Zakon o plačah delavcev v javnih vzgojnoizobraževalnih zavodih (ZPDJVZ)

Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače.

Neuradno prečiščeno besedilo Zakona o plačah delavcev v javnih vzgojnoizobraževalnih zavodih obsega:

-        Zakon o plačah delavcev v javnih vzgojnoizobraževalnih zavodih (Uradni list RS, št. 16/92 z dne 31. 3. 1992),

-        Zakon o načinu obračunavanja plač (Uradni list RS, št. 13/93 z dne 12. 3. 1993),

-        Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona plačah delavcev v javnih vzgojnoizobraževalnih zavodih (Uradni list RS, št. 42/93 z dne 22. 7. 1993),

-        Zakon o razmerjih plač v javnih zavodih, državnih organih in v organih lokalnih skupnosti (Uradni list RS, št. 18/94 z dne 8. 4. 1994),

-        Zakon o spremembi zakona o razmerjih plač v javnih zavodih, državnih organih in v organih lokalnih skupnosti – ZRPJZ-A (Uradni list RS, št. 36/96 z dne 12. 7. 1996).

ZAKON

O PLAČAH DELAVCEV V JAVNIH VZGOJNOIZOBRAŽEVALNIH ZAVODIH

(neuradno prečiščeno besedilo št. 4)

I. SPLOŠNA DOLOČBA

1. člen

S tem zakonom se opredelijo osnove za določitev obsega sredstev za plače in druge prejemke delavcev, ki opravljajo vzgojnoizobraževalno in drugo delo v javnih vzgojnoizobraževalnih zavodih, razen v vrtcih (v nadaljevanju: zavodi) v okviru dejavnosti, ki se financira iz proračunskih sredstev, osnove in merila za določitev plače in drugih prejemkov delavcev v zavodih ter uredi zbiranje in varstvo osebnih podatkov o delavcih.

II. PLAČE

2. člen

Obseg sredstev za plače v zavodih se določi na podlagi osnove za določitev plače, vrst in števila delovnih mest, v okviru katerih delavci opravljajo delo v zavodih, koeficientov, določenih za delovna mesta, odstotkov oziroma koeficientov za povečanje osnovnih plač na podlagi meril, določenih s tem zakonom, odstotkov za vrednote­nje delovne dobe delavcev in nadomestil plač.

3. člen

(prenehal veljati)

4. člen

(prenehal veljati)

5. člen

(prenehal veljati)

5.a člen

Učitelju in vzgojitelju, šolskemu svetovalnemu delavcu in drugemu strokovnemu delavcu v osnovni šoli ter učitelju, sodelavcu in drugemu strokovnemu delavcu v srednjem izobraževanju ter vzgojitelju v dijaškem domu, ki ima višjo izobrazbo in je razporejen na delovno mesto, za katerega je predpisana višja ali visoka izobrazba, pripada 85% osnovne plače, določene za enako delovno mesto z visoko izobrazbo, če je to za delavca ugodneje.

Delavcu iz prejšnjega odstavka, ki ima dopolnjenih 25 let delovne dobe, pripada, ne glede na določbo prejšnjega odstavka, 90% osnovne plače, določene za enako delovno mesto z visoko izobrazbo.

6. člen

Učitelju in vzgojitelju, šolskemu svetovalnemu delavcu in drugemu strokovnemu delavcu v osnovni šoli, sodelavcu in drugemu strokovnemu delavcu v srednjem izobraževanju ter sodelavcu v visokem izobraževanju s specializacijo po dvoletnem programu, z magisterijem oziroma z doktoratom znanosti, ki ni pogoj za opravljanje del na delovnem mestu, na katerega je razporejen, se h koeficientu za določitev osnovne plače prišteje koeficient:

-        0,20 za specializacijo po dvoletnem programu;

-        0,30 za magisterij;

-        0,50 za doktorat znanosti.

7. člen

Delavcu, imenovanemu na funkcijo se h koeficientu za določitev osnovne plače prišteje koeficient:

-        1,20 rektorju;

-        0,70 dekanu;

-        (prenehala veljati);

-        0,70 prorektorju;

-        0,60 prodekanu in predstojniku organizacijske enote v visokem izobraževanju, ki ima pooblastilo v pravnem prometu;

-        0,50 pomočniku ravnatelja;

-        0,30 vodji organizacijske enote.

