Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo
predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega
organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače.
Neuradno prečiščeno besedilo Zakona o
zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju obsega:
-
Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem
zavarovanju (Uradni list RS, št. 9/92 z dne 21. 2. 1992),
-
Zakon o spremembi in dopolnitvi Zakona o
zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju – ZZVZZ-A (Uradni list RS, št.
13/93 z dne 12. 3. 1993),
-
Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o
zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju – ZZVZZ-B (Uradni list RS, št.
9/96 z dne 16. 2. 1996),
-
Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o
zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju – ZZVZZ-C (Uradni list RS, št.
29/98 z dne 10. 4. 1998),
-
Zakon o dopolnitvi zakona o zdravstvenem
varstvu in zdravstvenem zavarovanju – ZZVZZ-D (Uradni list RS, št. 6/99 z dne
29. 1. 1999),
-
Zakon o varnosti in zdravju pri delu – ZVZD
(Uradni list RS, št. 56/99 z dne 13. 7. 1999),
-
Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o
zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju – ZZVZZ-E (Uradni list RS, št.
99/01 z dne 7. 12. 2001),
-
Zakon o delovnih razmerjih – ZDR (Uradni list
RS, št. 42/02 z dne 15. 5. 2002),
-
Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o
zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju – ZZVZZ-F (Uradni list RS, št.
60/02 z dne 10. 7. 2002),
-
Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o
zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju – ZZVZZ-G (Uradni list RS, št.
126/03 z dne 18. 12. 2003),
-
Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem
zavarovanju – uradno prečiščeno besedilo – ZZVZZ-UPB1 (Uradni list RS, št.
20/04 z dne 4. 3. 2004),
-
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o
zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju – ZZVZZ-H (Uradni list RS, št.
76/05 z dne 12. 8. 2005),
-
Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem
zavarovanju – uradno prečiščeno besedilo – ZZVZZ-UPB2 (Uradni list RS, št.
100/05 z dne 10. 11. 2005),
-
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o
zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju – ZZVZZ-I (Uradni list RS, št.
38/06 z dne 11. 4. 2006),
-
Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem
zavarovanju – uradno prečiščeno besedilo – ZZVZZ-UPB3 (Uradni list RS, št.
72/06 z dne 11. 7. 2006),
-
Zakon o usklajevanju transferjev posameznikom
in gospodinjstvom v Republiki Sloveniji – ZUTPG (Uradni list RS, št. 114/06 z
dne 9. 11. 2006),
-
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o
zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju – ZZVZZ-J (Uradni list RS, št.
91/07 z dne 8. 10. 2007),
-
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o
zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju – ZZVZZ-K (Uradni list RS, št.
76/08 z dne 25. 7. 2008),
-
Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev
– ZUPJS (Uradni list RS, št. 62/10 z dne 30. 7. 2010),
-
Zakon o spremembi in dopolnitvi Zakona o
zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju – ZZVZZ-L (Uradni list RS, št.
87/11 z dne 2. 11. 2011),
-
Zakon za uravnoteženje javnih financ – ZUJF
(Uradni list RS, št. 40/12 z dne 30. 5. 2012),
-
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o
urejanju trga dela – ZUTD-A (Uradni list RS, št. 21/13 z dne 13. 3. 2013),
-
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o
zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju – ZZVZZ-M (Uradni list RS, št. 91/13 z dne
5. 11. 2013),
-
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o
uveljavljanju pravic iz javnih sredstev – ZUPJS-C (Uradni list RS, št. 99/13 z dne
3. 12. 2013),
-
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o
socialno varstvenih prejemkih – ZSVarPre-C (Uradni list RS, št. 99/13 z dne
3. 12. 2013),
-
Zakon o matični evidenci zavarovancev in uživalcev pravic iz
obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja – ZMEPIZ-1 (Uradni list RS, št. 111/13 z dne 27. 12. 2013),
-
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona za
uravnoteženje javnih financ – ZUJF-C
(Uradni list RS, št. 95/14 z dne 29. 12. 2014),
-
Zakon o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu
tujcev – ZZSDT (Uradni list RS, št. 47/15 z dne 30. 6. 2015),
-
Zakon za urejanje položaja študentov – ZUPŠ (Uradni
list RS, št. 61/17 z dne 2. 11. 2017),
-
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o
zdravstveni dejavnosti – ZZDej-K (Uradni list RS, št. 64/17 z dne 17. 11. 2017),
-
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o
zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju – ZZVZZ-N (Uradni list RS, št. 36/19 z dne 7. 6. 2019),
-
Zakon o finančni
razbremenitvi občin – ZFRO (Uradni list RS, št.
189/20 z dne 15. 12. 2020),
-
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o
zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju – ZZVZZ-O (Uradni list RS, št. 51/21 z dne 2. 4. 2021),
-
Zakon o dopolnitvah Zakona o zdravstvenem
varstvu in zdravstvenem zavarovanju – ZZVZZ-P (Uradni
list RS, št. 159/21 z dne 1. 10. 2021),
-
Zakon o dolgotrajni oskrbi – ZDOsk (Uradni list
RS, št. 196/21 z dne 17. 12. 2021),
-
Zakon o dopolnitvi
Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju – ZZVZZ-R (Uradni list RS, št. 15/22 z dne 4. 2. 2022),
-
Zakon o spremembi
Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju – ZZVZZ-S (Uradni list RS, št. 43/22 z dne 25. 3. 2022),
-
Zakon o nujnih ukrepih za zagotovitev stabilnosti
zdravstvenega sistema – ZNUZSZS (Uradni list RS, št. 100/22 z dne 25. 7. 2022),
-
Zakon o nujnih ukrepih za zajezitev širjenja in
blaženja posledic nalezljive bolezni COVID-19 na področju zdravstva – ZNUNBZ (Uradni list RS, št. 141/22 z dne 7. 11. 2022),
-
Zakon o čezmejnem izvajanju storitev – ZČmIS-1 (Uradni
list RS, št. 40/23 z dne 3. 4. 2023),
-
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o
zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju – ZZVZZ-T (Uradni list RS, št.
78/23 z dne 19. 7. 2023).
ZAKON
o zdravstvenem
varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ)
(neuradno prečiščeno besedilo št. 40)
Prvi del
ZDRAVSTVENO VARSTVO
I. TEMELJNE DOLOČBE
1. člen
Ta zakon ureja sistem zdravstvenega varstva
in zdravstvenega zavarovanja, določa nosilce družbene skrbi za zdravje in
njihove naloge, zdravstveno varstvo v zvezi z delom in delovnim okoljem, ureja
odnose med zdravstvenim zavarovanjem in zdravstvenimi zavodi ter uveljavljanje
pravic iz zdravstvenega zavarovanja.
Zdravstveno varstvo po tem zakonu obsega
sistem družbenih, skupinskih in individualnih aktivnosti, ukrepov in storitev
za krepitev zdravja, preprečevanje bolezni, zgodnje odkrivanje, pravočasno
zdravljenje, nego in rehabilitacijo zbolelih in poškodovanih.
Poleg tega zdravstveno varstvo obsega tudi
pravice iz zdravstvenega zavarovanja, s katerimi se zagotavlja socialna varnost
v primeru bolezni, poškodbe, poroda ali smrti.
1.a člen
S tem zakonom se prenaša Direktiva Sveta z
dne 21. decembra 1988 v zvezi s preglednostjo ukrepov, ki urejajo
določanje cen zdravil za človeško uporabo in njihovo vključitev v področje
nacionalnih sistemov zdravstvenega zavarovanja (UL L št. 40 z dne 11. 2.
1989, str. 8) v delu, ki se nanaša na vključevanje zdravil v sistem financiranja
iz javnih sredstev, in Direktiva 2011/24/EU Evropskega
parlamenta in Sveta z dne 9. marca 2011 o uveljavljanju pravic pacientov pri
čezmejnem zdravstvenem varstvu (UL L št. 88 z dne 4. 4. 2011, str. 45; v
nadaljnjem besedilu: Direktiva 2011/24/EU).
2. člen
Vsakdo ima pravico do najvišje možne stopnje
zdravja in dolžnost skrbeti za svoje zdravje. Nihče ne sme ogrožati zdravja
drugih.
Vsakdo ima pravico do zdravstvenega varstva
in dolžnost, da prispeva k njegovemu uresničevanju v skladu s svojimi
možnostmi.
Vsakdo je dolžan poškodovanemu ali bolnemu v
nujnem primeru po svojih močeh in sposobnostih nuditi prvo pomoč in mu
omogočiti dostop do nujne medicinske pomoči.
3. člen
Republika Slovenija z ukrepi gospodarske,
ekološke in socialne politike ustvarja pogoje za uresničevanje zdravstvenega
varstva in nalog pri krepitvi, ohranitvi in povrnitvi zdravja ter usklajuje
delovanje in razvoj vseh področij s cilji zdravstvenega varstva.
Občina in mesto v skladu s svojimi
pravicami in dolžnostmi zagotavljata pogoje za uresničevanje zdravstvenega
varstva na svojem območju.
Podjetja, zavodi, druge organizacije in
posamezniki so pri opravljanju in načrtovanju svoje dejavnosti dolžni
zagotavljati pogoje za uresničevanje zdravstvenega varstva z razvijanjem in
uporabo zdravju in okolju neškodljivih tehnologij ter z uvajanjem ukrepov za
varovanje in krepitev zdravja pri njih zaposlenih delavcev oziroma varovancev.
II. DRUŽBENA SKRB ZA ZDRAVJE
4. člen
Republika Slovenija uresničuje svoje naloge
na področju zdravstvenega varstva, s tem da:
-
načrtuje zdravstveno varstvo in določa
strategijo razvoja zdravstvenega varstva;
-
sprejema predpise in ukrepe, ki spodbujajo
krepitev in varovanje zdravja;
-
zagotavlja pogoje za zdravstveno osveščanje
ljudi;
-
zagotavlja zakonodajno politiko, ki izhaja iz
ciljev zdravstvenega varstva;
-
z ukrepi davčne in gospodarske politike
spodbuja razvijanje zdravih življenjskih navad;
-
zagotavlja enotnost razvoja zdravstvenega
informacijskega sistema v Republiki Sloveniji;
-
zagotavlja finančna sredstva za naloge iz svoje
pristojnosti, določene s tem zakonom.
Republika Slovenija uresničuje družbeno
skrb za zdravje prebivalstva tudi z:
-
ukrepi na področju varovanja okolja;
-
določanjem obveznosti in nosilcev politike, ki
se nanaša na življenjsko okolje;
-
medpodročnim planiranjem posegov v okolje, ki
so zdravju neškodljivi;
-
ukrepi, ki zagotavljajo prebivalstvu higiensko
neoporečno pitno vodo in hrano ter odlaganje odpadnih snovi, kvaliteto zraka in
bivanja ter varstvo pred viri ionizirajočega sevanja.
5. člen
Za uresničevanje nalog iz prejšnjega člena
se pri Vladi Republike Slovenije ustanovi Svet za zdravje.
Svet za zdravje ima naslednje naloge:
-
spremlja vplive okolja in življenjskih navad na
zdravje prebivalstva ali skupin ljudi in predlaga primerne ukrepe;
-
ocenjuje razvojne načrte in zakonske osnutke z
vseh področij dejavnosti z vidika njihovega vpliva na zdravje ljudi;
-
predlaga republiškim upravnim organom
uskladitev vprašanj, pomembnih za zdravje ljudi;
-
predlaga ukrepe za spodbujanje proizvodnje in
uporabe zdrave hrane in za uvedbo zdravju manj škodljivih tehnoloških postopkov
in izdelkov;
-
predlaga ukrepe za zmanjšanje zdravju
škodljivih razvad;
-
sodeluje z ustreznim organom na področju
varstva okolja;
-
obravnava druga vprašanja s področja
zdravstvenega varstva, ki zahtevajo medpodročno reševanje, ter zagotavlja
strokovno pomoč upravnim organom in skupščinam pri uresničevanju nalog, ki se
nanašajo na družbeno skrb za zdravje.
Predlagatelji predpisov in razvojnih planov
zdravstvenega varstva so dolžni obravnavati predloge, pobude in mnenja Sveta za
zdravje, zavzeti do njih stališča in z njimi seznaniti Državni zbor Republike
Slovenije oziroma občinske svete.
Sestavo sveta in način njegovega dela
predpiše Vlada Republike Slovenije.
6. člen
Republika Slovenija planira razvojne
možnosti in potrebe z zdravstvenimi programi in zdravstvenimi zmogljivostmi.
Plan zdravstvenega varstva mora temeljiti na analizi zdravstvenega stanja prebivalstva,
izhajati iz zdravstvenih potreb po celovitem zdravstvenem varstvu, upoštevati
kadrovske in druge zmogljivosti ter zagotoviti smotrno delitev dela.
Resolucija o nacionalnem planu
zdravstvenega varstva vsebuje:
-
strategijo razvoja zdravstvenega varstva;
-
prednostna razvojna področja;
-
naloge in cilje zdravstvenega varstva;
-
podlage za razvoj zdravstvenih dejavnosti na
posameznih ravneh, vključno z izobraževanjem in izpopolnjevanjem kadrov, ter za
razvoj sistema zdravstvenega zavarovanja;
-
specifične potrebe in možnosti zdravstvenega
varstva posameznih območij;
-
nosilce nalog za uresničevanje plana zdravstvenega
varstva;
-
merila za mrežo javne zdravstvene službe,
upoštevaje dostopnost zdravstvenih storitev po območjih.
Resolucija o nacionalnem planu
zdravstvenega varstva vsebuje dolgoročne, srednjeročne in kratkoročne opredelitve.
Predlog resolucije o nacionalnem planu
zdravstvenega varstva pripravi Vlada Republike Slovenije. Pri pripravi predloga
plana zdravstvenega varstva sodelujejo Zdravstveni svet, pristojne zbornice,
združenja zdravstvenih in drugih zavodov ter organizacij, ki opravljajo
zdravstveno dejavnost, Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije in Svet za
zdravje.
Resolucijo o nacionalnem planu
zdravstvenega varstva sprejme Državni zbor Republike Slovenije.
7. člen
Republika Slovenija iz proračuna zagotavlja
sredstva za:
-
spremljanje in proučevanje zdravstvenega stanja
in ravni zdravja prebivalstva, skupaj z dejavniki, ki vplivajo na zdravje;
-
spremljanje in proučevanje pojava nalezljivih
bolezni in drugih množičnih groženj zdravju ter predlaganje, uvajanje in nadzor
ukrepov za obvladovanje teh groženj;
-
oblikovanje ukrepov za izboljšanje zdravja,
spremljanje izvajanja in ocenjevanje učinkovitosti teh ukrepov s pripravo
predlogov za izboljšanje;
-
spremljanje učinkovitosti, dostopnosti in
kakovosti dela sistema zdravstvenega varstva s pripravo predlogov za
izboljšanje stanja;
-
pripravo, medresorsko usklajevanje in izvajanje
programov krepitve zdravja nacionalnega pomena na področjih, ki niso
zdravstvena in so opredeljena v Resoluciji o nacionalnem planu zdravstvenega
varstva;
-
dejavnost javnega zdravja, pomembno za vso
državo;
-
sofinanciranje znanstvenoraziskovalne
dejavnosti na področju zdravstvenega varstva;
-
spodbujanje mednarodnega sodelovanja na
področju zdravstvenega varstva;
-
dejavnosti humanitarnih, invalidskih,
strokovnih in drugih društev ter organizacij, skladno z opredelitvami iz
Resolucije o nacionalnem planu zdravstvenega varstva;
-
zbiranje krvi in izmenjavo organov ter tkiv in
celic za presaditev;
-
zdravstvene preglede vojaških obveznikov,
kandidatov za prostovoljno služenje vojaškega roka ter pogodbeno opravljanje
vojaške službe v rezervni sestavi Slovenske vojske za določitev ocene
zdravstvene sposobnosti za vojaško službo, za službo v rezervni sestavi
policije ali v pomožni policiji oziroma službo v Civilni zaščiti ali drugih
reševalnih sestavah, ki jih organizirajo državni organi;
-
zdravstveno varstvo vojakov v času služenja
vojaškega roka oziroma udeležencev drugih oblik vojaškega usposabljanja, med usposabljanjem
za rezervno sestavo policije ali za pomožno policijo, oseb med opravljanjem
nadomestne civilne službe, vojaških obveznikov in pogodbenih pripadnikov
rezervne sestave Slovenske vojske med usposabljanjem in vojaško službo, oseb
med usposabljanjem za službo v Civilni zaščiti oziroma drugih reševalnih
sestavah in med izvajanjem služb oziroma nalog v Civilni zaščiti in teh
sestavah, ki jih organizirajo državni organi, če zdravstvenega varstva nimajo
urejenega na drugi podlagi;
-
posebno zdravstveno varstvo po predpisih o
vojaških invalidih, civilnih invalidih vojne, varstvu vojnih veteranov in žrtev
vojnega nasilja, udeležencev drugih vojn ter državnih priznavalninah;
-
nujno zdravljenje oseb neznanega prebivališča,
tujcev iz držav, s katerimi niso sklenjene mednarodne pogodbe, ter tujcev in
državljanov Republike Slovenije s stalnim prebivališčem v tujini, ki začasno
prebivajo v Republiki Sloveniji ali so na poti skozi državo in zanje ni bilo
mogoče zagotoviti plačila zdravstvenih storitev, kakor tudi za druge osebe, ki
po določbah tega zakona niso vključene v obvezno zdravstveno zavarovanje in
niso zavarovane pri tujem nosilcu zdravstvenega zavarovanja;
-
plačilo prispevkov za obvezno zdravstveno
zavarovanje za zavezance, ki jim je oprostitev plačila teh obveznosti zagotovljena
s posebnim zakonom;
-
plačilo opravljanja mrliških pregledov,
obdukcij in tehnične pomoči v zvezi z obdukcijo.
Republika Slovenija za javne zdravstvene
zavode, ki jih je ustanovila, zagotavlja sredstva za investicije in za druge
obveznosti, določene z zakonom in z aktom o ustanovitvi.
Republika Slovenija iz proračuna zagotavlja
dopolnilna sredstva za delovanje javne zdravstvene službe na primarni ravni na
demografsko ogroženih območjih.
8. člen
Občina oziroma mesto uresničuje naloge na področju
zdravstvenega varstva, s tem da:
-
oblikuje in uresničuje programe za krepitev
zdravja prebivalstva na svojem območju in zagotavlja proračunska sredstva za te
programe;
-
zagotavlja izvajanje higiensko epidemiološke,
zdravstvenostatistične in socialnomedicinske dejavnosti za svoje območje, ki
niso vključene v republiški program;
-
oblikuje in izvaja program nalog za ohranitev
zdravega okolja, ki niso vključene v republiški program;
-
zagotavlja zdravstveno varstvo pripadnikov
Civilne zaščite, gasilskih in drugih splošnih reševalnih služb med
usposabljanjem in opravljanjem nalog zaščite, reševanja in pomoči v enotah,
službah ter drugih operativnih sestavah, ki jih organizirajo občine, če tega
nimajo urejenega na drugi podlagi;
-
kot ustanovitelj javnih zdravstvenih zavodov
zagotavlja sredstva za investicije in za druge obveznosti, določene z zakonom
in z aktom o ustanovitvi;
-
zagotavlja mrliško pregledno službo.
III. ZDRAVSTVENO VARSTVO V ZVEZI Z DELOM IN Z
DELOVNIM OKOLJEM
9. člen
(prenehal
veljati)
10. člen
(prenehal
veljati)
11. člen
(prenehal
veljati)
Drugi del
ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE
12. člen
Zdravstveno zavarovanje je obvezno in
prostovoljno.
Obseg obveznega zdravstvenega zavarovanja
(v nadaljnjem besedilu: obvezno zavarovanje) določa ta zakon.
Nosilec obveznega zavarovanja po tem zakonu
je Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (v nadaljnjem besedilu: Zavod).
Prostovoljno zdravstveno zavarovanje (v
nadaljnjem besedilu: prostovoljno zavarovanje) izvajajo zavarovalnice.
I. OBVEZNO ZAVAROVANJE
13. člen
Obvezno zavarovanje obsega:
1.
zavarovanje za primer bolezni in poškodbe izven
dela;
2.
zavarovanje za primer poškodbe pri delu in
poklicne bolezni.
Z obveznim zavarovanjem se zavarovanim
osebam zagotavlja v obsegu, ki ga določa ta zakon:
1.
plačilo zdravstvenih storitev;
2.
nadomestilo plače med začasno zadržanostjo od
dela;
3.
(prenehala
veljati);
4.
povračilo potnih stroškov v zvezi z
uveljavljanjem zdravstvenih storitev.
1. Zavarovane osebe
14. člen
Zavarovane osebe so zavarovanci in njihovi
družinski člani.
