšnjega odstavka.
V primeru neizpolnjevanja določb tega člena
fitosanitarni inšpektor prepove promet.
92. člen
(spremljanje
zdravstvenega stanja uvoženega sadilnega materiala večletnih rastlin)
Do polnopravnega članstva Republike
Slovenije v Evropski uniji se zdravstveno stanje predpisanega uvoženega
sadilnega materiala večletnih rastlin, s katerim se lahko prenesejo škodljivi
organizmi iz seznamov I.A in II.A, katerih navzočnosti ni mogoče ugotoviti pri
inšpekcijskem pregledu ob uvozu, obvezno spremlja pri končnem uporabniku.
Uvoznik sadilnega materiala iz prejšnjega
odstavka mora pristojnemu inšpektorju ob uvozu predložiti pisno prijavo s
predpisanimi podatki o končnem uporabniku.
Med spremljanjem zdravstvenega stanja pri
končnem uporabniku se sadilni material iz prvega odstavka tega člena ne sme
premeščati brez dovoljenja uprave.
Zdravstveno stanje uvoženega sadilnega
materiala iz prvega odstavka tega člena spremlja v rastni dobi pristojni
inšpektor na predpisan način.
93. člen
(odškodnina)
Do ustanovitve uprave opravlja naloge iz
59. člena tega zakona Inšpektorat Republike Slovenije za kmetijstvo, gozdarstvo
in lovstvo.
94. člen
(Urad Republike
Slovenije za varstvo in registracijo sort rastlin)
Po preteku treh mesecev od ustanovitve
uprave preneha delovati Urad Republike Slovenije za varstvo in registracijo
sort rastlin kot organ v sestavi Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in
prehrano. Njegove naloge, pristojnosti, delavce, arhive in premoženje prevzame
uprava.
95. člen
(rok za izdajo
predpisov na podlagi tega zakona)
Predpisi na podlagi tega zakona se izdajo najkasneje
v dveh letih po uveljavitvi tega zakona, razen predpisov na podlagi 20., 21.,
22. in 23. člena tega zakona, ki se izdajo v šestih mesecih po uveljavitvi tega
zakona.
Minister lahko poleg predpisov, predvidenih
v posameznih členih tega zakona, izda tudi druge predpise, potrebne za izvedbo
tega zakona.
96. člen
(predpisi, ki
se uporabljajo do izdaje novih)
Do izdaje predpisov na podlagi tega zakona
veljajo oziroma se uporabljajo naslednji predpisi:
-
pravilnik o zdravstveni kontroli pošiljk
rastlin pri trgovanju čez državno mejo in na notranjem tržišču (Uradni list RS,
št. 38/96 in 57/00),
-
odredba o pogojih za tranzit pošiljk krompirja,
ki se prekladajo v Luki Koper (Uradni list RS, št. 32/00),
-
odredba o ukrepih za omejevanje in
preprečevanje širjenja rizomanije, ki jo povzroča virus Beet necrotic yellow
vein furovirus, (Uradni list RS, št. 86/00),
-
odredba o ukrepih za preprečevanje širjenja in
zatiranje šarke, ki jo povzroča virus Plum pox potyvirus (Uradni list RS, št.
32/00, 39/00 in 21/01),
-
odredba o izvajanju sistematičnega nadzora in
ukrepov za preprečevanje širjenja in zatiranje krompirjeve obročkaste gnilobe,
ki jo povzroča bakterija Clavibacter michiganensis (Smith) Davis et al. ssp.
sepedonicus (Spieckermann et Kotthoff) Davis et al. (Uradni list RS, št.