V primeru, da delavec iz prejšnjega odstavka ni razporejen na določeno delovno mesto iz 5. člena tega zakona, se osnovna plača določi na podlagi upoštevanja pogojev, ki jih delavec izpolnjuje za delo na ustreznem delovnem mestu v zavodu.

Če delavec iz prvega odstavka tega člena izpolnjuje pogoje za delo na več delovnih mestih v zavodu za katera so določeni različni koeficienti, se za določitev osnovne plače upošteva najvišji koeficient med koeficienti za ustrezna delovna mesta.

8. člen

Učitelju in vzgojitelju v osnovnem in srednjem izobraževanju, ki v skladu s predpisi o napredovanju pridobi naziv, se h koeficientu za določitev osnovne plače prišteje koeficient:

-        0,40 za napredovanje v naziv mentor,

-        0,55 za napredovanje v naziv svetovalec in

-        1,00 za napredovanje v naziv svetnik.

(prenehal veljati)

V naziv mentor in svetovalec napredujejo tudi psiholog, pedagog, specialni pedagog, socialni delavec in knjiž­ničar v osnovnem in srednjem izobraževanju. (prenehal veljati)

Delavec iz prejšnjega odstavka ima pravico do povečane osnovne plače po merilih iz prvega odstavka tega člena. (prenehal veljati)

Podrobnejše določbe o napredovanju delavcev iz drugega odstavka tega člena predpiše minister, pristojen za šolstvo. (prenehal veljati)

9. člen

Osnovna plača se poveča:

1.      učitelju, ki v osnovni šoli oziroma zavodu za usposabljanje otrok in mladostnikov z motnjami v razvoju uči v oddelkih ali v skupinah in sicer:

-  kombiniranih iz dveh razredov za 10%,

-  kombiniranih iz treh oziroma več razredov za 15%;

2.      učitelju, vzgojitelju, socialnemu delavcu, psihologu in pedagogu, ki opravlja delo z otroci:

-  z lažjo motnjo v duševnem razvoju, z motnjami vida, sluha in govora ter z motnjami v telesnem in gibalnem razvoju za 10%,

-  z motnjami vedenja in osebnosti za 15%,

-  z zmerno in težjo motnjo v duševnem razvoju ter z več motnjami 20%;

3.      učitelju v bolnišničnem oddelku za 10%;

4.      učitelju, ki uči v šoli v težje dostopnem kraju, ki nima povezave z drugimi kraji z javnim prevoznim sred­stvom ali ima takšno povezavo le enkrat dnevno za 10%;

5.      učitelju v šoli z učnim jezikom narodne skupnosti za 15%;

6.      učitelju v dvojezični šoli za 20%;

7.      (prenehala veljati).

Minister, pristojen za šolstvo, določi zavode iz četrte točke prejšnjega odstavka.

10. člen

Delavcu pripada za opravljanje dežurstev v domu za učence 60% osnovne plače.

11. člen

Delavcu se k osnovni plači prišteje:

-        30% za delo preko polnega delovnega časa,

-        30% za delo v nočnem času,

-        50% za delo v nedeljo in na dan, ki je z zakonom določen kot dela prosti dan.

Osnova za izračun dodatka za delo v času, določenem v prejšnjem odstavku, je osnovna plača, oziroma plača, do katere je delavec upravičen za opravljanje dežurstva v domu za učence.

12. člen

Učne ure, ki jih učitelj opravi v obsegu do z zakonom določene zgornje meje ur neposrednega vzgojnoizobraževalnega dela v okviru polnega delovnega časa, se vrednotijo kot učne ure, opravljene med polnim delovnim časom.

Učitelju, ki ima z letnim delovnim načrtom zavoda določen manjši obseg neposrednega vzgojnoizobraževalnega dela od predpisanega, pripada plača v sorazmerju z opravljenimi učnimi urami.

Delo, opravljeno v obsegu, zmanjšanem do treh učnih ur od predpisanega, se šteje za delo s polnim delovnim časom.

13. člen

Delovna doba se vrednoti tako, da se osnovna plača delavca v mesečnem znesku poveča za 0,5% za vsako izpolnjeno leto delovne dobe, vendar največ za 20%. Delavkam se osnovna plača za vsako izpolnjeno leto dela po 25 letu delovne dobe poveča za 0,75%.

14. člen

Delavcu, ki nima pedagoško-andragoške izobrazbe, določene z zakonom, pripada 95% osnovne plače za delovno mesto, na katero je razporejen.