15. člen
Zavarovanci po tem zakonu so:
1.
osebe, ki so v delovnem razmerju v Republiki
Sloveniji;
2.
osebe v delovnem razmerju pri delodajalcu s
sedežem v Republiki Sloveniji, poslane na delo ali na strokovno izpopolnjevanje
v tujino, če niso obvezno zavarovane v državi, v katero so bile poslane;
3.
osebe, zaposlene pri tujih in mednarodnih
organizacijah in ustanovah, tujih konzularnih in diplomatskih predstavništvih s
sedežem v Republiki Sloveniji, če ni z mednarodno pogodbo drugače določeno;
4.
osebe s stalnim prebivališčem v Republiki
Sloveniji, zaposlene pri tujem delodajalcu, ki niso zavarovane pri tujem
nosilcu zdravstvenega zavarovanja;
5.
osebe, ki na območju Republike Slovenije
samostojno opravljajo gospodarsko ali poklicno dejavnost kot edini ali glavni
poklic;
6.
družbeniki osebnih družb, družbeniki družb z
omejeno odgovornostjo in ustanovitelji zavodov, če so družbeniki družb oziroma
ustanovitelji zavodov poslovodne osebe, ki opravljajo poslovodno funkcijo kot
edini ali glavni poklic;
7.
kmetje, člani njihovih gospodarstev in druge
osebe, ki v Republiki Sloveniji opravljajo kmetijsko dejavnost kot edini ali
glavni poklic;
8.
vrhunski športniki in vrhunski šahisti - člani
telesnokulturnih in šahovskih organizacij v Republiki Sloveniji, ki niso
zavarovani iz drugega naslova;
9.
brezposelne osebe, ki prejemajo pri zavodu za
zaposlovanje denarno nadomestilo;
10.
osebe s stalnim prebivališčem v Republiki
Sloveniji, ki prejemajo pokojnino po predpisih Republike Slovenije oziroma
preživnino po predpisih o preživninskem varstvu kmetov;
11.
osebe s stalnim prebivališčem v Republiki
Sloveniji, ki prejemajo pokojnino od tujega nosilca pokojninskega zavarovanja,
če z mednarodno pogodbo ni drugače določeno;
12.
osebe s stalnim prebivališčem v Republiki
Sloveniji, zavarovane pri tujem nosilcu zdravstvenega zavarovanja, ki med
bivanjem v Republiki Sloveniji ne morejo uporabljati pravic iz tega naslova;
13.
družinski člani osebe, zavarovane pri tujem
nosilcu zdravstvenega zavarovanja, ki imajo stalno prebivališče v Republiki
Sloveniji in niso zavarovani kot družinski člani pri tujem nosilcu
zdravstvenega zavarovanja;
14.
tujci, ki se izobražujejo ali izpopolnjujejo v
Republiki Sloveniji, ki niso zavarovani iz drugega naslova;
15.
osebe s stalnim prebivališčem v Republiki
Sloveniji, ki so uživalci invalidnin po predpisih o vojaških invalidih in
civilnih invalidih vojne, pravic po predpisih o varstvu vojnih veteranov, žrtev
vojnega nasilja in udeležencev drugih vojn ter uživalci republiških
priznavalnin, če niso zavarovane iz drugega naslova;
16.
osebe s stalnim prebivališčem v Republiki
Sloveniji, ki prejemajo nadomestilo po zakonu o družbenem varstvu duševno in
telesno prizadetih odraslih oseb, če niso zavarovane iz drugega naslova;
17.
osebe s stalnim prebivališčem v Republiki
Sloveniji, ki prejemajo trajno denarno socialno pomoč in osebe, ki jim je
Republika Slovenija priznala status begunca ali subsidiarno zaščito v skladu s
predpisi o mednarodni zaščiti, če niso zavarovane iz drugega naslova;
18.
osebe s stalnim prebivališčem v Republiki
Sloveniji, ki so uživalci priznavalnin po predpisih o varstvu udeležencev vojn,
če niso zavarovane iz drugega naslova;
19.
vojaški obvezniki s stalnim prebivališčem v
Republiki Sloveniji, ki so v civilni službi kot nadomestilu vojaškega roka;
19.a vojaški obvezniki s stalnim
prebivališčem v Republiki Sloveniji med služenjem vojaškega roka oziroma med
usposabljanjem za rezervno sestavo policije;
20.
osebe s stalnim prebivališčem v Republiki
Sloveniji, če ne izpolnjujejo pogojev za zavarovanje po eni izmed točk iz tega
odstavka in si same plačujejo prispevek;
21.
državljani Republike Slovenije in tujci, ki
imajo dovoljenje za stalno prebivanje, ki jim je po zakonu, ki ureja
uveljavljanje pravic iz javnih sredstev, priznana pravica do plačila prispevka
za obvezno zavarovanje;
22.
priporniki, ki niso zavarovanci iz drugega
naslova do trenutka nastopa pripora oziroma jim zavarovanje preneha v času
pripora, obsojenci na prestajanju kazni zapora, mladoletniškega zapora, mladoletniki
na prestajanju vzgojnega ukrepa oddaje v prevzgojni dom, osebe, ki jim je
izrečen varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v
zdravstvenem zavodu ter obvezno zdravljenje odvisnosti od alkohola in drog.
Pripornike v zavarovanje prijavi zavod za prestajanje kazni zapora, v katerem
so priporniki na prestajanju pripora, druge osebe iz te točke pa zavod oziroma
organizacija v kateri se te osebe nahajajo, najkasneje naslednji delovni dan po
sprejemu teh oseb;
23.
osebe, ki pridobijo pravico po zakonu, ki ureja
starševsko varstvo in sicer:
-
upravičenci do starševskih nadomestil, ki jim
je prenehalo delovno razmerje v času trajanja starševskega dopusta,
-
eden od staršev, ki si na podlagi svoje
dejavnosti plačuje prispevke za socialno varnost za najmanj 20 ur tedensko ter
neguje in varuje otroka do tretjega leta starosti,
-
eden od staršev, ki zapusti trg dela zaradi
nege in varstva štirih ali več otrok;
24.
otroci do 18. leta starosti, ki se šolajo in
niso zavarovani kot družinski člani, ker njihovi starši ne skrbijo za njih
oziroma ker starši ne izpolnjujejo pogojev za vključitev v obvezno zavarovanje;
25.
družinski pomočniki po zakonu, ki ureja
socialno varstvo.
Zavarovancem iz 5., 6., 7. in 8. točke
prvega odstavka tega člena preneha lastnost zavarovanca v obveznem zavarovanju
iz tega naslova z dnem, ko postane odločba o ugotovljeni I. kategoriji
invalidnosti zavarovanca pravnomočna.
Za osebe iz 22. točke prvega odstavka tega
člena lahko zavod oziroma organizacija, v kateri se te osebe nahajajo, za
osebe, ki jim je bil izrečen uklonilni zapor pa zavod za prestajanje kazni
zapora, kjer se te osebe nahajajo na prestajanju uklonilnega zapora pri Zavodu
brez njihovega soglasja pridobi podatek o obstoju obveznega zdravstvenega
zavarovanja, zahteva izdajo potrdila, s katerim se začasno izkazuje lastnost
zavarovane osebe in pridobi kartico zdravstvenega zavarovanja.
Za zavarovance po 7. točki prvega odstavka se štejejo:
-
kmetje, člani njihovih gospodarstev in druge
osebe, ki v Republiki Sloveniji opravljajo kmetijsko dejavnost kot edini ali
glavni poklic, ustvarjajo s to dejavnostjo dohodek in so na tej podlagi
vključeni v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje ali so se v to
zavarovanje vključile prostovoljno;
-
kmetje, člani kmečkih gospodarstev in druge
osebe, ki v Republiki Sloveniji opravljajo kmetijsko dejavnost kot edini ali
glavni poklic in niso pokojninsko in invalidsko zavarovani, če kmečko
gospodarstvo dosega na člana gospodarstva, ki opravlja kmetijsko dejavnost kot
edini ali glavni poklic, mesečno najmanj tolikšen dohodek kmečkega
gospodarstva, ki ustreza znesku 25% minimalne plače. Kot kmečko gospodarstvo se
šteje življenjska skupnost, skupna proizvodnja in poraba prihodkov vseh članov
kmečkega gospodarstva, ne glede na sorodstvene vezi, pod pogojem, da najmanj en
član gospodarstva opravlja kmetijsko dejavnost kot edini ali glavni poklic. Kot
dohodek kmečkega gospodarstva se šteje vsota vseh dohodkov, ki jih v zvezi z
opravljanjem kmetijske, gozdarske in dopolnilne dejavnosti na kmetiji dosežejo
člani kmečkega gospodarstva.
Minimalna plača je najnižji znesek plače za
polni delovni čas po predpisih o minimalni plači.
Zavarovanci iz
prve alinee četrtega odstavka tega člena, ki so se v
obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje vključili prostovoljno, se lahko
odločijo, da se bodo zavarovali za vse pravice iz 13. člena tega zakona ali pa
le za tak obseg pravic, kot zavarovanci iz druge
alinee četrtega odstavka tega člena. Pogoje, pod
katerimi posamezni zavarovanci lahko spremenijo obseg zavarovanja, se določi v
pravilniku, ki ga sprejme minister, pristojen za zdravje.
15.a člen
Po tem zakonu so obvezno zavarovane tudi
osebe iz 1. in 5. točke prvega odstavka prejšnjega člena, ki prebivajo v
Republiki Sloveniji in so v delovnem razmerju oziroma samostojno opravljajo
gospodarsko ali poklicno dejavnost kot edini ali glavni poklic še v eni ali več
državah članicah Evropske unije, Evropskega gospodarskega prostora ali
Švicarski konfederaciji. Za te osebe veljajo enake pravice in obveznosti, ki
izhajajo iz tega zakona in veljajo za osebe iz 1. in 5. točke prvega odstavka
prejšnjega člena.
Zavarovanci iz prejšnjega odstavka
plačujejo prispevek po stopnji, določeni za zavarovance in po stopnji, določeni
za delodajalce, iz naslova sočasne zaposlitve oziroma opravljanja dejavnosti v
drugi državi članici Evropske unije.
16. člen
Za poškodbo pri delu in poklicno bolezen so
zavarovane osebe iz 1., 2., 3., 5., 6., 8., 19., 19.a, 22. in 25. točke prvega
odstavka 15. člena tega zakona. Zavarovanci iz 22. točke prvega odstavka 15.
člena tega zakona so zavarovani za poškodbo pri delu in poklicno bolezen, če so
dejansko vključeni v delo.
Osebe iz 7. točke prvega odstavka
prejšnjega člena so zavarovane za poškodbo pri delu in poklicno bolezen, če
plačujejo prispevek od osnove, določene za pokojninsko in invalidsko
zavarovanje. Osebe iz 7. točke prvega odstavka prejšnjega člena, ki ne
plačujejo tega prispevka, pridobijo v primeru poškodbe pri delu ali poklicne
bolezni pravice v obsegu, določenem za primer bolezni ali poškodbe izven dela.
17. člen
Za poškodbo pri delu in poklicno bolezen so
zavarovani tudi:
1.
učenci in študentje pri praktičnem pouku, pri
opravljanju proizvodnega dela oziroma delovne prakse in na strokovnih
ekskurzijah;
2.
otroci in mladostniki z motnjami v telesnem in
duševnem razvoju ter otroci in mladostniki z nezgodno poškodbo glave in okvaro
možganov pri praktičnem pouku v organizacijah za usposabljanje ali na obveznem
praktičnem delu;
3.
osebe, ki so po končanem šolanju na
prostovoljni praksi, ne glede na to ali za to prakso prejemajo nagrado;
4.
vojaški invalidi, civilni invalidi vojne in
druge invalidne osebe na poklicni rehabilitaciji oziroma usposabljanju pri
praktičnih delih in vajah;
5.
osebe, ki v okviru drugega pravnega razmerja
opravljajo delo oziroma storitev za plačilo, kadar se plačilo, prejeto na
podlagi tega pravnega razmerja, na podlagi zakona, ki ureja dohodnino, šteje za
dohodek in ni oproščen plačila dohodnine ali ni drug dohodek na podlagi zakona,
ki ureja dohodnino, če na podlagi tega dela niso zavarovane za poškodbo pri
delu oziroma poklicno bolezen na podlagi točk tega člena, 16. ali 18. člena
tega zakona;
6.
učenci srednjih šol oziroma študenti višjih in
visokih šol pri opravljanju dela preko pooblaščenih organizacij;
7.
brezposelne osebe na javnih delih,
organiziranih po predpisih o zaposlovanju;
8.
volonterji;
9.
osebe, ki opravljajo splošno koristna in druga
dela po kazenskih predpisih;
10.
osebe, ki opravljajo dejavnost kot postranski
poklic;
11.
osebe, ki opravljajo humanitarna in druga
podobna dela po predpisih o zaposlovanju;
12.
osebe, ki opravljajo kratkotrajno delo po
predpisih, ki urejajo preprečevanje dela in zaposlovanja na črno, in osebe, ki
opravljajo začasno ali občasno delo po predpisih, ki urejajo trg dela.
18. člen
Za poškodbo pri delu so zavarovane tudi:
1.
osebe, ki sodelujejo pri organiziranih javnih
delih splošnega pomena, pri reševalnih akcijah ali pri zaščiti ter reševanju in
pomoči ob naravnih in drugih nesrečah;
2.
udeleženci mladinskih taborov v Republiki
Sloveniji;
3.
osebe, ki opravljajo dela oziroma naloge
vojaške službe ali nadomestne civilne službe, civilne zaščite, službe za
opazovanje in obveščanje, splošnih reševalnih služb ali enot za zveze oziroma
osebe pri usposabljanju za obrambo ter zaščito, reševanje in pomoč;
4.
osebe, ki pomagajo organom za notranje zadeve
in pooblaščenim osebam teh organov pri opravljanju njihovih nalog v skladu z
zakonom;
5.
osebe, ki opravljajo naloge organov za notranje
zadeve kot osebe v rezervnem sestavu organov za notranje zadeve;
6.
osebe, ki opravljajo na poziv državnih in
drugih pooblaščenih organov, javne in druge družbene funkcije ali državljansko
dolžnost;
7.
športniki, trenerji ali organizatorji, ki v
okviru organizirane športne dejavnosti sodelujejo pri športnih akcijah;
8.
osebe, ki kot člani operativnih sestav
prostovoljnih gasilskih organizacij opravljajo naloge pri gašenju požarov,
zaščiti in reševanju pri drugih nesrečah, pri usposabljanju, zavarovanju na
požarno nevarnih mestih in pri javnih prireditvah, naloge pri javnih nastopih
in demonstracijah s prikazovanjem demonstrativnih vaj ter pri poučevanju ljudi
o požarni varnosti;
9.
osebe, ki kot člani gorske reševalne službe,
podvodne ali jamarske reševalne službe oziroma kot vodniki reševalnih psov,
opravljajo naloge zaščite, reševanja in pomoči ali odvrnitve oziroma
preprečitve nevarnosti, ki neposredno ogrožajo življenje ali premoženje ljudi.
19. člen
Za poškodbo pri delu in za poklicno bolezen
se štejejo poškodbe in bolezni v skladu s predpisi, ki urejajo pokojninsko in
invalidsko zavarovanje.
20. člen
Kot družinski člani zavarovanca so ob
pogojih, ki jih določa ta zakon, zavarovani:
a)
ožji družinski člani:
1. zakonec,
2. otroci (zavarovančevi otroci in otroci, ki so z odločbo pristojnega
organa nameščeni v družino z namenom posvojitve);
b)
širši družinski člani:
1. pastorki, ki jih zavarovanec preživlja,
2. vnuki, bratje, sestre in drugi otroci brez staršev, ki jih je
zavarovanec vzel k sebi in jih preživlja, ob pogojih, ki jih določa ta zakon za
otroke,
3. starši (oče in mati, zakonec ali zunajzakonski partner očeta
oziroma matere, ter posvojitelj), ki živijo z zavarovancem v skupnem
gospodinjstvu in jih zavarovanec preživlja ter nimajo za preživljanje dovolj
lastnih sredstev in so trajno in popolnoma nezmožni za delo, razen staršev
zavarovancev iz 24. točke prvega odstavka 15. člena tega zakona.
Za otroka brez staršev se šteje tudi otrok,
ki ima starše, če so starši popolnoma in trajno nezmožni za delo ali, če zaradi
drugih okoliščin ne morejo skrbeti za otroka in ga preživljati.
Družinski člani so zavarovani, če imajo
stalno prebivališče v Republiki Sloveniji, razen če ni za ožje družinske člane
z mednarodno pogodbo drugače določeno.
21. člen
Zakonec je zavarovan kot družinski član, če
ni sam zavarovanec.
Ob pogoju iz prejšnjega odstavka je
zavarovan tudi razvezani zakonec, ki mu je s sodno odločbo prisojena preživnina.
Kot zakonec je zavarovana tudi oseba, ki
živi z zavarovancem v življenjski skupnosti, ki je po zakonu o zakonski zvezi
in družinskih razmerjih v pravnih posledicah izenačena z zakonsko zvezo.
22. člen
Otrok, ki ni sam zavarovanec, je zdravstveno
zavarovan kot družinski član do dopolnjenega 15. leta starosti oziroma do
dopolnjenega 18. leta starosti, po tej starosti pa, če se šola, in sicer do
konca šolanja, vendar največ do konca šolskega oziroma
študijskega leta, v katerem dopolni 26 let.
Otrok, ki postane popolnoma in trajno
nezmožen za delo do dopolnjenega 18. leta starosti ali do konca rednega
šolanja, je zavarovan kot družinski član, dokler traja takšna nezmožnost, če ga
zavarovanec preživlja oziroma če ni zavarovanec iz 16. točke prvega odstavka
15. člena tega zakona.
2. Pravice iz obveznega zavarovanja
Pravice do zdravstvenih storitev
23. člen
Iz obveznega zavarovanja se zavarovani
osebi zagotavlja plačilo naslednjih zdravstvenih storitev:
1.
preventivne zdravstvene storitve:
-
sistematični in drugi preventivni zdravstveni
pregledi na primarni ravni zdravstvene dejavnosti otrok, dijakov in študentov
do dopolnjenega 26. leta starosti, drugih odraslih oseb v skladu s programom,
vključno za registrirane športnike, svetovanje pri načrtovanju družine in
preventivne zdravstvene storitve nosečnic, razen preventivnih zdravstvenih
pregledov, ki jih zagotavlja delodajalec,
-
zdravstvene storitve zgodnjega odkrivanja
dejavnikov tveganja za nastanek kroničnih nenalezljivih bolezni na primarni
ravni zdravstvene dejavnosti, vključno s presejalnimi testi, v skladu s
programom, ki ga sprejme Zdravstveni svet,
-
zdravstvene storitve za krepitev zdravja in
spreminjanja nezdravega življenjskega sloga na primarni ravni zdravstvene
dejavnosti,
-
cepljenje in obvezna zaščita z zdravili v
skladu z zakonom, ki ureja nalezljive bolezni,
2.
zdravljenje, ki obsega diagnostične zdravstvene
storitve (npr. pregled ali preiskava), terapevtske zdravstvene storitve (npr.
ambulantne storitve, operativni poseg), zdravstvene storitve s področja
reprodukcije (npr. kontracepcija, zdravstvene storitve v zvezi z nosečnostjo,
porodom, zdravljenjem zmanjšane plodnosti, umetno oploditvijo, sterilizacijo in
umetno prekinitvijo nosečnosti) in zdravstvene storitve v zvezi z dajanjem in
izmenjavo tkiv in organov za presaditev drugim osebam,
3.
zdravljenje v tujini, v skladu s tem zakonom,
4.
medicinska rehabilitacija, vključno z
zdraviliškim zdravljenjem,
5.
zdravstvena nega, razen če so zavarovani osebi
v obveznem zavarovanju za dolgotrajno oskrbo priznane primerljive storitve
zdravstvene nege, vezane na osnovna dnevna opravila,
6.
paliativna oskrba,
7.
reševalni prevozi:
-
nujni reševalni prevozi v okviru nujne
medicinske pomoči in
-
nenujni reševalni prevozi, če je zavarovana
oseba nepokretna ali za prevoz na in z dialize ali če zaradi zdravstvenega
stanja potrebuje spremstvo zdravstvenega delavca ali če bi bil prevoz z javnim
prevoznim sredstvom ali osebnim avtomobilom za njeno zdravje škodljiv,
8.
sobivanje enega od staršev, rejnika, skrbnika,
zakonca ali zunajzakonskega partnerja, kadar sobiva ob otroku svojega zakonca
ali zunajzakonskega partnerja, v zdravstvenem zavodu ali zdravilišču z bolnim
otrokom do vključno 14. leta starosti, z bolnim otrokom do 18. leta
starosti oziroma dokler traja roditeljska pravica v primeru težje okvare ali
poškodbe možganov ali hrbtenjače, pri kateri je potrebno usposabljanje za
poznejšo medicinsko rehabilitacijo na domu, ali v primeru kronične bolezni ali
okvare v času usposabljanja za poznejšo medicinsko rehabilitacijo na domu, ali
v primeru zdravljenja težkega zdravstvenega stanja, ne glede na starost z osebo
s posebnimi potrebami, ki potrebuje 24-urno nego in oskrbo, oziroma z osebo s
statusom po zakonu, ki ureja socialno vključevanje invalidov,
9.
skupinski zdravstveni programi zaradi krepitve
zdravstvenega stanja otrok do 18. leta starosti, ki so v koledarskem letu
večkrat hospitalizirani ali vsaj dvakrat bolni,
10.
skupinski zdravstveni programi zaradi
usposabljanja za obvladovanje zdravstvenega stanja otrok do 18. leta starosti s
cerebralno paralizo, živčno-mišičnimi boleznimi ali druge vrste gibalne
oviranosti, poškodbo glave, otrok z juvenilnim revmatoidnim artritisom, s
sladkorno boleznijo, fenilketonurijo, celiakijo ali prekomerno telesno težo ter
otrok z motnjo avtističnega spektra, z razvojnim zaostankom ali intelektualno
manjzmožnostjo,
11.
skupinski zdravstveni programi za
izboljševanje, ohranjevanje ali preprečevanje poslabšanja zdravstvenega stanja
oseb z mišičnimi in živčno-mišičnimi boleznimi, s paraplegijo, tetraplegijo,
cerebralno paralizo, poškodbo glave, z najtežjo obliko hemiplegije ali
generalizirane psoriaze, multiplo sklerozo, s poliomelitisom, Parkinsonovo
boleznijo ali težjo ali težko motnjo v duševnem razvoju ob določeni
funkcionalni okvari.
Zdravstvene storitve iz 1., 2., 3. in 4.
točke prejšnjega odstavka vključujejo tudi zobozdravstvene storitve.
Zdravstvene storitve iz 1. do 6. točke prejšnjega odstavka vključujejo tudi
lekarniške storitve ter zdravila, živila za posebne zdravstvene namene in
medicinske pripomočke, ki se predpisujejo na listino Zavoda ali jih zagotavlja
izvajalec zdravstvene dejavnosti sam v okviru zdravstvene storitve.
Zavod lahko določi pogoj predhodnega
zavarovanja do šest mesecev za pravice do zobnoprotetičnih in medicinskih
pripomočkov.
Natančnejši obseg preventivnih zdravstvenih
storitev iz 1. točke prvega odstavka tega člena, natančnejši postopek njihovega
uveljavljanja, njihove standarde in normative določi minister, pristojen za
zdravje, na predlog Zdravstvenega sveta, razen cepljenj in obvezne zaščite z
zdravili, ki jih določi v skladu z zakonom, ki ureja nalezljive bolezni. Za
izvajanje zdravstvenih storitev iz prejšnjega stavka lahko njihovi izvajalci od
Zavoda ali iz Centralnega registra prebivalstva pridobijo osebne podatke o
zavarovanih osebah, ki imajo pravico do teh zdravstvenih storitev.