54/99),
-
odredba o izvajanju sistematičnega nadzora in
ukrepov za preprečevanje širjenja in zatiranje krompirjeve rjave gnilobe, ki jo
povzroča bakterija Ralstonia solanacearum /Smith/Yabuuchi et al. (Uradni list
RS, št. 85/99),
-
odredba o ukrepih za preprečevanje širjenja in
zatiranje krompirjevega raka (Synchytrium endobioticum (Schilb.) Perc.) in
krompirjevih ogorčic (Globodera rostochiensis Woll. in Globodera pallida Stone)
(Uradni list RS, št. 51/98),
-
odredba o pogojih za uvoz krompirja, da se
prepreči nevarnost vnosa povzročitelja rjave gnilobe (Ralstonia/
Pseudomonas/solanacearum/Smith/Yabuuchi et al.) (Uradni list RS, št. 76/97 in
96/99),
-
odredba o določitvi mejnih prehodov, preko
katerih se lahko uvažajo, izvažajo oziroma prevažajo v tranzitu pošiljke
rastlin, za katere je obvezen zdravstveni pregled (Uradni list RS, št. 92/99 in
11/01 – ZFfS),
-
odločba o pooblastitvi organizacij za
spremljanje zdravstvenega stanja sadilnega materiala večletnih rastlin iz uvoza
(Uradni list RS, št. 39/93),
-
pravilnik o obrazcu izkaznice, znaku in znački
mejnega fitosanitarnega inšpektorja (Uradni list RS, št. 47/93),
-
navodilo o objavljanju podatkov o pojavu in
razširjenosti na novo odkritih karantenskih rastlinskih bolezni in škodljivcev
(Uradni list SFRJ, št. 40/91),
-
odredba o ukrepih za preprečevanje širjenja in
zatiranje bakterijskega hruševega ožiga (Uradni list SFRJ, št. 13/91),
-
pravilnik o obveznem zdravstvenem pregledu
posevkov in objektov, semena in sadilnega materiala kmetijskih in gozdnih
rastlin (Uradni list SFRJ, št. 52/86 in 3/87 – popr.),
-
odločba o pooblastitvi Inštituta za hmeljarstvo
in pivovarstvo Žalec za nadzor škodljivih organizmov na hmelju (Uradni list RS,
št. 86/00),
-
odredba o pogojih, ki jih morajo izpolnjevati
strokovne organizacije združenega dela za opravljanje obveznih zdravstvenih
pregledov kmetijskih posevkov za pridelovanje semena, objektov za pridelovanje
gozdnega semena in objektov za pridelovanje sadilnega materiala (Uradni list
SRS, št. 4/78),
-
pravilnik o načinu uničevanja rastlin, za
katere je odrejeno, da se uničijo (Uradni list SFRJ, št. 4/78),
-
pravilnik o načinu pošiljanja poročil in
podatkov o pojavih rastlinskih bolezni in škodljivcev ter o ukrepih za
preprečevanje njihovega širjenja in njihovo zatiranje (Uradni list SFRJ, št.
61/77),
-
pravilnik o pogojih, ki jih morajo izpolnjevati
karantenski objekti za preverjanje zdravstvenega stanja rastlin (Uradni list
SFRJ, št. 53/77),
-
odredba o pogojih za promet s kostanjevim rakom
okuženih plodov in lesa pravega kostanja (Uradni list SFRJ, št. 40/77),
-
vsi drugi predpisi, izdani v obdobju od 21.
marca 2001 do uveljavitve tega zakona.
97. člen
(predpisi, ki
se prenehajo uporabljati oziroma prenehajo veljati)
Z dnem uveljavitve tega zakona prenehajo
veljati:
-
zakon o zdravstvenem varstvu rastlin (Uradni
list RS, št. 82/94, 8/00 – ZUT, 11/01 – ZFfS);
-
tarifna številka 52 iz IX. poglavja Taksne
tarife zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 8/00, 44/00, 81/00 in
33/01 – ZVet‑1);
-
pravilnik o kriterijih za podelitev statusa
društva, ki deluje v javnem interesu na področju kmetijstva, gozdarstva,
lovstva, ribištva, veterinarstva ali prehrane, v delu, ki se nanaša na varstvo
rastlin (Uradni list RS, št. 52/98 in 60/98).
Z dnem uveljavitve tega zakona se prenehajo
uporabljati:
-
odredba o območjih, ki so okužena s
karantenskimi boleznimi in škodljivci (Uradni list SFRJ, št. 67/78),
-
odlok o zatiranju prosene (koruzne) vešče na
območju SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 20/78),
-
odlok o obveznem uničevanju češminovega grma
ter divjega oziroma podivjanega hmelja (Uradni list SRS, št. 20/78),
-
uredba o območjih, na katerih je dovoljeno
gojiti ribez in zeleni bor (Uradni list SRS, št. 4/78).