Delavcu, ki nima strokovne izobrazbe, določene z zakonom, vzgojnoizobraževalnim programom ali splošnim aktom za delovno mesto, na katero je razporejen, pripada 90% osnovne plače, določene za to delovno mesto.

Delavcu, ki ne izpolnjuje obeh pogojev iz prejšnjih odstavkov, pripada 85% osnovne plače, določene za delovno mesto, na katero je razporejen.

Višina osnovne plače, določena na podlagi odstotkov iz prejšnjih odstavkov, je za delavce osnova za povečanje na podlagi 9., 11. in 13. člena tega zakona.

15. člen

Delavcu pripravniku pripada med pripravništvom 70% osnovne plače, določene za vrsto delovnega mesta, za katero se pripravnik usposablja.

III. NADOMESTILA PLAČ TER DRUGI PREJEMKI IN POVRAČILA

16. člen

Delavec ima v skladu z zakonom in kolektivno pogodbo pravico do nadomestila plače za čas opravičene odsotnosti z dela in kadar postane njegovo delo v zavodu začasno ali trajno nepotrebno ter do drugih prejemkov, ki izhajajo iz dela, in do povračil za stroške, nastale v zvezi z opravljanjem dela.

17. člen

Nadomestilo plače za čas opravičene odsotnosti z dela znaša 100% plače, ki jo je delavec prejel zadnji mesec, brez dodatkov na podlagi meril, opredeljenih v 11. členu tega zakona.

Nadomestilo plače za čas odsotnosti z dela zaradi bolezni in poškodbe izven dela znaša 80% plače, ki jo je delavec prejel zadnji mesec, brez dodatkov na podlagi meril, opredeljenih v 11. členu tega zakona.

Osnova iz prvega odstavka tega člena se usklajuje z rastjo izhodiščne mesečne plače, določene po 3. členu tega zakona.

18. člen

Delavcu, kateremu zavod ne more več zagotoviti dela in mu v skladu z zakonom preneha delovno razmerje, pripada odpravnina v višini polovice njegove povprečne plače v zadnjih treh mesecih, zmanjšane za prispevke in davke, za vsako leto dela v vzgojnoizobraževalnih zavodih, če je bil v vzgoji in izobraževanju zaposlen najmanj dve leti.

19. člen

Delavcu se nadomestijo stroški za prehrano med delom v višini, ki jo določi Vlada Republike Slovenije, vendar najmanj 10% povprečne mesečne plače, izplačane na delavca v gospodarstvu Republike Slovenije za pretekle tri mesece.

IV. ZBIRANJE IN VARSTVO OSEBNIH PODATKOV O DELAVCIH

20. člen

Ministrstvo, pristojno za šolstvo, zbira osebne podatke o delavcih, ki opravljajo vzgojnoizobraževalno in drugo delo v zavodih zaradi ugotavljanja obsega dela in zaradi obračunavanja plač ter drugih prejemkov delavcem.

Osebni podatki o delavcih, zbrani za namene iz prejšnjega odstavka, se lahko uporabljajo tudi za ugotavljanje izpolnjevanja kadrovskih pogojev.

21. člen

Ministrstvo, pristojno za šolstvo, vodi zbirko osebnih podatkov kot evidenco kadrov, ki jo vzpostavi na podlagi enotne metodologije za zbiranje, obdelavo in uporabo osebnih podatkov o zaposlenih delavcih v vzgoji in izobraževanju.

Enotno metodologijo iz prejšnjega odstavka predpiše ministrstvo, pristojno za šolstvo.

22. člen

Evidenca kadrov obsega naslednje osebne podatke o:

-        imenu in priimku (za delavke tudi dekliški priimek),

-        spolu in rojstvu,

-        enotni matični številki občana,

-        prebivališču (stalnem in začasnem),

-        izobrazbi delavca in usposobljenosti za delo ter o poklicu,

-        delovnem mestu, na katero je delavec razporejen,

-        vrsti delovnega razmerja (določen, nedoločen čas),

-        trajanju delovnega časa delavca,

-        delovni obremenitvi,

-        doseženem nazivu,

-        delovni dobi.

Za pravilnost in pravočasnost posredovanja osebnih podatkov iz prejšnjega odstavka je odgovoren poslovodni organ zavoda.

23. člen

Osebni podatki, zbrani v evidencah kadrov, se smejo uporabljati pri izpolnjevanju nalog ministrstva, pristojnega za šolstvo, opredeljenih v 20. členu tega zakona.