Vsebino, način izvedbe in podrobnejša
merila za izvajanje skupinskih zdravstvenih programov iz 9., 10. in 11. točke
prvega odstavka tega člena določi minister, pristojen za zdravje.
Zavarovanci iz 22. točke prvega odstavka
15. člena tega zakona imajo omejeno pravico do proste izbire zdravnika v
zdravstvenem zavodu, ki jo uresničujejo v skladu s predpisi s področja
izvrševanja kazenskih sankcij. Ti zavarovanci nimajo pravice do zdravstvenih
storitev na domu, zdravljenja v tujini, zdraviliškega zdravljenja, sobivanja,
skupinskih zdravstvenih programov iz prvega odstavka tega člena in nadomestila
za začasno zadržanost od dela, čeprav delajo v režijskih obratih, nege ožjega
družinskega člana, povračil potnih stroškov v zvezi z uveljavljanjem
zdravstvenih storitev. Prav tako se po teh zavarovancih ne morejo zavarovati
njihovi družinski člani, razen otroka, ki skupaj z obsojenko biva v zavodu in
nima drugače urejenega obveznega zavarovanja.
Zavod lahko zavarovani osebi izjemoma delno
ali v celoti odobri plačilo ali povračilo stroškov zdravila, živila za posebne
zdravstvene namene, prehranskega dopolnila, dermatološkega izdelka,
medicinskega pripomočka ali zdravstvene storitve, do katere zavarovana oseba
nima pravice iz obveznega zavarovanja, če ima zavarovana oseba bolezni ali
poškodbe, ki so privedle do izjemnega zdravstvenega stanja, z izjemoma odobreno
zdravstveno storitvijo pa je utemeljeno pričakovati ozdravitev, bistveno
izboljšanje zdravstvenega stanja, preprečitev ali bistveno upočasnitev
nadaljnjega poslabšanja zdravstvenega stanja, vključno z zagotavljanjem
zdravstvene nege pri zavarovani osebi, in tega učinka ni mogoče zadovoljivo
doseči z zdravstvenimi storitvami, do katerih ima pravico iz obveznega
zavarovanja (v nadaljnjem besedilu: izjemna odobritev).
Zdravilo in živilo za posebne zdravstvene
namene se pod pogoji iz prejšnjega odstavka lahko izjemoma odobrita, če ga na
osnovi strokovnih virov priporoča ustrezen izvajalec zdravstvene dejavnosti v
Republiki Sloveniji ali v tujini, pri čemer Zavod upošteva tudi merila za
razvrstitev iz 23.b člena tega zakona. Prehransko dopolnilo se pod pogoji iz
prejšnjega odstavka lahko izjemoma odobri, če ga na osnovi strokovnih virov
priporoča ustrezen izvajalec zdravstvene dejavnosti v Republiki Sloveniji ali v
tujini, pri čemer Zavod upošteva tudi, ali ima učinkovitost zdravila in ali na
trgu v Republiki Sloveniji obstaja zdravilo s primerljivo učinkovino in
jakostjo. Dermatološki izdelek se pod pogoji iz prejšnjega odstavka lahko
izjemoma odobri, če ga na osnovi strokovnih virov priporoča izvajalec, ki
opravlja zdravstveno dejavnost na terciarni ravni v Republiki Sloveniji ali
tujini.
Ne glede na pogoje iz sedmega odstavka tega
člena se zavarovani osebi lahko izjemoma odobri medicinski pripomoček, če ima
ta medicinski pripomoček enak ali podoben učinek kot zdravilo, ki je pravica iz
obveznega zavarovanja, a v času zdravljenja v Republiki Sloveniji to zdravilo
zaradi motenj v preskrbi ni dosegljivo in zdravila ni mogoče zamenjati z drugim
zdravilom.
Ne glede na prvi odstavek 84. člena
tega zakona o izjemni odobritvi na I. stopnji odloča uradna oseba na
Direkciji Zavoda, na II. stopnji pa komisija, katere člane imenuje direktor
Zavoda.
Natančnejše pogoje in natančnejši postopek
o izjemni odobritvi določi upravni odbor Zavoda s splošnim aktom.
23.a člen
Zavod zagotavlja iz obveznega zavarovanja
sredstva za zdravila, razvrščena na pozitivno listo, na podlagi:
-
veljavne cene, določene v skladu predpisi, ki
urejajo zdravila, ali
-
najvišje priznane vrednosti, ki jih določa
Zavod najmanj vsakih šest mesecev za skupine medsebojno zamenljivih zdravil,
določene s predpisi, ki urejajo zdravila, in za terapevtske skupine zdravil, ki
jih določa Zavod, ali
-
veljavne cene za zdravilo, ki je v posamezni
skupini medsebojnih zamenljivih zdravil oziroma posamezni terapevtski skupini,
kadar je ta nižja od njihove najvišje priznane vrednosti.
Ne glede na določbo druge alinee prejšnjega
odstavka Zavod zagotavlja iz obveznega zavarovanja sredstva za zdravilo iz
posamezne skupine medsebojno zamenljivih zdravil oziroma posamezne terapevtske
skupine zdravil po veljavni ceni iz prejšnjega
odstavka, kadar iz zdravstvenih razlogov enakovredno
zdravljenje z drugim zdravilom iz skupine medsebojno zamenljivih zdravil oziroma
terapevtske skupine zdravil ni mogoče. Za zdravstveni razlog se šteje alergija
na zdravilo ali drug neželeni učinek zdravila, ki ogroža zdravje zavarovane
osebe, in se dokumentira v zdravstveni dokumentaciji zavarovane osebe.
Za skupine medsebojno zamenljivih zdravil
se določi najvišja priznana vrednost, ki ne sme biti višja od najnižje veljavne
cene zdravila v posamezni skupini medsebojno zamenljivih zdravil, ki je
dostopno na trgu v Republiki Sloveniji v času določanja najvišje priznane
vrednosti.
Za posamezno terapevtsko skupino zdravil se
določi najvišja priznana vrednost, ki je na ravni cene zdravila z najugodnejšim
razmerjem med stroški in učinki zdravljenja, tako, da krije vse odmerke vsaj
enega zdravila v tej terapevtski skupini zdravil. Za izračune se upoštevajo
primerljivi odmerki.
Ne glede na prejšnji odstavek se lahko
zdravilu v posamezni terapevtski skupini zdravil določi višja najvišja priznana
vrednost, če zdravilo zaradi farmacevtske oblike ali kliničnih lastnosti
predstavlja prednost za zavarovano osebo.
Zavod zagotavlja iz obveznega zavarovanja
sredstva za živila za posebne zdravstvene namene, razvrščena
na pozitivno listo na podlagi:
-
cene, ki jo dogovori Zavod s ponudnikom živil,
ali
-
najvišje priznane vrednosti za živilo, ki jo
določi Zavod najmanj vsakih šest mesecev.
Zavod vodi evidenco o zdravilih in živilih
za posebne zdravstvene namene, ki so razvrščena na pozitivno listo, najvišjih
priznanih vrednostih za posamezne skupine medsebojno zamenljivih zdravil,
terapevtskih skupin zdravil in njihovih najvišjih priznanih vrednosti in za
živila za posebne zdravstvene namene ter jih objavlja na svoji spletni strani.
23.b člen
Na pozitivno listo Zavod razvršča zdravila
na podlagi naslednjih meril:
-
pomen zdravila z vidika javnega zdravja,
-
prednostne naloge izvajanja programa
zdravstvenega varstva,
-
terapevtski pomen zdravila,
-
relativna terapevtska vrednost zdravila,
-
ocena farmakoekonomskih podatkov za zdravilo,
-
ocena etičnih vidikov,
-
prioritete programov zdravstvenega varstva,
-
podatki in ocene iz referenčnih virov.
Na pozitivno listo Zavod razvršča živila za
posebne zdravstvene namene na podlagi naslednjih meril:
-
pomen živila za posebne zdravstvene namene z
vidika javnega zdravja,
-
terapevtski pomen živila za posebne zdravstvene
namene,
-
prilagojenost sestave hranil v živilu,
specifično za bolezen, motnjo ali zdravstveno stanje,
-
dogovorjena cena živila za posebne zdravstvene
namene med predlagateljem razvrstitve in Zavodom.
Ne glede na prvi in drugi odstavek tega
člena na pozitivno listo ne morejo biti razvrščena zdravila in živila za
posebne zdravstvene namene, ki:
-
ne izkazujejo enake ali dodane vrednosti v
terapevtskem ali ekonomskem smislu v primerjavi z zdravili oziroma živili v
isti terapevtski skupini, ki so že razvrščena na pozitivno listo ali
-
se uporabljajo za blažitev simptomov oziroma
zdravljenje stanj, ki so z javno zdravstvenega vidika manj pomembna ali
-
se uporabljajo pri obravnavi stanj, ki jih je
mogoče urediti ali pozdraviti zgolj s spremenjenim načinom življenja.
Zavod lahko ob razvrstitvi zdravila ali
živila za posamezne zdravstvene namene na pozitivno listo določi omejitev
predpisovanja ali izdajanja posameznega zdravila oziroma živila za posebne
zdravstvene namene. Omejitev se lahko nanaša na populacijsko skupino, ki lahko
zdravilo prejme, indikacijsko področje, za katero se sme zdravilo predpisovati,
stopnjo izraženosti bolezni, za katero se sme zdravilo predpisovati, vrsto
specializacije zdravnika, ki sme zdravilo predpisati ali obveznost predhodne
odobritve strokovne komisije, ki odloča o predpisovanju določenih zdravil,
pridobljenih z biotehnološkimi postopki ter živil za posebne zdravstvene
namene.
23.c člen
Vlogo za razvrstitev zdravil na pozitivno
listo lahko vložijo Zavodu naslednji predlagatelji:
-
imetnik dovoljenja za promet z zdravilom
oziroma njegov zastopnik v Republiki Sloveniji;
-
imetnik dovoljenja za promet s paralelno
vnesenim ali uvoženim zdravilom;
-
imetnik dovoljenja za vnos ali uvoz zdravila,
razvrščenega na seznam nujno potrebnih zdravil;
-
imetnik pozitivnega mnenja Evropske agencije za
zdravila za paralelno distribucijo zdravila.
Vlogo za razvrstitev živil za posebne
zdravstvene namene na pozitivno listo lahko vloži Zavodu proizvajalec živila za
posebne zdravstvene namene oziroma njegov zastopnik.
Ne glede na določilo prvega in drugega
odstavka tega člena lahko Zavod razvršča zdravila in živila za posebne
zdravstvene namene na pozitivno listo tudi na pobudo bolnišnic ali na lastno
pobudo.
Vloga za razvrstitev zdravila ali živila za
posebne zdravstvene namene mora vsebovati podatke o predlagatelju ter tehnične
in strokovne podatke o zdravilu ali živilu za posebne zdravstvene namene. Vloga
za razvrstitev zdravila mora vsebovati tudi odločbo o najvišji dovoljeni ceni
oziroma izredni višji dovoljeni ceni, ki jo je izdal organ, pristojen za
zdravila, v skladu s predpisi, ki urejajo cene zdravil.
Zavod izda odločbo o razvrstitvi zdravila
na pozitivno listo oziroma odločbo o nerazvrstitvi zdravila na pozitivno listo,
ki začne veljati najkasneje v roku 90 dni od prejema popolne vloge. Ta rok se
lahko podaljša le v primeru, ko je organ, pristojen za zdravila, določil
najvišjo dovoljeno ceno pred iztekom 90 dni. Postopek določanja najvišje
dovoljene cene skladno s predpisi, ki urejajo cene zdravil, ter postopek
razvrščanja zdravila na pozitivno listo vključno z uveljavitvijo razvrstitve,
ne smeta skupaj presegati 180 dni.
Zavod izda odločbo o razvrstitvi živila na
pozitivno listo oziroma nerazvrstitvi živila za posebne zdravstvene namene na
pozitivno listo najkasneje v roku 180 dni od prejema popolne vloge. Če Zavod
med postopkom razvrščanja ugotovi, da so podatki v vlogi nejasni ali
neustrezni, o tem obvesti predlagatelja in ga pozove, da vlogo dopolni. Do
predložitve zahtevanih podatkov se postopek razvrščanja odloži ter rok za izdajo
odločbe ne teče.
Zavod lahko na pobudo zdravstvenih
institucij ali na lastno pobudo uvede postopek za izločitev zdravila ali živila
za posebne zdravstvene namene s pozitivne liste, kadar ne izpolnjujejo več
meril iz prvega oziroma drugega odstavka prejšnjega
člena oziroma ko pride do izpolnitve enega od meril iz
tretjega odstavka prejšnjega člena.
Odločba o razvrstitvi ali nerazvrstitvi
zdravila in živila za posebne zdravstvene namene na pozitivno listo ali o
izločitvi s pozitivne liste mora biti obrazložena z navedbo razlogov, ki
temeljijo na merilih iz prvega, drugega in tretjega odstavka prejšnjega člena.
Predlagatelj se lahko zoper odločbo iz
petega in šestega odstavka tega člena pritoži v 30 dneh od prejema odločbe.
Pritožba, ki se vloži na Zavod, ne zadrži njene izvršitve. O pritožbi odloči
minister, pristojen za zdravje, v roku 60 dni od prejema pritožbe. Odločitev
pristojnega ministra lahko vlagatelj v roku 30 dni od prejema odločbe izpodbija
s tožbo v upravnem sporu pred Upravnim sodiščem Republike Slovenije.
Natančnejši postopek in podrobnejša merila
za razvrščanje zdravil in živil za posebne zdravstvene namene na pozitivno
listo, za izločitev zdravil in živil za posebne zdravstvene namene iz pozitivne
liste, podrobnejše sestavine vloge ter morebitne stroške postopka, pogoje in
postopek za določanje omejitev iz četrtega odstavka prejšnjega
člena, način, postopek in merila ter roke za določanje
najvišjih priznanih vrednosti za posamezne skupine medsebojno zamenljivih
zdravil ter za živila za posebne zdravstvene namene, merila ter pogoje in
postopek za sklenitev dogovora o ceni zdravil z Zavodom v skladu s predpisi, ki
urejajo cene zdravil, ureja splošni akt Zavoda, h kateremu da soglasje
minister, pristojen za zdravje.
Terapevtske skupine zdravil in njihove
najvišje priznane vrednosti izmed zdravil, razvrščenih na pozitivno listo, na
lastno pobudo določi Zavod s splošnim aktom upravnega odbora Zavoda, ki se
objavi na spletni strani Zavoda. Natančnejši postopek in natančnejše pogoje za
določanje terapevtskih skupin zdravil ter njihovih najvišjih priznanih
vrednosti določi Zavod v splošnem aktu v soglasju z ministrom, pristojnim za
zdravje.
24. člen
(črtan)
25. člen
(črtan)
26. člen
Natančnejši obseg zdravstvenih storitev iz
prvega odstavka 23. člena ter 23.c člena tega zakona, ki se zagotavljajo v
breme obveznega zavarovanja, natančnejši postopek uveljavljanja pravic,
standarde in normative določi Zavod v splošnih aktih v soglasju z ministrom,
pristojnim za zdravje.
27. člen
Zavod zagotavlja plačilo zdravstvenih
storitev tujcem, ki niso zavarovani po tem zakonu, če tako določa mednarodna
pogodba.
Nadomestila med začasno zadržanostjo
od dela
28. člen
Pravico do nadomestila med začasno
zadržanostjo od dela (v nadaljnjem besedilu: nadomestilo) imajo:
-
zavarovanci iz 1., 2., 3., 4., 5., 6. in 8.
točke prvega odstavka 15. člena tega zakona,
-
zavarovanci iz 7. točke prvega odstavka 15.
člena tega zakona, če plačujejo prispevek od osnove, določene za pokojninsko in
invalidsko zavarovanje.
29. člen
Nadomestilo gre zavarovancem na podlagi
mnenja osebnega zdravnika oziroma pristojne zdravniške komisije:
-
od prvega dne zadržanosti od dela zaradi
presaditve živega tkiva in organov v korist druge osebe, posledic dajanja krvi,
nege ožjega družinskega člana, izolacije in spremstva, ki ju odredi zdravnik
ter poškodb, nastalih v okoliščinah iz 18. člena tega zakona;
-
od 31. dne zadržanosti od dela v vseh drugih
primerih. (delno
se preneha uporabljati)
Ne glede na drugo alinejo prejšnjega odstavka in zakon, ki
ureja delovna razmerja, gre zavarovancem v primerih nezmožnosti za delo zaradi
bolezni ali poškodbe, ki ni povezana z delom, nadomestilo plače od 21. dne
zadržanosti od dela.
Ne glede na prejšnji odstavek gre
nadomestilo zavarovancem od prvega dne zadržanosti od dela na podlagi potrdila
izvajalca o sobivanju brez ugotavljanja začasne zadržanosti od dela tudi zaradi
sobivanja enega od staršev, rejnika, skrbnika, zakonca ali zunajzakonskega partnerja,
kadar sobiva ob otroku svojega zakonca ali zunajzakonskega partnerja, v
zdravstvenem zavodu ali zdravilišču:
-
z bolnim otrokom do vključno 14. leta starosti;
-
z bolnim otrokom do 18. leta starosti oziroma
dokler traja roditeljska pravica v primeru težje okvare ali poškodbe možganov
ali hrbtenjače, pri kateri je potrebno usposabljanje za poznejšo medicinsko
rehabilitacijo na domu, ali v primeru kronične bolezni ali okvare v času
usposabljanja za poznejšo medicinsko rehabilitacijo na domu, ali v primeru zdravljenja
težkega zdravstvenega stanja;
-
ne glede na starost z osebo s posebnimi potrebami, ki
potrebuje 24-urno nego in oskrbo, oziroma z osebo s statusom po zakonu, ki
ureja socialno vključevanje invalidov.
Zavarovancu pripada nadomestilo za delovne
dneve oziroma delovne ure, ko je zadržan od dela, kot tudi za praznične in
druge dela proste dni, določene z zakonom.
30. člen
Pravica do nadomestila zaradi nege ožjega
družinskega člana traja v posameznem primeru največ do 10 dni, za otroke do sedem let starosti
ali starejšega zmerno, težje ali težko duševno in telesno prizadetega otroka pa
do 20 dni.
Kadar to terja zdravstveno stanje ožjega
družinskega člana, lahko pristojni imenovani zdravnik izjemoma podaljša
trajanje pravice do nadomestila, vendar največ do 40
dni za nego otrok do sedem let starosti ali starejšega zmerno, težje ali težko
duševno in telesno prizadetega otroka oziroma do 20
dni za nego drugih ožjih družinskih članov.
Imenovani zdravnik lahko izjemoma podaljša
trajanje pravice do nadomestila osebnega dohodka za nego otroka, in sicer v
primerih, ko je taka odsotnost potrebna zaradi nenadnega poslabšanja
zdravstvenega stanja otroka oziroma v drugih izjemnih primerih. Taka odsotnost
ne more biti daljša od 6 mesecev.
Ne glede na prejšnji odstavek lahko na
predlog strokovnega kolegija Kliničnega centra Ljubljana – Pediatrične klinike,
imenovani zdravnik podaljša trajanje pravice do nadomestila plače za nego
otroka in sicer v primerih, ko je to potrebno zaradi težke možganske okvare,
rakavih obolenj ali drugih posebno hudih poslabšanj zdravstvenega stanja.
To pravico lahko uveljavlja eden od staršev
do dopolnjenega 18. leta otrokove starosti oziroma dokler traja roditeljska
pravica.
Trajanje odsotnosti je odvisno od stanja
bolezni in se glede na dinamiko poteka bolezni presoja individualno.
Določbe tega člena veljajo tudi za rejnika
in skrbnika, kadar otroka dejansko neguje in varuje ter za zakonca ali
zunajzakonskega partnerja, kadar dejansko neguje in varuje otroka svojega
zakonca ali zunajzakonskega partnerja.
30.a člen
Pravica do denarnega nadomestila zaradi
sobivanja enega od staršev, rejnika, skrbnika, zakonca ali zunajzakonskega
partnerja, kadar sobiva ob otroku svojega zakonca ali zunajzakonskega
partnerja, v zdravstvenem zavodu ali zdravilišču z bolnim otrokom traja, dokler
traja sobivanje.
Nadomestilo za sobivanje se odmerja v
enakem odstotku kot nadomestilo zaradi nege ožjega družinskega člana.
31. člen
Osnova za nadomestilo je povprečna mesečna
plača in nadomestila oziroma povprečna osnova za plačilo prispevkov v
koledarskem letu pred letom, v katerem je nastala začasna zadržanost od dela.
Osnove za plačevanje prispevkov iz drugega
in tretjega odstavka 55.a člena tega zakona se ne vštevajo v osnovo za
nadomestilo med začasno zadržanostjo od dela.
Nadomestilo znaša:
-
100 % osnove ob zadržanosti od dela zaradi
poklicne bolezni, poškodbe pri delu, darovanja in posledic darovanja živega tkiva in organov v korist druge osebe, posledic dajanja
krvi ter izolacije, ki jo odredi zdravnik;
-
90 % osnove ob zadržanosti od dela zaradi
bolezni;
-
80 % osnove ob zadržanosti od dela zaradi
poškodb izven dela, nege družinskega člana in spremstva, ki ga odredi zdravnik.
Ne glede na prejšnji odstavek za prvih 90
dni nadomestilo znaša:
-
90 % osnove v primerih iz prve alinee
prejšnjega odstavka, razen v primeru zadržanosti od dela zaradi poklicne
bolezni, poškodbe pri delu, darovanja in
posledic darovanja živega tkiva in organov v korist druge osebe in posledic
darovanja krvi;
-
80 % osnove v primerih iz druge alinee
prejšnjega odstavka;
-
70 % osnove v primerih iz tretje alinee
prejšnjega odstavka, razen v primeru zadržanosti od dela zaradi nege
družinskega člana.
Vojaški invalidi in civilni invalidi vojne
imajo pravico do nadomestila v višini 100 % od osnove tudi v primerih iz druge
in tretje alinee prejšnjega odstavka.