Do uveljavitve predpisa iz petega odstavka
58. člena tega zakona se še naprej uporablja tarifna številka 52 iz IX.
poglavja taksne tarife zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 8/00,
44/00, 81/00 in 33/01 – ZVet‑1).
98. člen
(uveljavitev
zakona)
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Določbe 38., 39., 40., 42., 43., 44., 45.,
46., 47., 48., 49., 50., 58., 10. točke 79. člena in 9., 10., 11. in 12. točke
80. člena tega zakona, ki se nanašajo na rastlinske potne liste, se začnejo
uporabljati 1. januarja 2003.«.
Zakon o spremembah, dopolnitvah in
razveljavitvi določenih zakonov na področju kmetijstva in gozdarstva – ZdZPKG
(Uradni list RS, št. 45/04)
spreminja 95. člen zakona tako, da se glasi:
»95. člen
(rok za izdajo
predpisov na podlagi tega zakona)
Predpisi na podlagi tega zakona se izdajo
najkasneje v dveh letih po uveljavitvi tega zakona, razen predpisov na podlagi
20., 21., 22. in 23. člena tega zakona, ki se izdajo v šestih mesecih po
uveljavitvi tega zakona.
Minister lahko poleg predpisov, predvidenih
v posameznih členih tega zakona, izda tudi druge predpise, potrebne za izvedbo
tega zakona in predpisov Skupnosti, ki urejajo zdravstveno varstvo rastlin.«;
ter vsebuje naslednjo končno določbo:
»9. KONČNA DOLOČBA
52. člen
Ta zakon začne veljati naslednji dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o
zdravstvenem varstvu rastlin – ZZVR-1A (Uradni list RS, št. 86/04)
vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:
»PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
70. člen
Predpisi na podlagi tega zakona se izdajo
najpozneje v šestih mesecih po uveljavitvi tega zakona.
71. člen
Mesta za uradne preglede v Republiki
Sloveniji, ki niso vstopna mesta, ki jih je pristojni carinski organ do
uveljavitve tega zakona že odobril po carinskih predpisih, Uprava z določbo, ki
jo izda po uradni dolžnosti, odobri kot mesta za fitosanitarne preglede po tem
zakonu.
72. člen
Tretji odstavek 65. člena tega zakona
se uporablja od začetka uporabe Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 7/03).
Globe, določene v 83. členu zakona, se
do začetka uporabe Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 7/03) v postopku o
prekršku izrekajo kot denarne kazni v višini s tem zakonom predpisanih glob.
Določbe tretjega odstavka 83. člena
tega zakona, ki urejajo globe za prekršek, ki ga stori odgovorna oseba
samostojnega podjetnika posameznika, se uporabljajo od začetka uporabe Zakona o
prekrških (Uradni list RS, št. 7/03).
73. člen
Ta zakon začne veljati naslednji dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Zakon o društvih – ZDru-1 (Uradni list RS, št.
61/06)
vsebuje naslednjo končno določbo:
»61. člen
(uveljavitev
zakona)
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o
zdravstvenem varstvu rastlin – ZZVR-1B (Uradni list RS, št. 40/07)
vsebuje naslednjo končno določbo:
»KONČNA DOLOČBA
15. člen
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o zdravstvenem
varstvu rastlin – ZZVR-1C (Uradni list RS, št. 36/10)
vsebuje naslednji prehodni in končno določbo:
»PREHODNI IN KONČNA DOLOČBA
13. člen
Člane skupnega delovnega telesa Vlade iz
petega odstavka 12.b člena zakona, njegove pristojnosti in način dela Vlada
določi v 60 dneh po uveljavitvi zakona.
14. člen
Predpis na podlagi 6. člena tega zakona se
izda v šestih mesecih po uveljavitvi tega zakona.
15. člen
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o
inšpekcijskem nadzoru – ZIN-B (Uradni list RS, št. 40/14)
vsebuje naslednjo končno določbo:
»25. člen
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Zakon o nevladnih organizacijah – ZNOrg
(Uradni list RS, št. 21/18)
vsebuje naslednjo končno določbo:
»39. člen
(uveljavitev
zakona)
(1) Ta zakon začne veljati petnajsti dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
(2) Določbe 28. člena tega zakona se
začnejo uporabljati 1. januarja 2019.«.