Drugemu upravnemu organu oziroma drugi organizaciji se smejo dati osebni podatki, če so za njihovo uporabo pooblaščeni z zakonom.

Pri izdelavi statističnih analiz se smejo osebni podatki uporabljati in objavljati tako, da identiteta posameznika ni razvidna.

24. člen

Osebne podatke, ki jih ministrstvo, pristojno za šolstvo, v skladu s predpisi ni dolžno hraniti daljši čas, uniči po izpolnitvi namena, zaradi katerega so bili zbrani.

Vpogled v evidence osebnih podatkov je osebam, na katere se podatki ne nanašajo, dovoljen le s soglasjem ministra, pristojnega za šolstvo.

25. člen

Določila v zvezi z vodenjem, uporabo in shranjevanjem zbirke osebnih podatkov se uporabljajo tudi za uporabo in shranjevanje dokumentacije, na podlagi katere so bili zbrani osebni podatki.

Zakon o plačah delavcev v javnih vzgojnoizobraževalnih zavodih (Uradni list RS, št. 16/92) vsebuje naslednje kazenske, prehodne in končne določbe:

»V. KAZENSKE, PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

26. člen

Z denarno kaznijo najmanj 20.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba, če da ministrstvu, pristojnemu za šolstvo, nepravilne podatke in obvestila o zaposlenih delavcih v zavodu (22. člen).

Z denarno kaznijo najmanj 7.000 tolarjev se kaznuje odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.

27. člen

Najkasneje v enem mesecu po uveljavitvi tega zakona določi minister, pristojen za šolstvo, zavode iz 4. točke prvega odstavka 9. člena tega zakona in predpiše enotno metodologijo za zbiranje, obdelavo in uporabo osebnih podatkov o zaposlenih delavcih v vzgoji in izobraževanju iz 21. člena tega zakona.

28. člen

V prehodnem obdobju, do zaključka postopka daja­nja soglasij k sistemizacijam delovnih mest zavodov, se plače delavcem v zavodih ugotavljajo in izplačujejo kot akontacije v skladu z osnovami in merili, opredeljenimi v tem zakonu.

29. člen

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

Zakon o načinu obračunavanja in izplačevanja plač (Uradni list RS, št. 13/93) določa tudi:

»20. člen

V času veljavnosti tega zakona se ne uporabljajo določila:

-        […]

-        3. člena zakona o plačah delavcev v vzgojnoizobraževalnih zavodih (Uradni list RS, št. 16/92)

-        […]«;

ter vsebuje naslednjo končno določbo:

»21. člen

Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in se uporablja:

-        za pravne osebe iz prve alinee 1. člena tega zakona do izteka veljavnosti aneksa oziroma do sklenitve sporazuma o zagotavljanju socialne stabilnosti;

-        za pravne osebe iz druge alinee 1. člena tega zakona do podpisa kolektivne pogodbe za negospodarske dejavnosti oziroma do sprejema sporazuma o zagotavljanju socialne stabilnosti, najdalj pa do izplačil plač za december 1993.

Ne glede na določila prejšnjega odstavka se za pravne osebe iz 8. in 9. člena tega zakona zakon uporablja do sprejema sporazuma o zagotavljanju socialne stabilnosti oziroma do izplačil plač za december 1993.«.

Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o plačah delavcev v javnih vzgojnoizobraževalnih zavodih (Uradni list RS, št. 42/93) vsebuje naslednjo končno določbo:

»6. člen

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, določbe 1., 2., 3. in 4. člena pa se začnejo uporabljati od 1. septembra 1993 dalje.«.

Zakon o razmerjih plač v javnih zavodih, državnih organih in v organih lokalnih skupnosti (Uradni list RS, št. 18/94) vsebuje naslednjo končno določbo:

»30. člen

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

Zakon o spremembi zakona o razmerjih plač v javnih zavodih, državnih organih in v organih lokalnih skupnosti – ZRPJZ-A (Uradni list RS, št. 36/96) vsebuje naslednjo končno določbo:

»4. člen

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporablja pa se od 1. marca 1997 dalje.

Do začetka uporabe tega zakona se za napredovanje zaposlenih na delovnih mestih v vrtcih, osnovnem in srednjem izobraževanju uporabljajo predpisi, ki so veljali do uveljavitve tega zakona.«.