Ne glede na prejšnji odstavek za prvih 90
dni nadomestilo znaša 90 % od osnove v vseh primerih, razen v primeru zadržanosti od dela
zaradi poklicne bolezni, poškodbe pri delu, nege
družinskega člana, darovanja in posledic darovanja živega tkiva in organov
v korist druge osebe in posledic darovanja krvi, ko
nadomestilo znaša 100 % od osnove.
Nadomestilo ne more biti manjše od
60 % minimalne plače, ki je določena z zakonom, ki ureja minimalno plačo.
Ne glede na prejšnji stavek je za zavarovanca, katerega osnova za plačilo
prispevkov je nižja od 60 % minimalne plače, najnižje nadomestilo določeno
v višini osnove, po kateri je zavarovan. Nadomestilo ne more biti višje od
plače, ki bi jo zavarovanec dobil, če bi delal oziroma od osnove, po kateri je v
času zadržanosti od dela zavarovan.
Ne glede na določbe 85. člena tega zakona
se odločba, s katero se odloči o začasni nezmožnosti za delo, delodajalcu vroči
z navadno vročitvijo, vročitev pa se šteje za opravljeno tretji dan od dneva
odpreme.
32. člen
Osnova za nadomestilo za zavarovanca, ki ni
imel plače oziroma osnove za plačilo prispevkov v obdobju iz prvega odstavka
prejšnjega člena, je povprečni mesečni znesek plač oziroma osnov za plačilo
prispevkov v času zavarovanja pred začetkom zadržanosti od dela.
Zavarovancu, ki se je poškodoval na poti na
delo, preden je nastopil delo in zavarovancu, ki po odslužitvi ali doslužitvi
vojaškega roka ali po predčasnem odpustu s služenja vojaškega roka zaradi
bolezni ali poškodbe ne more nastopiti dela, se za izračun osnove upošteva
plača, ki bi jo prejemal, če bi nastopil delo.
33. člen
Zavarovanec, ki na podlagi mnenja osebnega
zdravnika oziroma zdravniške komisije dela skrajšan delovni čas, ima za čas
zadržanosti od dela pravico do nadomestila. Če je njegova plača za skrajšani
delovni čas manjša od nadomestila, ki mu pripada za čas, ko ne dela, ima
pravico tudi do nadomestila za to razliko.
Če zavarovanec na podlagi ugotovitve
zdravniške komisije ne more opravljati svojega dela in dela poln delovni čas na
drugem delu, ima pravico do razlike med plačo in višino nadomestila, ki bi mu
pripadalo, če ne bi delal.
34. člen
Zavarovanca, ki je zadržan od dela zaradi
začasne nezmožnosti za delo, osebni zdravnik oziroma zdravniška komisija napoti
na invalidsko komisijo, če oceni, da ni pričakovati povrnitve delovne zmožnosti.
Zavarovancu, ki mu je med trajanjem
zadržanosti od dela prenehalo delovno razmerje, pripada nadomestilo še za
največ 30 dni začasne nezmožnosti za delo po prenehanju delovnega razmerja.
Če je zadržanost od dela posledica poškodbe
pri delu ali poklicne bolezni, pripada zavarovancu nadomestilo tudi po
prenehanju delovnega razmerja, in sicer dokler ni spet zmožen za delo.
Zavarovancu, ki je v času, ko prejema
nadomestilo, začasno odstranjen z dela, se nadomestilo zniža za toliko, kolikor
bi se v tem času znižala njegova plača.
35. člen
Zavarovanec ni upravičen do nadomestila med
začasno zadržanostjo od dela če v tem času opravlja pridobitno delo.
Zavarovancu se zadrži izplačevanje
nadomestila:
-
če neopravičeno najpozneje tri dni po začetku
bolezni ne obvesti delodajalca oziroma osebnega zdravnika, da je zbolel;
-
če se brez opravičenega vzroka ne odzove vabilu
na zdravniški pregled ali zdravniško komisijo
-
če pooblaščeni zdravnik, zdravniška komisija
ali nadzorni organ ugotovi, da se ne ravna po navodilih za zdravljenje ali če
brez dovoljenja zdravnika odpotuje iz kraja stalnega prebivališča.
Izplačevanje nadomestila se zadrži za čas,
dokler se zavarovanec ne javi, ne pride na pregled oziroma dokler se ne začne
ravnati po navodilu zdravnika. Zavarovancu se zadržano nadomestilo izplača za
ves čas opravičene zadržanosti od dela.
Pogrebnina in posmrtnina
(prenehal
veljati)
36. člen
(prenehal
veljati)
37. člen
(prenehal
veljati)
38. člen
(prenehal
veljati)
38.a člen
(črtan)
Povračilo potnih stroškov
39. člen
Zavarovane osebe imajo pri uresničevanju
pravic do zdravstvenih storitev pravico do povračila potnih stroškov, ki
obsega:
-
prevozne stroške,
-
stroške prehrane in nastanitve med potovanjem
in bivanjem v drugem kraju.
40. člen
Zavarovana oseba ima iz obveznega
zavarovanja pravico do povračila prevoznih stroškov:
-
če zaradi uveljavljanja pravice do zdravstvene
storitve v Republiki Sloveniji potuje k zdravniku ali v zdravstveni zavod v
drug kraj, ker v kraju njenega stalnega prebivališča ali njene zaposlitve ni
zdravnika ali ustreznega zdravstvenega zavoda;
-
če jo osebni zdravnik, zdravstveni zavod ali
zdravniška komisija povabi na osebno obravnavo v kraj zunaj kraja njenega
stalnega prebivališča ali kraja njene zaposlitve;
-
če uveljavlja pravico do zdravljenja v tujini
iz 44.a ali 44.b člena tega zakona.
Ne glede na prvo in drugo alinejo
prejšnjega odstavka zavarovana oseba nima pravice do povračila prevoznih
stroškov, če uveljavlja pravico do naslednjih zdravstvenih storitev:
-
zdravstvenih storitev v specialistično
ambulantni ali bolnišnični dejavnosti ali zdraviliškega zdravljenja, ki je
nadaljevanje bolnišničnega zdravljenja, če te zdravstvene storitve uveljavlja
zaradi poškodbe izven dela;
-
zdraviliškega zdravljenja, ki ni nadaljevanje
bolnišničnega zdravljenja;
-
zobno-protetičnega zdravljenja;
-
izdaje zdravila, živila za posebne zdravstvene
namene ali medicinskega pripomočka.
Ne glede na prvo, drugo in tretjo alinejo
prejšnjega odstavka ima zavarovana oseba pravico do povračila prevoznih
stroškov zaradi uveljavljanja pravice do naslednjih zdravstvenih storitev:
1.
zdravljenja in medicinske rehabilitacije otrok,
učencev in študentov, ki se redno šolajo, in sicer do konca šolanja, vendar
največ do konca šolskega oziroma študijskega leta, v katerem dopolni 26 let ter
otrok in mladostnikov z motnjami v telesnem in duševnem razvoju;
2.
zdravljenja in medicinske rehabilitacije
malignih bolezni, mišičnih in živčno-mišičnih bolezni, paraplegije,
tetraplegije, cerebralne paralize, epilepsije, hemofilije, duševnih bolezni,
razvitih oblik sladkorne bolezni, multiple skleroze in psoriaze;
3.
zdravljenja in medicinske rehabilitacije
slepote in slabovidnosti v skladu z veljavno klasifikacijo Svetovne zdravstvene
organizacije, popolne ali zelo težke okvare sluha po Mednarodni klasifikaciji
okvar, invalidnosti in oviranosti Svetovne zdravstvene organizacije (1980),
cistične fibroze in avtizma in oseb po nezgodni poškodbi glave in okvari
možganov;
4.
zdravljenja in medicinske rehabilitacije zaradi
poklicnih bolezni in poškodb pri delu;
5.
zdravstvenih storitev v zvezi z darovanjem
delov človeškega telesa, vključno z darovanjem človeških tkiv in celic;
6.
nujne medicinske pomoči;
7.
zdravstvenih storitev v zvezi s presaditvijo
delov človeškega telesa in z drugimi najzahtevnejšimi operativnimi posegi;
8.
zdravstvenih storitev v zvezi z intenzivno
terapijo, radioterapijo, dializo in drugimi nujnimi najzahtevnejšimi
diagnostičnimi, terapevtskimi in rehabilitacijskimi posegi;
9.
zdravstvenih storitev s področja reprodukcije;
10.
zdravljenja ustnih in zobnih bolezni.
Najzahtevnejše zdravstvene storitve iz 7.
in 8. točke prejšnjega odstavka določi Zavod v splošnem aktu v soglasju z
vlado.
41. člen
Povračilo prevoznih stroškov pripada
zavarovanim osebam za najkrajšo razdaljo do najbližjega zdravstvenega zavoda
oziroma zdravnika po ceni javnega prevoza. Zavod določi znesek, do katerega se
ti stroški ne povrnejo.
Če ni javnega prevoza ali ko drugačen
prevoz zahteva zdravstveno stanje zavarovane osebe, se odobri ustrezen prevoz
ali se povrnejo stroški v višini, ki jo določi zavod.
42. člen
Zavarovana oseba ima pravico do povračila
stroškov prehrane, če je zaradi uveljavljanja zdravstvenih storitev odsotna od
doma več kot 12 ur.
Povračila za stroške prehrane in nastanitve
v drugem kraju v državi se priznajo v višini, ki jo določi zavod.
Za otroka, starega do sedem let, znaša
povračilo za stroške prehrane in nastanitve polovico zneska iz prejšnjega
odstavka.
Če je zavarovana oseba napotena na
zdravljenje v tujino, se povračilo za stroške prehrane in nastanitve zanjo
odmeri v višini, ki jo določi zavod.
43. člen
Pravico do povračila potnih stroškov ima
tudi spremljevalec zavarovane osebe, če tako odloči osebni zdravnik ali
zdravniška komisija.
Za otroke do dopolnjenega 15. leta starosti
in starejše težje ali težko duševno ter telesno prizadete otroke in mladostnike
se šteje, da potrebujejo spremljevalca.
Če je spremljevalec zdravnik ali drug
zdravstveni delavec, velja za povračilo potnih in drugih stroškov ureditev te
pravice v zdravstvenem zavodu, v katerem dela zdravnik ali drug zdravstveni
delavec. Plačilo teh potnih stroškov bremeni materialne stroške zdravstvenega
zavoda.
44. člen
Zavarovana oseba, ki na svojo zahtevo
uveljavlja pravico do zdravstvenih storitev mimo določb tega zakona in splošnih
aktov zavoda, je upravičena do povračila potnih stroškov v obsegu, do katerega
bi bila upravičena, če bi uveljavljala pravice v skladu s tem zakonom.
Način uveljavljanja povračila potnih
stroškov določi zavod s splošnim aktom.
Pravica do zdravljenja v tujini
44.a člen
Zavarovana oseba ima pravico do pregleda,
preiskave ali zdravljenja v tujini oziroma do povračila stroškov teh storitev,
če so v Republiki Sloveniji izčrpane možnosti zdravljenja, s pregledom,
preiskavo ali z zdravljenjem v tujini pa je utemeljeno pričakovati ozdravitev
ali izboljšanje ali preprečitev nadaljnjega slabšanja zdravstvenega stanja.
Stroški zdravstvenih storitev iz prejšnjega
odstavka se zavarovani osebi povrnejo v višini dejanskih stroškov teh storitev
v državi, v kateri so bile uveljavljene.
44.b člen
Zavarovana oseba ima v skladu z določbami
Uredbe (ES) št. 883/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o
koordinaciji sistemov socialne varnosti (UL L št. 166 z dne 30. 4. 2004, str.
1), zadnjič spremenjene z Uredbo Sveta (EU) št. 517/2013 z dne 13. maja 2013 o
prilagoditvi nekaterih uredb ter odločb in sklepov na področjih prostega
pretoka blaga, prostega gibanja oseb, prava družb, politike konkurence,
kmetijstva, varnosti hrane, veterinarske in fitosanitarne politike, prometne
politike, energetike, obdavčitve, statistike, vseevropskih omrežij, pravosodja
in temeljnih pravic, pravice, svobode in varnosti, okolja, carinske unije, zunanjih
odnosov, zunanje, varnostne in obrambne politike ter institucij zaradi pristopa
Republike Hrvaške (UL L št. 158 z dne 10. 6. 2013, str. 1), in Uredbe (ES) št.
987/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. septembra 2009 o določitvi
podrobnih pravil za izvajanje Uredbe (ES) št. 883/2004 o koordinaciji sistemov
socialne varnosti (UL L št. 284 z dne 30. 10. 2009, str. 1), zadnjič
spremenjene z Uredbo Komisije (EU) št. 1224/2012 z dne 18. decembra 2012 o
spremembi Uredbe (ES) št. 883/2004 Evropskega parlamenta in Sveta o
koordinaciji sistemov socialne varnosti in Uredbe (ES) št. 987/2009 Evropskega
parlamenta in Sveta o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe (ES) št.
883/2004 (UL L št. 349 z dne 19. 12. 2012, str. 45), pravico do pregleda, preiskave
ali zdravljenja v drugi državi članici Evropske unije, Evropskega gospodarskega
prostora in Švicarske konfederacije, oziroma do povračila stroškov teh
storitev, če ji je bila v Republiki Sloveniji pri vpisu v čakalni seznam
določena čakalna doba, ki presega najdaljšo dopustno čakalno dobo, pa v
Republiki Sloveniji ni drugega izvajalca, ki ne presega najdaljše dopustne
čakalne dobe, oziroma če ta ni presežena, če ji je bila določena čakalna doba,
ki presega razumen čas.
Stroški zdravstvenih storitev iz prejšnjega
odstavka se zavarovani osebi povrnejo v višini dejanskih stroškov, vendar ne
več, kot znašajo stroški teh storitev v javni zdravstveni mreži v državi, v
kateri so bile uveljavljene.
44.c člen
Zavarovana oseba ima v skladu z določbami
Direktive 2011/24/EU pravico do povračila stroškov zdravstvenih storitev, ki so
pravica iz obveznega zavarovanja v Republiki Sloveniji in ki jih uveljavi v
drugi državi članici Evropske unije:
-
na podlagi predhodno izdane napotnice izbranega
osebnega zdravnika ali napotnega zdravnika v Republiki Sloveniji do
bolnišničnih in specialistično ambulantnih zdravstvenih storitev, vključno v
okviru teh storitev predpisanih zdravil in medicinskih pripomočkov, razen za
specialistično ambulantne zdravstvene storitve, ki jih zavarovana oseba lahko
uveljavi brez napotnice v javni zdravstveni mreži v Republiki Sloveniji,
-
na podlagi predhodno predpisanega recepta ali
naročilnice izbranega osebnega zdravnika ali napotnega zdravnika ali drugega
zdravnika v Republiki Sloveniji, ki ga je za to pooblastil Zavod,
-
na podlagi predhodno izdane odločbe Zavoda
glede napotitve na zdraviliško zdravljenje, upravičenosti do medicinskega
pripomočka pred iztekom trajnostne dobe in pravice do zahtevnejšega
medicinskega pripomočka,
-
na podlagi predhodno izdane odločbe Zavoda o
predhodni odobritvi.
Predhodna odobritev Zavoda iz četrte alinee
prejšnjega odstavka je pogoj za uveljavljanje pravice do povračila stroškov
naslednjih zdravstvenih storitev:
-
bolnišničnih zdravstvenih storitev, ki
vključujejo prenočitev zavarovane osebe,
-
zdravstvenih storitev, ki zahtevajo uporabo
visoko specializirane in drage medicinske infrastrukture ali medicinske opreme.
Ne glede na določbe prvega odstavka tega
člena zavarovana oseba ni upravičena do povračila stroškov za:
-
zdravstvene storitve v osnovni zdravstveni
dejavnosti,
-
zdravstvene storitve na področju dolgotrajne
oskrbe, vključno z neakutno bolnišnično obravnavo ter zdravljenjem in nego v
socialnovarstvenih zavodih,
-
zdravstvene storitve na področju pridobivanja
in presaditve delov človeškega telesa,
-
zdravstvene storitve na področju presejalnih
programov,
-
sobivanje enega od staršev, rejnika, skrbnika,
zakonca ali zunajzakonskega partnerja, kadar sobiva ob otroku svojega zakonca
ali zunajzakonskega partnerja, v zdravstvenem zavodu ali zdravilišču, kot
izhaja iz 8. točke prvega odstavka 23. člena tega zakona,
-
medicinske pripomočke, ki so predmet izposoje
zaradi potreb pri zdravljenju, zdravstveni negi in
medicinski rehabilitaciji na domu,
-
šolanega psa vodiča, do katerega je upravičena
slepa oseba,
-
potne stroške in spremstvo.
Predhodna odobritev se zavrne, če:
-
je zdravstveno storitev mogoče uveljaviti v
okviru najdaljših dopustnih čakalnih dob pri vsaj enem izvajalcu zdravstvene
dejavnosti v Republiki Sloveniji, glede na zdravstveno stanje zavarovane osebe
in na verjetni razvoj bolezni pa za zdravljenje ne bo presežen razumen čas;
-
bo zavarovana oseba z zadostno gotovostjo
izpostavljena tveganju za varnost, ki se ne more razumeti kot sprejemljivo, pri
čemer se upoštevajo tudi morebitne prednosti, ki bi jih zdravstvena storitev,
ki je predmet predhodne odobritve, za zavarovano osebo imela;
-
bo širša javnost zaradi zdravstvene storitve,
ki je predmet predhodne odobritve, z zadostno gotovostjo izpostavljena
varnostnemu tveganju ali bo storitev zagotovil izvajalec zdravstvene
dejavnosti, glede katerega obstajajo resni in konkretni pomisleki v zvezi s
spoštovanjem standardov in smernic glede kakovosti, varnosti in nadzora nad izvajanjem
zdravstvenih storitev.
Ministrstvo, pristojno za zdravje, seznani
javnost o nastopu okoliščin za zavrnitev predhodne odobritve iz tretje alinee
prejšnjega odstavka na svojih spletnih straneh.
Stroške zdravstvene storitve iz prvega
odstavka tega člena Zavod zavarovani osebi povrne v višini povprečne cene teh storitev
v Republiki Sloveniji, vendar ne več, kot znašajo dejanski stroški.
Seznam zdravstvenih storitev iz druge
alinee drugega odstavka tega člena določi minister, pristojen za zdravje.
44.d člen
Zavarovana oseba ima po zdravljenju v
skladu s prejšnjim členom v Republiki Sloveniji zagotovljen enak dostop do
pravic iz 23. člena tega zakona, kot če bi zdravljenje uveljavljala v Republiki
Sloveniji.
44.e člen
Minister, pristojen za zdravje, lahko
določi:
-
omejitev dostopa do zdravstvenih storitev
pacientom iz drugih držav članic Evropske unije v javni zdravstveni mreži v
Republiki Sloveniji,
-
omejitev povračila stroškov pri uveljavljanju
pravice iz 44.c člena tega zakona,
če bi izvajanje zdravljenja
v tujini na podlagi 44.c člena tega zakona ali uveljavljanje zdravstvenih
storitev pacientov iz drugih držav članic Evropske unije pomenilo poseg v
prevladujoče razloge v splošnem interesu, kot so nezmožnost zagotavljanja
zadostnega in stalnega dostopa do uravnoteženega obsega visokokakovostnega
zdravstvenega varstva v Republiki Sloveniji ali preveliko porabo finančnih,
tehničnih in človeških virov z vidika obvladovanja stroškov.
Omejitev iz druge alinee prejšnjega
odstavka ne velja, če je zavarovani osebi že bila izdana odločba Zavoda o
predhodni odobritvi iz četrte alinee prvega odstavka 44.c člena tega zakona.
3. Viri sredstev
45. člen
Sredstva za obvezno zdravstveno zavarovanje
se zagotavljajo s prispevki, ki jih plačujejo Zavodu zavarovanci, delodajalci
in drugi zavezanci, določeni s tem zakonom.
Prispevki se plačujejo od osnov, določenih
s tem zakonom, po proporcionalnih stopnjah in v pavšalnem znesku.
Finančni načrt Zavoda mora biti
uravnotežen. Če se med proračunskim letom povečajo izdatki ali zmanjšajo
prejemki Zavoda, zaradi sprememb v obveznostih Zavoda ali spremenjenih
gospodarskih gibanj, in se v 30 dneh finančni načrt ne uravnovesi, mora Zavod o
tem in o razlogih za nastanek neuravnoteženosti obvestiti ministrstvo,
pristojno za zdravje, ta pa nemudoma Vlado Republike Slovenije. Zavod
najpozneje v 15 dneh po tem, ko o neuravnoteženosti finančnega načrta obvesti
ministrstvo, pristojno za zdravje, pripravi predlog rebalansa finančnega načrta
Zavoda in ga posreduje skupščini v sprejetje, Vladi Republike Slovenije pa v
soglasje najpozneje v osmih dneh po sprejetju rebalansa na skupščini.
Za uravnoteženje finančnega načrta Zavoda
se v letu 2024 Zavodu iz proračuna države zagotovi do 240.000.000 eurov za
izvajanje pravic iz obveznega zdravstvenega zavarovanja.
46. člen
Za zavarovanje za primer bolezni in poškodbe
izven dela se plačujejo:
1.
prispevek za vse pravice;
2.
prispevek za pravice do zdravstvenih storitev,
povračila potnih stroškov, pogrebnino in posmrtnino; (delno prenehala
veljati)
3.
prispevek za zdravstvene storitve in povračila
potnih stroškov;
4.
prispevek za nadomestila, pogrebnino in
posmrtnino; (delno prenehala
veljati)
5.
prispevek za pravice z omejitvami v skladu s šestim odstavkom 23. člena tega zakona.
47. člen
Za zavarovanje za primer poškodbe pri delu in
poklicne bolezni se plačuje:
1.
prispevek za vse pravice;
2.
prispevek za pravice do zdravstvenih storitev,
povračila potnih stroškov ter pogrebnino in posmrtnino; (delno prenehala
veljati)
3.
prispevek za pravice z omejitvami v skladu s šestim odstavkom 23. člena tega zakona.
48. člen
Prispevke za zavarovanje za primer bolezni
in poškodbe izven dela plačujejo:
1.
prispevek iz 1. točke 46. člena tega
zakona:
-
zavarovanci iz 1., 2. in 3. točke prvega
odstavka 15. člena tega zakona in njihovi delodajalci,
-
zavarovanci iz 4., 5., 6. in 8. točke prvega odstavka
15. člena tega zakona,
2.
prispevek iz 2. točke 46. člena tega
zakona:
-
zavarovanci in zavod za zaposlovanje za
zavarovance iz 9. točke prvega odstavka 15. člena tega zakona,
-
zavod pokojninskega in invalidskega zavarovanja
za zavarovance iz 10. točke prvega odstavka 15. člena tega zakona,
-
Republika Slovenija za zavarovance iz 15., 16.,
19., 19.a in 23. točke prvega odstavka 15. člena tega zakona,
-
zavarovanci iz 20. točke prvega odstavka
15. člena tega zakona,
-
Republika Slovenija za zavarovance iz 24. točke
prvega odstavka 15. člena tega zakona,
-
zavarovanci in Republika Slovenija za
zavarovance iz 25. točke prvega odstavka 15. člena tega zakona,
3.
prispevek iz 3. točke 46. člena tega
zakona:
-
zavarovanci iz 7. točke prvega odstavka
15. člena tega zakona,
-
zavarovanci iz 11., 12., 13. in 14. točke
prvega odstavka 15. člena tega zakona,
-
izplačevalec prejemkov za zavarovance iz 18.
točke prvega odstavka 15. člena tega zakona,
-
Republika Slovenija za zavarovance iz 17. in
21. točke prvega odstavka 15. člena tega zakona,
4.
prispevek iz 4. točke 46. člena tega
zakona:
-
zavarovanci iz 7. točke prvega odstavka
15. člena tega zakona, če so pokojninsko in invalidsko zavarovani,
5.
prispevek iz 5. točke 46. člena tega
zakona:
-
Republika Slovenija za zavarovance iz 22. točke
prvega odstavka 15. člena tega zakona.
Poleg prispevkov iz prejšnjega odstavka se
Zavodu plačuje tudi obvezni zdravstveni prispevek v višini 35 eurov za
posamezni koledarski mesec ne glede na število dni zavarovanja v koledarskem
mesecu.
Določba 60. člena tega zakona se ne
uporablja za obvezni zdravstveni prispevek iz prejšnjega odstavka.
Obvezni zdravstveni prispevek se uskladi
enkrat letno, in sicer 1. marca z rastjo povprečne bruto plače v Republiki
Sloveniji v preteklem letu po podatkih Statističnega Urada Republike Slovenije.
Znesek obveznega zdravstvenega prispevka določi minister, pristojen za zdravje,
najkasneje v mesecu februarju, in njegovo višino objavi v Uradnem listu
Republike Slovenije.
Za plačilo obveznega zdravstvenega
prispevka so zavezani:
1.
zavarovane osebe:
-
iz prvega odstavka 15. člena, 15.a člena,
1. podtočke a) prvega odstavka 20. člena, drugega in tretjega odstavka
34. člena tega zakona,
-
invalidne osebe zunaj delovnega razmerja na
prekvalifikaciji oziroma dokvalifikaciji in zatečeni primeri, ki so pridobili
pravico do nadomestila plače za čas čakanja na razporeditev oziroma
razporeditev na drugo ustrezno delo po 140. členu Zakona o pokojninskem in
invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 12/92, 5/94, 7/96 in 54/98),
iz osmega odstavka 19. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem
zavarovanju (Uradni list RS, št. 48/22 – uradno prečiščeno besedilo in
40/23 – ZČmlS-1; v nadaljnjem besedilu: ZPIZ-2), brezposelni delovni invalidi
iz 88. člena in prejemniki poklicne pokojnine, če niso obvezno zdravstveno
zavarovani na drugi podlagi, iz tretjega odstavka 413. člena ZPIZ-2 in
-
iz drugega odstavka 45. člena Zakona o
starševskem varstvu in družinskih prejemkih (Uradni list RS, št. 26/14,
90/15, 75/17 – ZUPJS-G, 14/18, 81/19, 158/20, 92/21 in 153/22),
razen v primeru, če gre za
zavarovane osebe iz 2. ali 3. točke tega odstavka,
2.
Republika Slovenija:
-
za zavarovance iz 15., 16., 17., 18., 21., 22.,
tretje alineje 23. točke, 24. in 25. točke prvega odstavka 15. člena tega
zakona,
-
za zavarovance iz šestega odstavka
406. člena ZPIZ-2,
-
za zavarovane osebe, ki izpolnjujejo pogoje za
pravico do zdravstvenega varstva po predpisih o vojnih invalidih, vojnih
veteranih in žrtvah vojnega nasilja, če niso zavarovanci na podlagi 15. ali 18.
točke prvega odstavka 15. člena tega zakona, in
-
za zavarovane osebe iz prejšnje točke tega
odstavka, ki jim je v skladu z 29. členom Zakona o uveljavljanju pravic iz
javnih sredstev (Uradni list RS, št. 62/10, 40/11, 40/12 – ZUJF, 57/12 –
ZPCP-2D, 14/13, 56/13 – ZŠtip-1, 99/13, 14/15 – ZUUJFO, 57/15, 90/15, 38/16 –
odl. US, 51/16 – odl. US, 88/16, 61/17 – ZUPŠ, 75/17, 77/18, 47/19, 189/20
– ZFRO in 54/22 – ZUPŠ-1) priznana pravica do plačila obveznega zdravstvenega
prispevka,
3.
Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje
Slovenije:
-
za zavarovance iz 10. točke prvega odstavka
15. člena tega zakona do dopolnjenega 18. leta starosti, po dopolnjenem
18. letu starosti pa pod pogojem, če se šolajo, in sicer do konca šolanja,
vendar največ do konca šolskega oziroma študijskega leta, v katerem dopolnijo
26 let, in
-
za zavarovance iz 10. točke prvega odstavka
15. člena tega zakona, ki postanejo popolnoma in trajno nezmožni za delo
do dopolnjenega 18. leta starosti ali do konca rednega šolanja, dokler takšna
nezmožnost traja.
Obveznost za izračun in plačilo obveznega
zdravstvenega prispevka za posameznega zavarovanca nastane sočasno z nastankom
obveznosti za izračun in plačilo prispevkov iz prvega odstavka tega člena.
Obvezni zdravstveni prispevek se za
posameznega zavarovanca pobira v istem postopku ter na isti način, kot je v 58.
in 59. členu tega zakona določen za pobiranje prispevka iz prvega odstavka
tega člena. Če se prispevek iz prvega odstavka tega člena ne pobira, se obvezni
zdravstveni prispevek pobira po postopku in na način kot se pobira prispevek iz
prvega odstavka tega člena za zavarovance iz 20. točke prvega odstavka
15. člena tega zakona. V postopku pobiranja obveznega zdravstvenega
prispevka se smiselno uporabljajo tudi določbe o razkritju podatkov, ki se
štejejo za davčno tajnost in materialne določbe posebnega zakona, ki ureja
plačevanje prispevka iz prvega odstavka tega člena. Obveznega zdravstvenega
prispevka ni mogoče odpisati, delno odpisati ali dovoliti odlog plačila oziroma
plačilo v obrokih.
Ne glede na šesti in sedmi odstavek tega
člena za zavezance iz 7. točke prvega odstavka 15. člena tega zakona, ki v
skladu s prvim odstavkom 52. člena tega zakona plačujejo prispevek iz
prvega odstavka tega člena od katastrskega dohodka kmetijskih in gozdnih
zemljišč, nastane obveznost obveznega zdravstvenega prispevka na zadnji dan
meseca, na katerega se obveznost nanaša, in se izračuna in izpolni upoštevaje
prvi odstavek 352. člena, prvi odstavek 353. člena in 353.a člen
Zakona o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 13/11 – uradno prečiščeno
besedilo, 32/12, 94/12, 101/13 – ZDavNepr, 111/13, 22/14 – odl. US, 25/14 –
ZFU, 40/14 – ZIN-B, 90/14, 91/15, 63/16, 69/17, 13/18 – ZJF-H, 36/19, 66/19,
145/20 – odl. US, 203/20 – ZIUPOPDVE, 39/22 – ZFU-A, 52/22 – odl. US, 87/22 –
odl. US in 163/22; v nadaljnjem besedilu: ZDavP-2).
Ne glede na šesti in sedmi odstavek tega
člena za zavarovance, vključene v zavarovanje na podlagi 5., 6., 7. in
8. točke prvega odstavka 15. člena tega zakona, nastane obveznost
obveznega zdravstvenega prispevka za mesec, za katerega imajo pravico do
nadomestila in drugega dohodka iz naslova obveznih socialnih zavarovanj, od
katerih se plačuje prispevek iz prvega odstavka tega člena, na zadnji dan tega
meseca, in se izračuna in izpolni upoštevaje prvi odstavek 352. člena,
prvi odstavek 353. člena in 353.a člen ZDavP-2.
Če obvezni zdravstveni prispevek za
zavarovanca odtegne in plača plačnik davka po zakonu, ki ureja davčni postopek,
se šteje, da je obvezni zdravstveni prispevek plačan za mesec, za katerega
plačnik davka plačuje dohodek zavarovancu, od katerega odtegne obvezni
zdravstveni prispevek in v višini, določeni za tisti mesec.
Če zavarovanec za posamezni mesec prejme
dohodek, od katerega se odteguje obvezni zdravstveni prispevek, v več delih, se
obvezni zdravstveni prispevek odtegne od prvega dela prejetega dohodka. Če
zavarovanec prejme dohodek za več mesecev skupaj, se obvezni zdravstveni
prispevek odtegne od vsakega dohodka za posamezni mesec, od katerega se
odteguje obvezni zdravstveni prispevek.
Če zavarovanec za posamezni mesec prejme
dohodek iz delovnega razmerja, kot je opredeljeno v zakonu, ki ureja dohodnino,
od katerega se odteguje obvezni zdravstveni prispevek, pri več delodajalcih,
obvezni zdravstveni prispevek v imenu in za račun zavarovanca izračuna, odtegne
in plača glavni delodajalec, kot je opredeljen v zakonu, ki ureja dohodnino.
Če je zavarovanec za posamezni koledarski
mesec vključen v zavarovanje po več zavarovalnih podlagah, nastane obveznost
plačila obveznega zdravstvenega prispevka po podlagi, po kateri je bil zavarovan
na prvi dan v mesecu, pri čemer se ne upošteva podlaga zavarovanja iz
20. člena tega zakona. Če na podlagi prejšnjega stavka ni mogoče določiti
ene podlage za plačilo obveznega zdravstvenega prispevka, nastane obveznost
plačila obveznega zdravstvenega prispevka po podlagi zavarovanja, ki je v prvem
odstavku 15. člena tega zakona navedena prej. Ta odstavek se ne uporabi,
če se na podlagi prejšnjega odstavka lahko določi eno podlago za plačilo
obveznega zdravstvenega prispevka.
49. člen
Prispevek za zavarovanje za poškodbo pri
delu in poklicno bolezen plačujejo:
1.
prispevek iz 1. točke 47. člena tega zakona:
-
delodajalci za zavarovance iz 1., 2. in 3.
točke prvega odstavka 15. člena tega zakona,
-
zavarovanci iz 5., 6. in 8. točke prvega
odstavka 15. člena tega zakona,
-
zavarovanci iz 7. točke prvega odstavka 15.
člena tega zakona, ki so pokojninsko in invalidsko zavarovani;
2.
prispevek iz 2. točke 47. člena tega zakona:
-
Republika Slovenija za zavarovance iz 19. in
19.a točke prvega odstavka 15. člena tega zakona ter za zavarovance iz 9. in
11. točke 17. člena tega zakona,
-
Republika Slovenija za
zavarovance iz 25. točke prvega odstavka 15. člena tega zakona,
-
delodajalci pri katerih so zavarovanci iz 1. do
8. točke in iz 12. točke 17. člena tega zakona na usposabljanju oziroma delu,
-
zavarovanci iz 10. točke 17. člena tega zakona,
-
organizatorji del oziroma akcij za zavarovance
iz 18. člena tega zakona;
3.
prispevek iz 3. točke 47. člena tega zakona:
-
Republika Slovenija za zavarovance iz 22. točke
15. člena tega zakona.
50. člen
Prispevki za zavarovance iz 1., 2. in 3.
točke prvega odstavka 15. člena tega zakona se plačujejo od osnove za plačilo
prispevkov, ki je enaka osnovi za plačilo prispevkov za obvezno pokojninsko in
invalidsko zavarovanje.
Če se prispevek plačuje od najnižje osnove,
je za zavarovance iz prejšnjega odstavka ne glede na prvo in drugo alineo 1.
točke 11. člena Zakona o prispevkih za socialno varnost (Uradni list RS, št.
5/96, 18/96 – ZDavP, 34/96, 87/97, 3/98, 7/98 – odločba US, 106/99 – ZPIZ-1, 81/00
– ZPSV-C, 97/01 – ZSDP, 97/01, 40/12 – ZUJF, 96/12 – ZPIZ-2 in 56/13 – ZŠtip-1)
zavezanec za plačilo prispevka zavarovanca zavarovanec za del prispevka, ki
odpade na plačo ali nadomestilo plače, in delodajalec za del prispevka, ki
odpade na razliko med najnižjo osnovo za plačilo prispevka in plačo ali
nadomestilom plače delavca.
51. člen
Zavarovanci iz 4., 6. in 8. točke prvega
odstavka 15. člena tega zakona plačujejo prispevke od bruto osnove za
pokojninsko in invalidsko zavarovanje po stopnji, določeni za zavarovance in po
stopnji, določeni za delodajalce.
Zavarovanci iz 5. točke prvega odstavka 15.
člena tega zakona plačujejo prispevke od bruto osnove za pokojninsko in
invalidsko zavarovanje, vendar ne od osnove, nižje od 60 odstotkov zadnje znane
povprečne letne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji, preračunane na mesec,
po stopnji, določeni za zavarovance in po stopnji, določeni za delodajalce.
52. člen
Zavezanci iz 7. točke prvega odstavka 15.
člena tega zakona plačujejo prispevek od katastrskega dohodka kmetijskih in
gozdnih zemljišč.
Zavarovanci iz 7. točke prvega odstavka 15.
člena tega zakona, ki so pokojninsko in invalidsko zavarovani, plačujejo
prispevek od osnove za pokojninsko in invalidsko zavarovanje v skladu s
prejšnjim členom.
53. člen
Prispevek za zavarovance iz 9. točke prvega
odstavka 15. člena tega zakona se plačuje od nadomestil oziroma denarnih
pomoči.
Prispevek za zavarovance iz 10. točke
prvega odstavka 15. člena tega zakona se plačuje od pokojnin z varstvenim
dodatkom in preživnin po predpisih o preživninskem varstvu kmetov.
Prispevek za zavarovance iz 11. točke
prvega odstavka 15. člena tega zakona se plačuje od zneska, ki ga prejemajo od
tujega nosilca pokojninskega zavarovanja.
Prispevek za zavarovance iz 15. in 16.
točke prvega odstavka 15. člena tega zakona se plačuje od izplačanih prejemkov,
razen dodatka za tujo pomoč in postrežbo.
Kot osnova za obračun prispevkov se denarne
pomoči iz prvega odstavka ter prejemki iz drugega, tretjega in četrtega
odstavka tega člena povečajo s koeficientom povprečne stopnje davka od osebnih
prejemkov in povprečno stopnjo prispevkov za socialno varnost, ki se plačujejo
iz plač, v skladu s posebnim zakonom, ki ureja davek od osebnih prejemkov.
54. člen
Prispevek za zavarovance iz 19. in 19.a
točke prvega odstavka 15. člena tega zakona se plačuje od bruto osnove za
pokojninsko in invalidsko zavarovanje.
Prispevek za zavarovance iz 20. točke
prvega odstavka 15. člena tega zakona in 1. točke pod a) ter 3. točke pod b) prvega odstavka
20. člena tega zakona se plačuje od osnove v višini 25 odstotkov zadnje
znane povprečne letne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji, preračunane na
mesec.
Prispevek za zavarovance iz 22. točke
prvega odstavka 15. člena tega zakona se plačuje mesečno od osnove, ki je enaka
povprečni bruto plači v Republiki Sloveniji, ki velja za mesec oktober
predhodnega koledarskega leta.
Prispevek za zavarovance iz 23. točke
prvega odstavka 15. člena tega zakona se plačuje od osnove, kot je določena za
prispevke po zakonu, ki ureja starševsko varstvo.
Prispevek za zavarovance iz 24. in 25.
točke prvega odstavka 15. člena tega zakona se plačuje mesečno od minimalne
plače, ki velja za mesec, za katerega se plačuje prispevek.
55. člen
Skupščina zavoda predlaga Vladi Republike
Slovenije stopnje prispevkov, določi pa jih Državni zbor Republike Slovenije na
predlog Vlade Republike Slovenije z zakonom.
Do uveljavitve zakona iz prejšnjega
odstavka, se plačujejo prispevki po stopnjah:
-
za zavarovance iz 12., 13. in 14. točke prvega
odstavka 15. člena zakona mesečno po stopnji 8,20 odstotka;
-
za zavarovance iz 17., 18. in 21. točke prvega
odstavka 15. člena zakona mesečno po stopnji 2 odstotka;
-
za zavarovance iz 1., 2., 3., 4., 6., 7., 8.,
9., 11. in 12. točke 17. člena ter 2., 4., 5., 6. in 7. točke 18. člena zakona
po stopnji 0,30 odstotka;
-
za zavarovance iz 5. in 10. točke 17. člena
tega zakona po stopnji 0,53 odstotka;
-
za zavarovance iz 1., 3., 8. in 9. točke 18.
člena zakona enkrat na leto po stopnji 0,40 odstotka. Prispevek se plača do 15. marca
v tekočem letu za tekoče koledarsko leto. Če nastopi obveznost zavarovanja po
tem datumu, se prispevek plača najpozneje do 15. v mesecu, ko je obveznost
nastala.
Do uveljavitve zakona iz prvega odstavka
tega člena, ki bo določal stopnje prispevkov za obvezno zavarovanje za
zavarovance iz 22. točke prvega odstavka 15. člena zakona, se plačuje prispevek
iz 5. točke 46. člena zakona po stopnji 12,92 odstotka in prispevek iz 3. točke
47. člena zakona po stopnji 0,53 odstotka.
Za zavarovance iz 19.a, 23., 24. in 25. točke prvega
odstavka 15. člena tega zakona in 1. točke pod a) ter 3. točke pod b) prvega odstavka
20. člena tega zakona se plačujejo prispevki po
stopnji 5,96 odstotka. Za zavarovance iz 19.a in 25. točke prvega odstavka 15.
člena tega zakona in 1. točke
pod a) ter 3. točke pod b) prvega odstavka 20. člena tega zakona se za poškodbo pri delu in poklicno bolezen plačuje tudi prispevek
po stopnji 0,18 odstotka.
55.a člen
Zavarovanci iz 15. člena in po njih
zavarovani družinski člani iz 20. člena tega zakona plačujejo prispevek po
stopnji 6,36 odstotka tudi:
-
od dohodkov iz drugega pravnega razmerja, na
podlagi katerega niso zavarovani na podlagi prvega odstavka 15. člena tega
zakona, prejetih na podlagi opravljenega dela oziroma storitev, kadar se plačilo,
prejeto na podlagi tega pravnega razmerja, na podlagi zakona, ki ureja
dohodnino, šteje za dohodek in ni oproščen plačila dohodnine ali ni drug
dohodek na podlagi zakona, ki ureja dohodnino,
-
iz naslova dejavnosti, ki se opravlja kot
postranski poklic.
Osnova za plačevanje prispevkov od dohodkov
iz prve alinee prejšnjega odstavka je vsak posamezen prejet dohodek.
Osnova za plačevanje prispevkov iz naslova
dejavnosti iz druge alinee prvega odstavka tega člena je 25 odstotkov povprečne
bruto plače v Republiki Sloveniji za mesec oktober predhodnega koledarskega
leta.
56. člen
Stopnje prispevka za poškodbo pri delu in
poklicno bolezen so lahko različne za posamezne dejavnosti, odvisno od stopnje
nevarnosti za nastanek poklicne bolezni in poškodbe pri delu.
Če izdatki za poškodbe pri delu in za
poklicne bolezni pri zavezancu v posameznem letu presegajo povprečno višino na
zavarovanca v dejavnosti, Zavod takemu zavezancu določi za naslednje obdobje do
50% višjo prispevno stopnjo v skladu z merili, ki jih določi s splošnim aktom.
Zvišano prispevno stopnjo iz prejšnjega
odstavka lahko Zavod predpiše tudi zavezancu, za katerega inšpekcija ugotovi,
da ne izpolnjuje obveznosti iz 9. člena tega zakona.
57. člen
Prispevek za zavarovance iz 12., 13., 14.,
17., 18. in 21. točke prvega odstavka 15. člena tega zakona se plačuje mesečno
za obdobje koledarskega leta od osnove, ki je enaka povprečni bruto plači v
Republiki Sloveniji za mesec oktober predhodnega koledarskega leta.
Prispevek za zavarovance iz 1., 2., 3., 4.,
6., 7., 8., 9., 10., 11. in 12. točke 17. člena tega zakona ter 2., 4., 5., 6.
in 7. točke 18. člena tega zakona se plačuje mesečno za obdobje koledarskega
leta od osnove, ki je enaka povprečni bruto plači v Republiki Sloveniji za
mesec oktober predhodnega koledarskega leta.
Osnova za plačilo prispevka za zavarovance
iz 5. točke 17. člena tega zakona je vsako posamezno plačilo za opravljeno delo
oziroma storitev, prejeto na podlagi drugega pravnega razmerja, ki se po
zakonu, ki ureja dohodnino, šteje za dohodek in ni oproščen plačila dohodnine
ali ni drug dohodek po zakonu, ki ureja dohodnino.
Prispevek za zavarovance iz 1., 3., 8. in
9. točke 18. člena tega zakona se plačuje enkrat na leto za obdobje
koledarskega leta, ne glede na dolžino trajanja zavarovanja v tem letu, od
osnove, ki je enaka povprečni bruto plači v Republiki Sloveniji za mesec
oktober predhodnega koledarskega leta.
58. člen
Glede obračunavanja prispevkov, rokov za
plačilo, izterjave prispevkov, vračila preveč plačanih prispevkov, zamudnih
obresti, odpisa zaradi neizterljivosti, poroštva, zastaranja in kaznovanja, se
smiselno uporabljajo določbe posebnega zakona, ki ureja plačevanje prispevkov.
Ne glede na prejšnji odstavek Republika
Slovenija na podlagi zahteve Zavoda mesečno plačuje prispevke za zavarovance iz
21. in 24. točke prvega odstavka 15. člena tega zakona Zavodu. Zavod do
15. v mesecu za pretekli mesec predloži zahtevo za plačilo prispevkov
ministrstvu, pristojnemu za zdravje, prispevek pa se plača do zadnjega dne v
mesecu predložitve zahteve za plačilo prispevkov. Obliko in vsebino zahteve za
plačilo prispevka določi minister, pristojen za zdravje.
59. člen
Pristojnost glede nadzora nad
obračunavanjem in plačevanjem prispevkov ima Zavod. Ta lahko prenese
pooblastila glede obračunavanja, nadzora plačevanja ter izterjave prispevkov na
pristojno službo v skladu s posebnim zakonom. Pooblaščena služba mu je dolžna
tekoče posredovati zahtevane podatke.
60. člen
Podjetjem, zavodom in drugim organizacijam
za zaposlovanje invalidov, ki so zavezanci iz prvega odstavka 45. člena tega
zakona in osebam iz 1. točke prvega odstavka 15. člena tega zakona, ki so pri
njih v delovnem razmerju, se vsi prispevki po tem zakonu obračunavajo in
odvedejo na poseben račun in kot odstopljena sredstva uporabljajo za materialni
razvoj teh podjetij oziroma organizacij v skladu z zakonom.
II. PROSTOVOLJNO ZAVAROVANJE
61. člen
Prostovoljna zdravstvena zavarovanja
krijejo zavarovancem stroške zdravstvenih in z njimi povezanih storitev, oskrbe
z zdravili in medicinskimi pripomočki ter izplačila dogovorjenih denarnih
nadomestil v primeru bolezni, poškodbe ali posebnega zdravstvenega stanja.
Takšna zavarovanja smejo na območju Republike Slovenije izvajati zavarovalnice,
ki izpolnjujejo predpisane pogoje po tem zakonu in po zakonu, ki ureja
zavarovalništvo.
Prostovoljna zdravstvena zavarovanja se
uvrščajo v zavarovalno vrsto zdravstveno zavarovanje in zavarovalno skupino
premoženjska zavarovanja. Zavarovalnice iz prejšnjega odstavka lahko uvedejo
naslednje tipe prostovoljnih zdravstvenih zavarovanj:
1.
nadomestno zdravstveno zavarovanje, ki, največ
v obsegu standarda obveznega zdravstvenega zavarovanja, krije stroške
zdravstvenih in z njimi povezanih storitev ter oskrbe z zdravili in medicinskimi
pripomočki osebam, ki po predpisih Republike Slovenije ne morejo biti obvezno
zavarovane;
2.
dodatno zdravstveno zavarovanje, ki krije
stroške zdravstvenih in z njimi povezanih storitev ter oskrbe z zdravili in
medicinskimi pripomočki in za izplačila denarnih prejemkov, ki niso sestavni
del pravic iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, in ni nadomestno zdravstveno
zavarovanje;
3.
vzporedno zdravstveno zavarovanje, ki krije
stroške zdravstvenih in z njimi povezanih storitev ter oskrbe z zdravili in
medicinskimi pripomočki, ki so sicer pravica iz obveznega zdravstvenega
zavarovanja, a jih zavarovanci uveljavljajo po drugačnih postopkih in ob drugih
pogojih, kot jih predpisuje obvezno zdravstveno zavarovanje.
Zavarovalnice iz prvega odstavka tega člena
lahko uvedejo tudi kombinacije tipov prostovoljnih zdravstvenih zavarovanj.
Kolikor v tem zakonu ni drugače določeno,
se za opravljanje poslov prostovoljnih zdravstvenih zavarovanj uporabljajo
določbe zakona, ki ureja zavarovalništvo. Za razmerja iz pogodb prostovoljnih
zdravstvenih zavarovanj se uporabljajo določbe zakona, ki ureja obligacijska
razmerja, kolikor v tem zakonu ni drugače določeno.
Zavarovalec je v prostovoljnih zdravstvenih
zavarovanjih fizična ali pravna oseba, ki z zavarovalnico sklene zavarovalno
pogodbo. Zavarovanec pa je fizična oseba, katere interes je zavarovan. Kadar
zavarovalec in zavarovanec nista ista oseba, mora pogodba o prostovoljnem
zdravstvenem zavarovanju vsebovati tudi podpis zavarovanca.
1. Dopolnilno zavarovanje
(črtan)
62. člen
(črtan)
62.a člen
(črtan)
62.b člen
(črtan)
62.c člen
(črtan)
62.č člen
(črtan)
2. Izravnalna shema dopolnilnega
zavarovanja
(črtan)
62.d člen
(črtan)
62.e člen
(črtan)
62.f člen
(črtan)
62.g člen
(črtan)
62.h člen
(črtan)
62.i člen
(črtan)
3. Pogoji za preoblikovanje vzajemne
družbe
(črtan)
62.j člen
(črtan)
III. UREJANJE ODNOSOV MED ZAVODOM ZA ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE
SLOVENIJE IN ZDRAVSTVENIMI ZAVODI TER ZASEBNIMI ZDRAVSTVENIMI DELAVCI
63. člen
Zavod, pristojne zbornice, združenja
zdravstvenih zavodov in drugih zavodov ter organizacij, ki opravljajo
zdravstveno dejavnost, (v nadaljnjem besedilu: deležniki) se vsako leto
dogovorijo o programih storitev obveznega zdravstvenega zavarovanja, opredelijo
zmogljivosti, potrebne za njegovo izvajanje, in določijo obseg sredstev (v
nadaljnjem besedilu: dogovor). V dogovoru določijo izhodišča za izvajanje
programov in za oblikovanje cen programov oziroma storitev ter druge podlage za
sklepanje pogodb z zdravstvenimi zavodi, drugimi zavodi in organizacijami, ki
opravljajo zdravstveno dejavnost, ter zasebnimi zdravstvenimi delavci.
Zavod za namen pogajanj z deležniki
pripravi predlog dogovora, pri čemer upošteva resolucijo o nacionalnem planu
zdravstvenega varstva, smernice zdravstvene politike, ki jih vsako leto
najpozneje do konca avgusta za naslednje koledarsko leto določi minister,
pristojen za zdravje, najnovejša spoznanja znanosti in razvoj medicinske
tehnologije, z vidika obsega programov pa tudi aktualna demografska gibanja in
ekonomske razmere v Republiki Sloveniji. Zavod k predlogu dogovora pridobi
soglasje ministra, pristojnega za zdravje. Če se tekom pogajanj z deležniki
predlog dogovora bistveno spremeni, Zavod pridobi ponovno soglasje ministra,
pristojnega za zdravje. Šteje se, da se predlog dogovora bistveno spremeni, če
se spreminja obseg sredstev za več kot 10 odstotkov ali uvaja nove širitve
programov. Minister, pristojen za zdravje, soglasje poda najpozneje v 15 dneh
od prejema predloga dogovora oziroma bistvenih sprememb predloga dogovora.
Zavod začne pogajanja z deležniki
najpozneje do konca septembra za naslednje koledarsko leto. Dogovor se sklene
najpozneje do konca novembra za naslednje koledarsko leto.
Če dogovor ni sklenjen v roku iz prejšnjega
odstavka oziroma v primeru resnih motenj, ki ogrožajo stabilnost zdravstvenega
sistema (večja nesreča, kot jo opredeljuje zakon, ki ureja varstvo okolja,
naravna nesreča, ki jo opredeljuje zakon, ki ureja varstvo pred naravnimi in
drugimi nesrečami, negativno finančno poslovanje zdravstvenih zavodov v obsegu
najmanj 20 milijonov eurov in trajanju najmanj šest mesecev zaporedoma ali
druge resne motnje, ki ogrožajo javno zdravje in jih ni mogoče obvladovati z
običajnimi sredstvi oziroma ukrepi), lahko Vlada Republike Slovenije določi
vsebino dogovora, pri čemer upošteva vsebine iz prvega stavka drugega odstavka
tega člena ter izredne okoliščine, ki so podlaga za določitev vsebine dogovora.
Če dogovor ni sklenjen v roku iz prejšnjega odstavka in Vlada Republike
Slovenije ne določi vsebine dogovora do konca decembra, do določitve vsebine
dogovora velja dogovor, sklenjen za preteklo koledarsko leto.
Postopek sklepanja dogovora iz tega člena
smiselno velja tudi za sklepanje sprememb dogovora tekom koledarskega leta, pri
čemer se lahko spremeni le vsebina, ki ob pripravi dogovora ni bila znana,
neupoštevanje te vsebine pa bi lahko ogrozilo nemoteno izvajanje programov
storitev obveznega zdravstvenega zavarovanja v tekočem koledarskem letu.
63.a člen
Zavod in združenja dobaviteljev medicinskih
pripomočkov, ki so pravica iz obveznega zavarovanja, uredijo medsebojne pravice
pri preskrbi zavarovanih oseb z medicinskimi pripomočki s sklenitvijo posebnega
dogovora. V dogovoru opredelijo podrobnejše pogoje za opravljanje dejavnosti
izdaje in izposoje medicinskih pripomočkov, način obračunavanja, plačila, roke
in druge parametre, pomembne za določitev medsebojnih pravic in obveznosti.
Dogovor iz prejšnjega odstavka se sklene za
obdobje enega leta. Če se po izteku veljavnosti dogovora ne sklene nov dogovor,
lahko Zavod do sklenitve novega dogovora prevzema obveznosti za medicinske
pripomočke, ki so pravica iz obveznega zavarovanja, do višine cenovnih
standardov, ki jih določi Zavod v podzakonskem aktu iz drugega odstavka 64.
člena tega zakona.
O spornih vprašanjih, glede katerih med
Zavodom in združenji dobaviteljev medicinskih pripomočkov ni dosežen dogovor,
odloča arbitraža. Zavod in združenja dobaviteljev medicinskih pripomočkov v
arbitražo imenujeta po tri arbitre, predsednika arbitraže pa imenujeta
sporazumno. Zavod in združenja dobaviteljev medicinskih pripomočkov imenujejo
člane arbitraže in posredujejo sporna vprašanja najpozneje v roku 14 dni od
prejema predloga čistopisa dogovora oziroma njegove spremembe. Če v tem roku
člani arbitraže niso imenovani, jih imenuje minister, pristojen za zdravje, v
roku 15 dni od poziva Zavoda ali združenj dobaviteljev medicinskih pripomočkov.
Dobavitelj medicinskih pripomočkov, ki ni
bil izbran na podlagi izvedenega razpisa iz 64. člena tega zakona, lahko
zahteva, da o njegovi izbiri odloči arbitraža. Glede imenovanja arbitraže se
uporablja prejšnji odstavek, pri čemer rok za imenovanje arbitrov začne teči z
dnem, ko združenja dobaviteljev medicinskih pripomočkov prejmejo poziv Zavoda.
Sporna vprašanja pri sklepanju pogodb z
dobavitelji medicinskih pripomočkov se rešujejo v skladu s 67. členom tega
zakona. Če pogodbeni stranki ne imenujeta članov arbitraže iz tretjega odstavka
67. člena tega zakona v roku 14 dni od predložitve spornih vprašanj, jih v
nadaljnjem roku 15 dni od poziva ene od strank imenuje minister, pristojen na
zdravje.
64. člen
(delno
se preneha uporabljati)
Na podlagi izhodišč iz 63. in 63.a člena
tega zakona Zavod vsako leto objavi razpis programov in storitev za sklepanje
pogodb z zdravstvenimi in drugimi zavodi, zasebnimi zdravstvenimi delavci in
drugimi pravnimi in fizičnimi osebami, ki opravljajo zdravstveno dejavnost na
podlagi koncesije ter dobavitelji medicinskih in tehničnih pripomočkov.
Pri ureditvi medsebojnih pravic in
obveznosti z dobavitelji medicinskih pripomočkov se upoštevajo cenovni
standardi, ki jih za posamezne vrste medicinskih pripomočkov določi Zavod,
oziroma cene, ki jih za posamezne pripomočke dogovori Zavod. Izhodišča za
cenovne standarde in za cene določi Zavod v soglasju z ministrom, pristojnim za
zdravje.
65. člen
(delno
se preneha uporabljati)
Zavod sklepa pogodbe z zdravstvenimi zavodi
in drugimi zavodi ter organizacijami, ki opravljajo zdravstveno dejavnost, in z
zasebnimi zdravstvenimi delavci na podlagi njihovih ponudb za uresničevanje
programov in storitev, ki jih zbere na podlagi razpisa. Zdravstveni zavod
oziroma drug zavod ali organizacija, ki opravlja zdravstveno dejavnost, oziroma
zasebni zdravstveni delavec, ki ni bil izbran, lahko zahteva, da o izbiri
odloči arbitraža iz drugega odstavka 63. člena tega zakona.
Pogodbe določajo vrste, obseg in kakovost
ter roke za uresničevanje programa oziroma zdravstvenih storitev na podlagi
strokovnih standardov za posamezni zavod oziroma organizacijo v celoti ali po
dejavnostih oziroma za zasebnega zdravstvenega delavca.
V pogodbi se določijo cene programov
oziroma storitev, način obračunavanja in plačevanja ter nadzor nad
uresničevanjem pogodbe kakor tudi druge medsebojne pravice in obveznosti
pogodbenih strank.
Pri določanju roka plačil zdravstvenim
zavodom in zasebnim zdravstvenim delavcem ter višine zamudnih obresti se
uporabljajo določbe zakona o obligacijskih razmerjih.
66. člen
Pri elementih za oblikovanje cene programov
oziroma storitev se upoštevajo:
-
plače in drugi prejemki v skladu s predpisi,
kolektivnimi pogodbami in drugimi splošnimi akti,
-
materialni stroški,
-
amortizacija, predpisana z zakonom,
-
druge zakonske obveznosti.
67. člen
Pogodbe se sklenejo najkasneje do 31. marca
za tekoče leto.
Če pogodba ni sklenjena v roku iz
prejšnjega odstavka, se predloži sporno vprašanje arbitraži.
V arbitražo vsaka pogodbena stranka imenuje
po dva predstavnika. Predsednika arbitraže določita sporazumno pogodbeni
stranki.
Arbitraža odloči o spornem vprašanju
najpozneje v enem mesecu.
68. člen
Pogodbe se sklepajo za naprej. Do sklenitve
pogodbe veljajo obveznosti iz prejšnje pogodbe.
Pogodba, sklenjena na podlagi odločitve
arbitraže, velja za naprej, če arbitraža ne odloči drugače.
IV. ZAVOD ZA ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE SLOVENIJE
69. člen
Izvajanje obveznega zdravstvenega
zavarovanja je javna služba, ki jo opravlja Zavod za zdravstveno zavarovanje
Slovenije kot javni zavod.
Sedež zavoda je v Ljubljani.
Zavod se organizira tako, da je služba
dostopna zavarovanim osebam na posameznih območjih.
Zavod oblikuje organizacijske enote za
posamezna področja dejavnosti in za posamezna območja.
70. člen
Dejavnost Zavoda upravlja skupščina.
Skupščina opravlja naslednje naloge:
-
sprejema statut Zavoda,
-
sprejema splošne akte za uresničevanje
zdravstvenega zavarovanja,
-
določa finančni načrt in sprejema zaključni
račun Zavoda,
-
opravlja druge naloge, ki jih določata ta zakon
in statut Zavoda.
Vlada Republike Slovenije daje soglasje k
statutu, finančnemu načrtu in zaključnemu računu zavoda.
71. člen
Skupščino sestavlja 45 članov, od tega 20
predstavnikov delodajalcev, organiziranih v zbornicah in v drugih splošnih
združenjih, in 25 predstavnikov zavarovancev.
Predstavniki zavarovancev se izberejo tako,
da so ustrezno zastopani po spolu, aktivni zavarovanci, upokojenci in invalidi
ter posamezna območja.
Skupščina izvoli predsednika in njegovega
namestnika.
Mandat članov skupščine traja 4 leta.
Volitve predstavnikov delodajalcev in
predstavnikov zavarovancev za člane skupščine ureja statut Zavoda.
72. člen
Skupščina veljavno odloča, če je na seji
navzočih več kot polovica predstavnikov delodajalcev in več kot polovica
predstavnikov zavarovancev.
Statut, splošne akte za uresničevanje
zdravstvenega zavarovanja, predlog prispevnih stopenj, finančni načrt in
zaključni račun sprejema skupščina z večino glasov vseh predstavnikov
delodajalcev in vseh predstavnikov zavarovancev.
O drugih vprašanjih odloča skupščina z
večino glasov navzočih članov.
73. člen
Izvršilni organ skupščine je upravni odbor,
ki ga sestavlja 11 članov.
Predsednika in člane upravnega odbora
imenuje skupščina Zavoda, tako da so v njem ustrezno zastopani predstavniki
delodajalcev in predstavniki aktivnih zavarovancev, upokojencev in invalidov.
Dva člana upravnega odbora imenuje skupščina na predlog delavcev Zavoda.
Pristojnosti upravnega odbora se določijo s
statutom.
74. člen
Poslovodni organ Zavoda je direktor, ki
mora imeti visoko strokovno izobrazbo in najmanj 5 let delovnih izkušenj.
Direktorja imenuje skupščina Zavoda v
soglasju s Skupščino Republike Slovenije.
75. člen
S statutom Zavoda se lahko določijo tudi
drugi organi za posamezna področja dejavnosti Zavoda in za posamezna območja
ter njihove pristojnosti.
Po območjih se lahko ustanovijo območni
sveti, ki jih sestavljajo predstavniki delodajalcev in predstavniki
zavarovancev. Ti sveti obravnavajo vprašanja iz pristojnosti skupščine in
njenih organov ter jim dajejo predloge in pobude za urejanje vprašanj
zdravstvenega zavarovanja in sklepanja pogodb z zdravstvenimi zavodi ter
drugimi zavodi in organizacijami, ki opravljajo zdravstveno dejavnost in z
zasebnimi zdravstvenimi delavci. Sveti tudi imenujejo predstavnike zavarovancev
v organe upravljanja zdravstvenih zavodov na svojem območju.
76. člen
S statutom Zavoda se opredelijo tudi
strokovne naloge Zavoda, ki obsegajo: izvajanje obveznega zavarovanja,
sklepanje pogodb z zdravstvenimi in drugimi zavodi ter organizacijami, ki
opravljajo zdravstveno dejavnost, oziroma z zasebnimi zdravstvenimi delavci,
izvajanje mednarodnih pogodb o zdravstvenem zavarovanju, finančno poslovanje,
opravljanje drugih strokovnih, nadzornih in administrativnih nalog ter dajanje
pravne in druge strokovne pomoči zavarovanim osebam.
Zavod vodi baze podatkov in evidence s
področja zdravstvenega zavarovanja in uporablja evidence s področja
zdravstvenega varstva v skladu s posebnim zakonom.
Upravljavci zbirk osebnih in drugih
podatkov, ki razpolagajo s podatki, ki se nanašajo na uresničevanje
zdravstvenega zavarovanja, so dolžni zavodu na njegovo obrazloženo zahtevo
brezplačno posredovati zahtevane podatke, potrebne za povrnitev škode in za
nadzor nad uresničevanjem pravic in obveznosti iz tega zavarovanja.
77. člen
Zavod izvaja nadzor nad izpolnjevanjem
pogodb z izvajalci zdravstvenih storitev, nadzor nad izdajanjem in
zaračunavanjem zdravil in medicinskih pripomočkov ter nad načini in postopki
uresničevanja zdravstvenega zavarovanja v skladu s tem zakonom in statutom
Zavoda.
Če pooblaščeni nadzorni zdravniki ali farmacevti
Zavoda pri nadzorih iz prejšnjega odstavka ugotovijo strokovne ali druge napake
pri delu izvajalcev zdravstvenih storitev ali nezakonitosti dela, mora Zavod o
nepravilnostih v 15 dneh obvestiti ministrstvo, pristojno za zdravje, oziroma v
primeru strokovnih napak pristojno zbornico.
Pri izvajanju nadzora nad uresničevanjem
pogodb iz prvega odstavka tega člena se ne uporabljajo določbe zakona, ki ureja
splošni upravni postopek.
Postopek in način izvajanja nadzora iz tega
člena določi Zavod v soglasju z ministrom, pristojnim za zdravje.
77.a člen
Nadzor nad zakonitostjo delovanja Zavoda in
namembnostjo rabe sredstev za financiranje zdravstvenih programov in storitev
izvaja minister, pristojen za zdravje.
Če se pri nadzoru ugotovijo nepravilnosti,
minister, pristojen za zdravje, določi ukrepe in roke za njihovo odpravo.
Nacionalna kontaktna točka za
čezmejno zdravstveno varstvo
77.b člen
Zavod opravlja naloge Nacionalne kontaktne
točke za čezmejno zdravstveno varstvo (v nadaljnjem besedilu: NKT) iz 6. člena
Direktive 2011/24/EU, ki zagotavlja pacientom naslednje informacije in jih objavi
na svojih spletnih straneh:
-
o izvajalcih zdravstvene dejavnosti,
-
o dovoljenju za opravljanje zdravstvene
dejavnosti,
-
o standardih in smernicah glede kakovosti in
varnosti, ki jih morajo izvajalci zdravstvene dejavnosti v Republiki Sloveniji
izpolnjevati in kateri izvajalci zdravstvene dejavnosti v Republiki Sloveniji
jih izpolnjujejo,
-
o nadzoru in oceni izvajalcev zdravstvene
dejavnosti,
-
o dostopnosti bolnišnic za invalidne osebe,
-
o pravicah pacientov v skladu z zakonom, ki
ureja pacientove pravice,
-
o pritožbenih postopkih v primeru kršitev
pravic pacientov v skladu z zakonom, ki ureja pacientove pravice,
-
o razpoložljivih pravnih sredstvih za
ugotavljanje kazenske in odškodninske odgovornosti,
-
o kontaktnih podatkih NKT drugih držav članic
Evropske unije.
NKT zagotovi tudi informacije o pravici do
zdravljenja v tujini na podlagi 44.a, 44.b in 44.c člena tega zakona, zlasti
informacije o:
-
obsegu povračila stroškov zdravljenja in
-
pravicah in postopku uveljavljanja pravic do
zdravljenja.
Informacije iz prejšnjega odstavka morajo
jasno razmejiti pravico do zdravljenja v tujini na podlagi 44.a, 44.b ali 44.c
člena zakona.
NKT se:
-
posvetuje z organizacijami pacientov, izvajalci
zdravstvene dejavnosti in nosilci zdravstvenega zavarovanja,
-
sodeluje z NKT drugih držav članic Evropske
unije in Evropsko komisijo,
-
izmenjuje informacije iz prvega odstavka tega
člena z NKT drugih držav članic Evropske unije.
Informacije iz prvega odstavka tega člena,
s katerimi Zavod ne razpolaga, posredujejo Zavodu zavezanci, ki te informacije
obdelujejo na podlagi zakonov ali drugih predpisov.
77.c člen
Izvajalci zdravstvene dejavnosti v
Republiki Sloveniji zagotavljajo pacientom naslednje informacije o:
-
možnostih zdravljenja, ki ga zagotavljajo,
-
čakalnih dobah za posamezno zdravstveno
storitev ter zagotovljeni kakovosti in varnosti zdravstvene dejavnosti,
-
cenah zdravstvenih storitev, ki jih
zagotavljajo, in pravici do predložitve računa za opravljeno zdravstveno
storitev,
-
obsegu povračila stroškov zdravljenja na
podlagi 44.b in 44.c člena tega zakona,
-
pravicah in postopku uveljavljanja pravic do
zdravljenja na podlagi 44.b in 44.c člena tega zakona,
-
zavarovanju poklicne odgovornosti zdravstvenih
delavcev,
-
dovoljenju za opravljanje zdravstvene
dejavnosti.
Izvajalci zdravstvene dejavnosti v
Republiki Sloveniji do 15. januarja za preteklo koledarsko leto ministrstvu,
pristojnemu za zdravje, sporočijo podatke o uveljavljanju zdravstvenih storitev
pacientov iz drugih držav članic Evropske unije.
V. UVELJAVLJANJE PRAVIC IZ ZDRAVSTVENEGA ZAVAROVANJA
78. člen
Pravice iz zdravstvenega zavarovanja po tem
zakonu lahko uveljavi oseba, ki ji je priznana lastnost zavarovane osebe.
Lastnost zavarovane osebe ugotavlja pristojna
služba Zavoda na podlagi prijave v zavarovanje, ki jo vloži zavezanec za
plačilo prispevkov najpozneje v osmih dneh od dneva začetka zavarovanja. (delno
se preneha uporabljati) (delno
prenehal veljati)
Ne glede na prejšnji odstavek je zavezanec
za prijavo v zavarovanje za zavarovance iz 21. in 24. točke prvega odstavka 15. člena
tega zakona Zavod.
Lastnost zavarovane osebe se dokazuje s
kartico zdravstvenega zavarovanja, ki je javna listina in jo izda Zavod. S
kartico zdravstvenega zavarovanja se dostopa do podatkov, ki so potrebni za
uveljavljanje pravic iz zdravstvenega zavarovanja, če tako določa posebni
zakon, pa tudi do drugih podatkov.
Zavod določi način prijave v zavarovanje in
listine, potrebne pri uresničevanju zdravstvenega zavarovanja.
Za dokazovanje lastnosti zavarovane osebe
se lahko uporablja tudi osebna izkaznica, če njena uporaba omogoča dostop do
podatkov iz prejšnjega odstavka na enak način kot kartica zdravstvenega
zavarovanja.
S splošnim aktom Zavoda se določijo vsebina
in oblika kartice zdravstvenega zavarovanja, način dostopa do podatkov in
pooblastila za njihovo branje in zapisovanje. Določbe o načinu dostopa do
podatkov in pooblastilih za njihovo branje ter zapisovanje se uporabljajo tudi
za osebno izkaznico v primeru iz prejšnjega odstavka.
78.a člen
Zavarovancem iz 4., 5., 6., 7., 8., 11.,
12., 13., 14. in 20. točke prvega odstavka 15. člena tega zakona ter njihovim
družinskim članom se v času, ko nimajo poravnanih obveznosti plačevanja
prispevkov, zadržijo njihove pravice do zdravstvenih storitev in denarnih
dajatev iz naslova obveznega zdravstvenega zavarovanja. Do takrat lahko
uveljavljajo na račun obveznega zdravstvenega zavarovanja le nujno zdravljenje.
Ne glede na prejšnji odstavek, se
družinskim članom iz 2. podtočke točke a) ter 1. in 2. podtočke točke b) prvega
odstavka 20. člena tega zakona, v času, ko zavarovanci iz prejšnjega ostavka,
po katerih so zavarovani ti družinski člani, nimajo poravnanih obveznosti
plačevanja prispevkov, ne zadržijo njihove pravice do zdravstvenih storitev in
denarnih dajatev iz naslova obveznega zdravstvenega zavarovanja.
Obseg pravic do nujnega zdravljenja iz prvega
odstavka tega člena določi zavod v svojih aktih.
79. člen
Delodajalci, pravne in fizične osebe,
zdravstveni in drugi zavodi ter organizacije oziroma zasebni zdravstveni
delavci, ki opravljajo zdravstveno dejavnost, policija ter drugi državni
organi, ki na podlagi zakona in v okviru svoje dejavnosti zbirajo različne
podatke, ki se nanašajo na zdravstveno zavarovanje, so za namene izvajanja
postopkov za povračilo škode, dolžni podatke o primerih povzročenih bolezni,
poškodb ali smrti zavarovancev brezplačno posredovati zavodu. Enako dolžnost
imajo tudi vse zavarovalnice za primere poškodb zavarovancev v cestnem prometu
za udeležence, s katerimi imajo sklenjeno avtomobilsko zavarovanje, ali za
primere, ko so jih le-ti povzročili in jim je zavarovalnica izplačala
odškodnino.
79.a člen
Zavod ima pravico iz centralnega registra
prebivalstva brezplačno dobiti naslednje podatke o zavarovanih osebah obveznega
zdravstvenega zavarovanja:
-
enotna matična številka občana (v nadaljnjem
besedilu: EMŠO),
-
kraj rojstva,
-
osebno ime,
-
državljanstvo,
-
stalno oziroma začasno prebivališče,
-
dovoljenje za stalno ali začasno prebivanje,
-
zakonski stan ali zunajzakonska skupnost,
-
šolska izobrazba,
-
EMŠO matere,
-
EMŠO očeta,
-
EMŠO zakonca,
-
EMŠO otrok,
-
davčno številko.
79.b člen
Zbirke podatkov na področju zdravstvenega
zavarovanja so:
-
evidenca o zavarovanih osebah obveznega
zdravstvenega zavarovanja,
-
evidenca o zavezancih za prispevek,
-
evidenca o izvajalcih zdravstvene dejavnosti,
-
(prenehala
veljati)
O zavarovanih osebah se v evidencah vodijo
naslednji podatki:
-
osebno ime,
-
identifikacijska številka (ZZZS številka),
-
številka kartice zdravstvenega zavarovanja,
-
EMŠO,
-
stalno oziroma začasno prebivališče,
-
podatki o prijavi prebivanja, o izdanih
dovoljenjih za prebivanje (številka, vrsta, razlog ali namen prebivanja,
obdobje veljavnosti, datum vročitve), datumih vloženih prošenj za izdajo
dovoljenja za prebivanje, datumih dokončnosti in pravnomočnosti odločitev o
navedenih prošnjah, o prenehanju prebivanja ter o izdanih potrdilih o
pravočasno vloženih prošnjah za podaljšanje enotnega dovoljenja ali prošnjah za
izdajo enotnega dovoljenja kot nadaljnjega dovoljenja za prebivanje in o
pravočasno vloženih prošnjah za podaljšanje dovoljenja za začasno prebivanje in
za izdajo nadaljnjega dovoljenja za prebivanje,
-
datum smrti,
-
državljanstvo,
-
poklic, ki ga opravlja,
-
številka delovnega dovoljenja in datum poteka
veljave delovnega dovoljenja,
-
podatki o zavarovanju,
-
IP številka,
-
kategorija invalidnosti (I, II, III),
-
podatki o družinskem članu (osebno ime, EMŠO,
naslov, zavarovanje družinskega člana, sorodstveni odnos do nosilca
zavarovanja, datum veljave potrdila o šolanju),
-
podatki o osebnem zdravniku zavarovane osebe,
-
podatki o obravnavi pred imenovanim zdravnikom
zavoda oziroma zdravstveno komisijo,
-
podatki o zdravstvenih storitvah,
-
podatki o poškodbah po tretji osebi,
-
podatki o denarnih dajatvah,
-
podatki o predpisanih medicinskih pripomočkih
in prejetih medicinskih pripomočkih,
-
podatki o predpisanih zdravilih na recept in
izdanih zdravilih na recept,
-
podatki o zdravstvenem stanju, vključno z
diagnozo,
-
podatki o začasni zadržanosti od dela,
-
davčno številko.
O zavezancih za prispevek se v evidencah
vodijo naslednji podatki:
-
identifikacijska številka (ZZZS številka),
-
davčna številka,
-
registrska številka zavoda,
-
firma oziroma ime,
-
sedež oziroma naslov,
-
šifra dejavnosti,
-
datum začetka – konca dejavnosti,
-
matična številka iz registra poslovnih
subjektov,
-
datum vpisa v sodni register,
-
podatki o zasebnem zavezancu (osebno ime,
EMŠO),
-
številka poslovnega računa oziroma drugega
računa, preko katerega posluje,
-
datum začetka in datum prenehanja zavezanosti
za plačilo prispevka,
-
datum in vzrok spremembe,
-
število zaposlenih,
-
vrsta registra in vrsta zavezanosti,
-
podatki o prispevku,
-
podatki o poškodbah pri delu in poklicnih
bolezni.
O izvajalcih zdravstvene dejavnosti se v
evidencah vodijo naslednji podatki:
-
identifikacijska številka (ZZZS številka),
-
davčna številka,
-
šifra izvajalca,
-
naziv izvajalca (polni in skrajšani),
-
naslov izvajalca,
-
tip izvajalca,
-
oznaka pravnega statusa (javni, zasebni),
-
šifra in naziv zdravstvene dejavnosti,
-
datum začetka oziroma prenehanja poslovanja,
-
številka poslovnega računa,
-
podatki o pogodbi, sklenjeni z izvajalcem,
-
imetnik profesionalne kartice,
-
seznam zdravnikov pri izvajalcu,
-
za zasebne izvajalce še osebno ime ter EMŠO in
podatki o koncesiji,
-
matična številka iz Poslovnega registra
Slovenije,
-
poklicna kvalifikacija zdravstvenega delavca
pri izvajalcu,
-
elektronska pošta in telefon zdravstvenega
delavca pri izvajalcu.
Zavod je dolžan na zahtevo občin in drugih
zavezancev za prispevek posredovati podatke iz evidence o zavarovanih osebah
obveznega zdravstvenega zavarovanja.
Podatki v elektronski obliki zapisa morajo
biti kriptirani, prek telekomunikacijskih omrežij pa se prenašajo v skladu z
zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov.
Natančnejša opredelitev vsebine zbirk
podatkov se opredeli s posebnim zakonom iz drugega odstavka 76. člena tega
zakona.
Zbirke podatkov iz prvega odstavka tega
člena se za namene izvajanja vključitve v obvezno zdravstveno zavarovanje
povežejo:
-
z Evidenčnim in analitskih informacijskim
sistemom za visoko šolstvo v Republiki Sloveniji – eVŠ in Centralno evidenco
udeležencev vzgoje in izobraževanja – CEUVIZ za pridobivanje podatkov o statusu
šolajočih,
-
s sodnim oziroma Poslovnim registrom Slovenije
za pridobivanje podatka o tem, ali je določena oseba družbenik oziroma
ustanovitelj in hkrati poslovodna oseba ter v katerem subjektu vpisa je ta
oseba družbenik oziroma ustanovitelj in hkrati poslovodna oseba. Te podatke je
iz sodnega oziroma Poslovnega registra Slovenije Zavod upravičen pridobivati ne
glede na določbe 50., 51. in 52. člena Zakona o sodnem registru (Uradni list
RS, št. 54/07 – uradno prečiščeno besedilo, 65/08 in 49/09),
-
s centralno evidenco o dovoljenjih za
prebivanje in odpovedih prebivanja tujcu (Register tujcev).
Zavod ima pravico iz centralne evidence o
dovoljenjih za prebivanje in odpovedih prebivanja tujcem (Register tujcev)
brezplačno dobiti naslednje podatke o:
-
prijavi prebivanja,
-
izdanih dovoljenjih za prebivanje (številka,
vrsta, razlog ali namen prebivanja, obdobje veljavnosti, datum vročitve),
-
datumih vloženih prošenj za izdajo dovoljenja
za prebivanje,
-
datumih dokončnosti in pravnomočnosti odločitev
o navedenih prošnjah,
-
prenehanju prebivanja,
-
izdanih potrdilih o pravočasno vloženih
prošnjah za podaljšanje enotnega dovoljenja ali prošnjah za izdajo enotnega
dovoljenja kot nadaljnjega dovoljenja za prebivanje,
-
pravočasno vloženih prošnjah za podaljšanje
dovoljenja za začasno prebivanje in za izdajo nadaljnjega dovoljenja za
prebivanje.
80. člen
Pri uveljavljanju pravic iz zdravstvenega
zavarovanja po tem zakonu ima zavarovana oseba pravico do proste izbire
zdravnika in zdravstvenega zavoda.
Zdravnik, ki ga zavarovana oseba izbere, je
njen izbrani osebni zdravnik. Mladoletne osebe morajo imeti izbranega osebnega
zdravnika. Zavarovana oseba ima pravico, da poleg splošnega osebnega zdravnika
svobodno izbere tudi osebnega ginekologa, specialista ginekologije s
porodništvom in osebnega zobozdravnika. Izbrani osebni zdravnik za zavarovane
osebe do dopolnjenega 19. leta starosti je specialist, pediater ali specialist
šolske medicine, izjemoma je lahko specialist splošne medicine (družinske
medicine), ali zdravnik splošne medicine s podiplomskim študijem iz
zdravstvenega varstva žensk, otrok in mladine. Zdravnik, ki ne izpolnjuje
pogojev, pa zdaj izvaja zdravstveno varstvo otrok in mladine do dopolnjenega
19. leta starosti, mora do leta 2002 pridobiti ustrezno strokovno
usposobljenost. Za zavarovane osebe starejše od 19 let je izbrani osebni
zdravnik specialist splošne medicine (družinske medicine) ali specialist
medicine dela, prometa in športa, izjemoma je lahko tudi zdravnik splošne
medicine s podiplomskim študijem socialne medicine.
Izbrani osebni zobozdravnik za starostno
obdobje do dopolnjenega 19. leta je praviloma zobozdravnik, usposobljen za
zobozdravstveno varstvo otrok in mladine. Osebni zdravnik skrbi za zdravje
zavarovane osebe in je pooblaščen, da jo napoti na zdravniško komisijo, k
specialistu in v bolnišnico, predpiše na račun zavoda zdravila na recept in
vodi ter izbira zdravstveno dokumentacijo o zavarovani osebi. Izbrani osebni
zdravnik (razen osebnega ginekologa in osebnega zobozdravnika) je pooblaščen
tudi za ugotavljanje nezmožnosti za delo in drugih razlogov za začasno
zadržanost od dela do 30 dni. Zavarovana oseba si izbere osebnega zdravnika
najmanj za dobo enega leta. To obdobje se lahko skrajša, če pride med
zdravnikom in zavarovano osebo do nesoglasij in nezaupanja.
Osebni zdravnik lahko pooblastila iz
prejšnjega odstavka, ki se nanašajo na diagnostiko in zdravljenje, vključno s
predpisovanjem zdravil na recept, kot tudi napotitev na bolnišnično
zdravljenje, prenese na ustreznega specialista, napotenega zdravnika, če to
narekuje bolnikovo zdravstveno stanje in racionalnost dela. Če je izbrani
osebni zdravnik za zavarovane osebe do dopolnjenega 19. leta starosti zdravnik
splošne medicine, praviloma pooblasti najbližjega ustreznega specialista
pediatra oziroma specialista šolske medicine za izvajanje preventivnega
zdravstvenega varstva.
Način uresničevanja pravic do proste izbire
zdravnika in zdravstvenega zavoda uredi zavod s splošnim aktom.
80.a člen
Izbrani osebni zdravnik izda zdravniško
potrdilo o upravičeni odsotnosti z naroka glavne obravnave ali drugega
procesnega dejanja pred sodiščem, če je bolezen ali poškodba zavarovane osebe
nenadna ali nepredvidljiva in ji onemogoča prihod na sodišče ali sodelovanje
pri procesnem dejanju. V tem zdravniškem potrdilu morajo biti navedeni
naslednji podatki:
-
osebno ime, prebivališče in datum rojstva
zavarovane osebe,
-
podatek o upravičeni odsotnosti in predvideno
obdobje,
-
podatek o tem, ali gre za bolezen ali poškodbo.
Zdravniško potrdilo o upravičeni odsotnosti
se izda na obrazcu, ki ga predpiše minister, pristojen za zdravje.
81. člen
V postopkih za uveljavitev pravic iz
zdravstvenega zavarovanja po tem zakonu odločajo zdravniki, ki jih imenuje
upravni odbor zavoda.
Imenovani zdravnik:
-
odloča o začasni nezmožnosti za delo iz
bolezenskih razlogov za delo nad 30 dni in v vseh drugih primerih, ko je
izplačevalec nadomestila plače obvezno zdravstveno zavarovanje, razen če gre za
nego, spremstvo ali izolacijo zavarovane osebe, o kateri odloča njen osebni
zdravnik;
-
odloča o zahtevi zavarovanca ali delodajalca za
presojo ocene izbranega osebnega zdravnika o začasni nezmožnosti za delo do 30
dni;
-
odloča o napotitvi na zdraviliško zdravljenje;
-
odloča o upravičenosti zahteve po medicinskem
pripomočku pred iztekom trajnostne dobe in o pravici do zahtevnejših medicinskih
pripomočkov;
-
odloča o začasni zadržanosti od dela v primeru
kršitev iz 35. člena tega zakona in na podlagi ugotovitev iz drugega odstavka
77. člena tega zakona;
-
poda na zahtevo zavarovane osebe pisno mnenje o
upravičenosti izdaje zdravniškega potrdila iz prejšnjega člena, če gre za
nenadno in nepredvidljivo bolezen ali poškodbo, ki ji ponovno onemogoča prihod
na sodišče ali sodelovanje pri procesnem dejanju, v osmih dneh od prejema
zahteve,
-
poda na zahtevo sodišča pisno mnenje o
upravičenosti izdaje zdravniškega potrdila iz prejšnjega člena v osmih dneh od
prejema zahteve sodišča.
Zavarovanec in delodajalec zahtevo iz druge
alinee prejšnjega odstavka lahko vložita v treh delovnih dneh od dne, ko sta
bila z oceno seznanjena.
O svoji odločitvi imenovani zdravnik izda
odločbo najpozneje v osmih dneh po prejemu zahteve oziroma predloga osebnega
zdravnika. Odločbo je potrebno osebno vročiti zavarovani osebi. Pritožba zoper
odločbo ne zadrži njene izvršitve.
Postopke uveljavljanja pravic iz tega člena
uredi zavod s splošnim aktom.
82. člen
Zavarovana oseba ali delodajalec se lahko
na odločbo imenovanega zdravnika pritoži v petih delovnih dneh od vročitve
odločbe. Pritožbo obravnava zdravstvena komisija, ki jo imenuje upravni odbor
zavoda, in ki jo sestavljata dva zdravnika in en univerzitetni diplomirani
pravnik. Komisija o svoji odločitvi izda odločbo najpozneje v osmih dneh po
prejemu pritožbe.
83. člen
(črtan)
84. člen
(delno prenehal
veljati)
O pravici do nadomestila,
pogrebnine, posmrtnine, povračila potnih stroškov, pridobitvi, spremembi ali
izgubi lastnosti zavarovane osebe, pravici proste izbire zdravnika in drugih
pravic iz tega zakona ter drugih zahtevah iz obveznega zdravstvenega
zavarovanja odloča:
-
na I. stopnji območna enota zavoda,
-
na II. stopnji Direkcija zavoda.
Kadar uradna oseba, ki vodi postopke v
zvezi z uveljavljanjem pravic in drugih zahtev iz obveznega zavarovanja, nima
določenega strokovnega znanja, lahko zaradi ugotavljanja ali presoje dejstva,
ki je pomembno za rešitev zadeve, pridobi mnenje, ki ga poda imenovani zdravnik,
član zdravstvene komisije ali drug zdravnik Zavoda.
85. člen
Za postopek, v katerem se odloča o pravicah
iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, se uporablja zakon o splošnem upravnem
postopku, če s tem zakonom ni drugače določeno.
VI. POVRNITEV ŠKODE
86. člen
Zavod ima pravico zahtevati povrnitev
povzročene škode od zavarovalnice, pri kateri ima tisti, ki je s prometnim
sredstvom povzročil okvaro zdravja ali smrt zavarovane osebe, sklenjeno obvezno
avtomobilsko zavarovanje. V vseh drugih primerih pa ima Zavod pravico zahtevati
povrnitev škode od tistega, ki je namenoma ali iz malomarnosti povzročil okvaro
zdravja ali smrt zavarovane osebe.
Za škodo, ki jo povzroči v primerih iz
prejšnjega odstavka delavec pri delu ali v zvezi z delom, je odgovoren delodajalec.
Povrnitev povzročene škode iz prejšnjega
odstavka ima Zavod pravico zahtevati tudi od delavca, če je povzročil bolezen,
poškodbo ali smrt zavarovane osebe s kaznivim dejanjem.
87. člen
Zavod ima pravico zahtevati, da povzročeno
škodo povrne delodajalec, če je bolezen, poškodba ali smrt zavarovane osebe
posledica tega, ker niso bili izvedeni ustrezni higiensko-sanitarni ukrepi,
ukrepi varstva pri delu ali drugi ukrepi, predpisani ali odrejeni za varnost
ljudi.
Zavod ima pravico zahtevati, da povzročeno
škodo povrne delodajalec tudi, če nastane škoda zaradi tega, ker je bilo
delovno razmerje sklenjeno brez predpisanega zdravstvenega pregleda z osebo, ki
zdravstveno ni bila sposobna za opravljanje določenih del oziroma nalog, kar se
je pozneje ugotovilo z zdravstvenim pregledom.
88. člen
Zavod ima pravico zahtevati, da povzročeno
škodo povrne delodajalec, če je škoda nastala zato, ker Zavod ni dobil podatkov
ali je dobil neresnične podatke o dejstvih, od katerih je odvisna pravica do
zdravstvenega zavarovanja.
Zavod ima pravico zahtevati, da povzročeno
škodo povrne zavarovana oseba, ki je sama dolžna dajati podatke o zdravstvenem
zavarovanju, če je škoda nastala zato, ker zavarovana oseba ni dala podatkov
ali ker je dala neresnične podatke.
89. člen
V primerih iz 86. in 87. člena tega zakona
se šteje, da je Zavod imel škodo, ne glede na to, da so nevarnosti zajete z
zdravstvenim zavarovanjem po tem zakonu.
90. člen
Pri ugotavljanju pravice do povrnitve
škode, povzročene Zavodu, se uporabljajo določila zakona o obligacijskih
razmerjih, razen če ni s tem zakonom drugače določeno.
91. člen
Odškodnina, ki jo ima Zavod pravico
zahtevati v primerih iz 86., 87. in 88. člena tega zakona, obsega stroške za
zdravstvene in druge storitve ter zneske denarnih nadomestil in drugih dajatev,
ki jih plačuje Zavod.
92. člen
Če Zavod ugotovi, da je nastala škoda,
zahteva od zavarovane osebe ali delodajalca, da jo povrne v določenem roku.
Če škoda ni povrnjena v določenem roku,
uveljavlja Zavod odškodninski zahtevek pri pristojnem sodišču.
93. člen
Zavarovana oseba, ki ji je bil na račun
Zavoda izplačan denarni znesek, do katerega ni imela pravice, mora vrniti
prejeti znesek v skladu z določili zakona o obligacijskih razmerjih.
Terjatve iz prejšnjega odstavka zastarajo v
treh letih od vsakokratnega izplačila posamičnega zneska.
94. člen
Zdravstveni zavod oziroma zasebni
zdravstveni delavec odgovarja Zavodu za škodo, ki jo povzroči pri opravljanju
ali v zvezi z opravljanjem svoje dejavnosti v skladu z določili zakona o obligacijskih
razmerjih.
Zavarovani osebi odgovarja za povzročeno
škodo Zavod v skladu z določbami zakona o obligacijskih razmerjih.
Tretji del
KAZENSKE, PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
I. KAZENSKE DOLOČBE
95. člen
Z globo od 400 do 12.000 eurov se kaznuje
za prekršek delodajalec:
1.
če ne izvaja obveznosti iz 9. člena tega
zakona;
2.
(prenehala
veljati)
3.
(prenehala
veljati)
4.
če ne vloži prijave v zavarovanje v roku,
določenem v drugem odstavku 78. člena tega zakona;
5.
če odreče ali omeji pravice, ki pripadajo
zavarovani osebi na podlagi tega zakona;
6.
če omogoči uveljavljanje pravice osebi, ki ji
po tem zakonu pravica ne pripada, ali ji omogoči uveljavljanje pravice v večjem
obsegu, kot ji pripada.
Z globo od 40 do 2.000 eurov se kaznuje
odgovorna oseba delodajalca, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
96. člen
Z globo od 400 do 12.000 eurov se kaznuje
za prekršek zavezanec za plačilo prispevkov po tem zakonu, če ne da Zavodu
predpisanih podatkov, če da nepravilne podatke in obvestila, ali če prepreči
ogled na samem kraju ali pregled poslovnih knjig in evidenc, ki se nanašajo na
zagotavljanje pravic iz zdravstvenega zavarovanja.
Z globo od 40 do 2.000 eurov se kaznuje
odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika
posameznika, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
96.a člen
(črtan)
96.b člen
(črtan)
Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem
zavarovanju (Uradni list
RS, št. 9/92)
vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:
»II. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
97.
člen
Zavod začne z delom 1. 3. 1992.
Republiška uprava za zdravstveno varstvo
kot organ v sestavi Ministrstva za zdravstvo, družino in socialno varstvo
preneha z 29. 2. 1992.
98.
člen
Vlada Republike Slovenije imenuje s 1. 3.
1992 vršilca dolžnosti direktorja Zavoda, ki organizira in vodi delo zavoda pod
nadzorstvom Vlade Republike Slovenije do konstituiranja začasne skupščine
zavoda.
Vlada Republike Slovenije odloča o
vprašanjih iz pristojnosti skupščine Zavoda do konstituiranja začasne skupščine
Zavoda.
Skupščina Republike Slovenije v 30. dneh po
uveljavitvi zakona imenuje začasno skupščino Zavoda na predlog gospodarskih
zbornic in drugih splošnih združenj, sindikatov, organizacij upokojencev in
invalidov.
Mandat začasne skupščine in vršilca
dolžnosti direktorja Zavoda traja najdalj eno leto.
99.
člen
Zavod z dnem, določenim za začetek dela,
prevzame delavce Republiške uprave za zdravstveno varstvo kot tudi premoženje,
arhiv, dokumentacijo in sredstva, s katerimi je upravljala Republiška uprava za
zdravstveno varstvo.
Na Zavod se ne prenesejo neporavnane
obveznosti republiškega in občinskih proračunov, nastale do 29. 2. 1992.
100.
člen
Skupščina zavoda najpozneje v treh mesecih
od dneva, določenega za začetek dela Zavoda, sprejme začasni statut in druge
splošne akte, potrebne za uresničevanje obveznega zdravstvenega zavarovanja po
tem zakonu.
101.
člen
Skupščina Republike Slovenije določi
stopnje prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje po tem zakonu za leto
1992 na predlog Vlade Republike Slovenije.
Dokler niso določene stopnje prispevkov k
prejšnjega odstavka, se plačujejo prispevki po predpisih, ki so veljali do
uveljavitve tega zakona.
Zavezanci za plačilo prispevkov plačujejo
prispevke za zdravstveno varstvo od 1. 3. 1992 na račun Zavoda.
102.
člen
Izhodišča iz 63. člena tega zakona za
obdobje od 1. 3. 1992 dalje se sprejmejo najpozneje do 30. 4. 1992.
103.
člen
Zavod uvede prostovoljno zavarovanje za
pravice do zdravstvenih storitev iz 2. do 6. točke 23. člena tega zakona
najpozneje do 1. 9. 1992.
Do začetka izvajanja prostovoljnega
zavarovanja, vendar najdlje do 31. 12. 1992, se ne uporabljajo določbe 2. do 6.
točke prvega odstavka ter drugega in tretjega odstavka 23. člena tega zakona,
24. člena in 25. člena tega zakona. Pri uveljavljanju pravic do zdravstvenih
storitev plačajo zavarovane osebe participacijo, ki jo določi Zavod, razen za
zdravstvene storitve iz 1. točke prvega odstavka 23. člena tega zakona.
Zavarovane osebe, ki izpolnjujejo
dohodkovne pogoje za pridobitev pomoči po predpisih o socialnem varstvu, so v
celoti ali delno oproščene participacije za storitve iz 2., 3. in 4. točke 23.
člena tega zakona.
Obseg in način oprostitve participacije
določi Zavod. Delna oprostitev participacije se lahko nanaša na participacijo
za posamezno vrsto storitev in na skupni letni znesek, nad katerim zavarovana
oseba ni več dolžna plačevati participacije.
104.
člen
V prvem letu od začetka izvajanja
prostovoljnega zavarovanja je zavarovanim osebam zagotovljeno plačilo
zdravstvenih storitev iz obveznega zavarovanja pri Zavodu:
-
v višini 99 % za storitve iz 2. točke prvega
odstavka 23. člena tega zakona;
-
v višini 95 % za storitve iz 3. točke prvega
odstavka 23. člena tega zakona, razen za storitve iz četrte alinee te točke;
-
v višini 85 % za storitve iz četrte alinee 3.
točke prvega odstavka 23. člena tega zakona;
-
v višini 80 % za storitve iz 4. točke prvega
odstavka 23. člena tega zakona;
-
v višini 60 % za storitve iz 5. točke prvega
odstavka 23. člena tega zakona;
-
v višini 50 % za storitve iz 6. točke prvega odstavka
23. člena tega zakona, razen za storitve iz druge alinee te točke;
-
v višini 45 % za storitve iz druge alinee 6.
točke prvega odstavka 23. člena tega zakona.
Zavod v soglasju z Vlado Republike
Slovenije določi nadaljnje postopno zniževanje odstotkov vrednosti storitev za
pravice iz 2., 3. in 4. točke prvega odstavka 23. člena tega zakona, ki se
krijejo iz obveznega zavarovanja.
105.
člen
Plan zdravstvenega varstva sprejme
Skupščina Republike Slovenije v šestih mesecih po uveljavitvi tega zakona.
106.
člen
Dokler ne bodo sprejeti splošni akti Zavoda
iz 100. člena tega zakona, se primerno uporabljajo, če niso v nasprotju s tem
zakonom:
-
samoupravni sporazum o uresničevanju
zdravstvenega varstva (Uradni list SRS, št. 47/87,42/89 in 18/90),
-
samoupravni sporazum o postopkih in načinih o
uresničevanju pravic do zdravstvenega varstva (Uradni list SRS, št. 6/81),
-
sklep o plačevanju participacije v zdravstvu
(Uradni list RS, št. 10/91-I),
-
pravilnik o razvrščanju zdravil (Uradni list
RS, št. 45/90, 7/91, 14/91 in 8/91-I),
-
sklep o predpisovanju zdravil (Uradni list RS,
št. 45/90),
-
navodilo o zdravstveni izkaznici in drugih
listinah za uresničevanje pravic do zdravstvenega varstva (Uradni list SRS, št.
29/82).
107.
člen
Do sprejema posebnega zakona iz drugega
odstavka 76. člena tega zakona Zavod vodi zbirko podatkov o zavarovanih osebah.
Zbirka podatkov obsega podatke o zavarovancih in njihovih družinskih članih. V
zbirki podatkov se zbirajo naslednji osebni podatki zavarovanih oseb:
-
priimek in ime (dekliški priimek),
-
datum in kraj rojstva,
-
stalno oziroma začasno prebivališče (ulica,
hišna številka, poštna številka in kraj),
-
podlaga za zavarovanje,
-
ime in sedež delodajalca,
-
datum vstopa v zavarovanje.
108.
člen
Ministrstvo, pristojno za notranje zadeve
posreduje Zavodu na njegovo zahtevo podatke o stalnem oziroma začasnem
prebivališču oseb v Republiki Sloveniji. Podjetja, zavodi, druge organizacije,
organi in posamezniki, ki zaposlujejo delavce, posredujejo Zavodu na njegovo
zahtevo podatke o zavarovanih osebah, ki jih potrebuje za izvajanje svoje
dejavnosti.
Zaradi izvajanja programa obveznih cepljenj
otrok upravljalec centralnega registra prebivalstva mesečno posreduje Inštitutu
za varovanje zdravja in območnim zavodom za zdravstveno varstvo podatke o živorojenih,
priseljenih in odseljenih ter umrlih otrocih do pet let starosti, in sicer: ime
in priimek otroka, datum rojstva ter stalno prebivališče.
109.
člen
Osebe, ki so imele pravico do zdravstvenega
varstva po predpisih, ki so veljali do uveljavitve tega zakona, se štejejo za
zavarovane osebe po tem zakonu, dokler se s pravnomočno odločbo ne ugotovi, da
te lastnosti nimajo.
Dokler ne bodo sklenjene ustrezne pogodbe z
drugimi republikami na območju SFRJ, najdlje pa do 31. 12.1992, so ožji
družinski člani zavarovancev, ki imajo stalno prebivališče na območju drugih
republik, zavarovani po tem zakonu.
110.
člen
Zavod sprejme splošni akt o delu
zdravniških komisij in imenuje zdravniške komisije najpozneje do 30.4.1992.
Do 30. 4. 1992 opravljajo naloge zdravniških
komisij I. stopnje konziliji zdravnikov v zdravstvenih zavodih po predpisih, ki
so veljali do uveljavitve tega zakona.
Vršilec dolžnosti direktorja Zavoda v 15
dneh po uveljavitvi zakona določi zdravniške konzilije, ki začasno opravljajo
naloge zdravniških komisij II. stopnje.
111.
člen
Minister, pristojen za zdravstvo, izda
izvršilne predpise v treh mesecih od uveljavitve tega zakona.
Do izdaje izvršilnih predpisov iz
prejšnjega odstavka se uporabljajo izvršilni predpisi, ki so veljali do uveljavitve
tega zakona, kolikor niso v nasprotju s tem zakonom.
112.
člen
Z dnem, ko začne veljati ta zakon,
prenehata veljati:
-
zakon o zdravstvenem varstvu (Uradni list SRS,
št. 1/80), 45/82, 42/85, 32/89 in Uradni list RS, št. 8/90) razen v delu, ki se
nanaša na zdravstvene organizacije in zdravstvene delavce,
-
določbe zakona o prispevkih za pokojninsko in
invalidsko zavarovanje, zdravstveno varstvo in zaposlovanje (Uradni list RS,
št. 48/90), ki se nanašajo na zavezance, osnove in stopnje prispevkov za zdravstveno
varstvo.
113.
člen
Ta zakon začne veljati 1. 3. 1992, razen
določb 98. in 108. člena tega zakona, ki začnejo veljati z dnem objave v
Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Zakon o
spremembi in dopolnitvi Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju
– ZZVZZ-A (Uradni list RS, št. 13/93) spreminja 109. člen zakona tako, da se glasi:
»109. člen
Osebe, ki so imele pravico do zdravstvenega
varstva po predpisih, ki so veljali do uveljavitve tega zakona, se štejejo za
zavarovane osebe po tem zakonu, dokler se s pravnomočno odločbo ne ugotovi, da
te lastnosti nimajo.
Dokler ne bodo sklenjene ustrezne pogodbe z
drugimi republikami na območju SFRJ, najdlje pa do 31. 12. 1993, so ožji
družinski člani zavarovancev, ki imajo stalno prebivališče na območju drugih
republik, zavarovani po tem zakonu.«;
ter vsebuje naslednjo končno določbo:
»5. člen
Ta zakon začne veljati naslednji dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o
zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju – ZZVZZ-B (Uradni list RS, št. 9/96)
vsebuje naslednjo končno določbo:
»2. člen
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o
zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju – ZZVZZ-C (Uradni list RS, št. 29/98)
vsebuje naslednjo končno določbo:
»7. člen
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Zakon o dopolnitvi zakona o zdravstvenem
varstvu in zdravstvenem zavarovanju – ZZVZZ-D (Uradni list RS, št. 6/99)
vsebuje naslednjo končno določbo:
»2. člen
Ta zakon začne veljati naslednji dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Zakon o varnosti in zdravju pri delu – ZVZD (Uradni list RS, št. 56/99)
vsebuje naslednjo končno določbo:
»67. člen
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o
zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju – ZZVZZ-E (Uradni list RS, št. 99/01)
vsebuje naslednjo končno določbo:
»13. člen
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, 12. člen tega zakona pa se začne
izvajati 6 mesecev po uveljavitvi tega zakona.«.
Zakon o delovnih razmerjih – ZDR (Uradni list RS, št. 42/02)
vsebuje naslednjo končno določbo:
»246. člen
(uveljavitev
zakona)
Ta zakon začne veljati 1. januarja 2003.«.
Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o
zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju – ZZVZZ-F (Uradni list RS, št. 60/02)
vsebuje naslednjo prehodno in končno določbo:
»17. člen
Zavod določi znesek iz 3., 4. in 7. člena
tega zakona ter uskladi svoje splošne akte najpozneje v 60 dneh od uveljavitve
tega zakona.
Do uveljavitve sprememb in dopolnitev
zakona o prispevkih za socialno varnost (Uradni list RS, št. 5/96, 18/96 –
ZDavP, 34/96, 3/98, 7/98, 81/2000 in 97/2001) se prispevek za zavarovance iz
19.a točke prvega odstavka 15. člena zakona plačuje po stopnjah, po katerih se
v skladu z zakonom o prispevkih za socialno varnost plačuje prispevek za
zavarovance iz 19. točke prvega odstavka 15. člena zakona.
Določbe 13., 14., 15. in 16. člena tega
zakona se začnejo izvajati s 1. januarjem 2003.
18. člen
Ta zakon začne veljati naslednji dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o
zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju – ZZVZZ-G (Uradni list RS, št. 126/03)
črta 107. člen zakona:
»107. člen
(črtan)«;
spreminja 108. člen tako, da se glasi:
»108. člen
Ministrstvo, pristojno za notranje zadeve
posreduje Zavodu na njegovo zahtevo podatke o stalnem oziroma začasnem
prebivališču oseb v Republiki Sloveniji. Podjetja, zavodi, druge organizacije,
organi in posamezniki, ki zaposlujejo delavce, posredujejo Zavodu na njegovo
zahtevo podatke o zavarovanih osebah, ki jih potrebuje za izvajanje svoje
dejavnosti.
Zaradi izvajanja programa obveznih cepljenj
otrok upravljalec centralnega registra prebivalstva mesečno posreduje Inštitutu
za varovanje zdravja in območnim zavodom za zdravstveno varstvo podatke o
živorojenih, priseljenih in odseljenih ter umrlih otrocih do pet let starosti,
in sicer: osebno ime otroka, datum rojstva ter stalno prebivališče.
Podatki iz 79.b člena tega zakona se
hranijo v zbirkah podatkov pet let od izbrisa zadnjega podatka v posamezni
zbirki.«;
ter vsebuje naslednjo prehodno in končno
določbo:
»13. člen
Globe, določene s tem zakonom, se do
začetka uporabe zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 7/03) v postopku o
prekršku izrekajo kot denarne kazni v mejah, ki so za globo določene v 9. in 10.
členu tega zakona (95. in 96. člen zakona), razen za odgovorno osebo
samostojnega podjetnika posameznika.
14. člen
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, določbe prvega odstavka
1. člena tega zakona (drugi odstavek 15. člena zakona) pa se začnejo
uporabljati 1. 1. 2004.«.
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o
zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju – ZZVZZ-H (Uradni list RS, št. 76/05)
vsebuje naslednje posebne določbe:
»POSEBNE DOLOČBE
10. člen
V Zakonu o zavarovalništvu se v enajstem
odstavku 14. člena drugi stavek spremeni tako, da se glasi:
»Vse zavarovalnice, ki izvajajo ta
zavarovanja, so obvezno vključene v izravnalne sheme za izravnavo razlik v
stroških zdravstvenih storitev med zavarovalnicami, ki izhajajo iz razlik v
starostni strukturi in strukturi po spolu portfelja posameznih zavarovalnic v
skladu z zakonom, ki ureja prostovoljna zdravstvena zavarovanja.«
11. člen
V 40. členu Zakona o zavarovalništvu se v
prvem odstavku:
-
4. točka spremeni tako, da se glasi: »4.
začetek in prenehanje članstva;«,
-
6. točka spremeni tako, da se glasi: »6. pogoje
in način vplačila sredstev s strani članov ter izplačila sredstev članom;«.
Za tretjim odstavkom se doda četrti
odstavek, ki se glasi:
»(4) Družba za vzajemno zavarovanje, ki
izvaja dopolnilno zavarovanje, mora ob sklenitvi zavarovalne pogodbe
dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, ki je temelj za pridobitev članstva v
družbi, članu izročiti izvod veljavnega statuta v pisni ali elektronski obliki
in ga o nadaljnjih spremembah statuta primerno obveščati.«
12. člen
V 42. členu Zakona o zavarovalništvu se v
drugem odstavku za piko doda nov stavek, ki se glasi:
»S sklenitvijo zavarovalne pogodbe
dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja zavarovalec, ki ni hkrati zavarovanec,
ne pridobi položaja člana družbe, temveč postane član družbe zavarovanec.«
13. člen
V 53. členu Zakona o zavarovalništvu se
drugi odstavek spremeni tako, da se glasi:
»(2) Skupščina je lahko organizirana kot
skupščina vseh članov (skupščina članov) ali kot skupščina zastopnikov članov,
ki morajo tudi sami biti člani (skupščina zastopnikov). Če statut določa, da je
skupščina družbe za vzajemno zavarovanje organizirana kot skupščina
zastopnikov, mora določiti tudi sestavo skupščine ter pogoje in način
predlaganja elektorjev, ki volijo zastopnike članov v skupščino. Statut in
pravilnik, ki urejata način in postopek volitev v skupščino, stopita v veljavo,
ko da nanju soglasje minister, pristojen za zdravje.«
Za drugim odstavkom se doda nov tretji
odstavek, ki se glasi:
»(3) Sestava in izvolitev skupščine
zastopnikov družbe za vzajemno zavarovanje, ki izvaja dopolnilno zdravstveno
zavarovanje, mora odražati sestavo njenih zavarovancev dopolnilnega zavarovanja
glede na razporeditev v starostne razrede iz sedmega odstavka 62.e člena Zakona
o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju. Zaposleni družbe za
vzajemno zavarovanje ne morejo biti člani skupščine zastopnikov.«
Dosedanja tretji in četrti odstavek
postaneta nova četrti in peti odstavek.
14. člen
Družbe za vzajemno zavarovanje, ki že
izvajajo dopolnilno zavarovanje, morajo v šestih mesecih po uveljavitvi tega
zakona uskladiti statute z določbami 11., 12. in 13. člena tega zakona.
Družbe za vzajemno zavarovanje, ki že
izvajajo dopolnilno zavarovanje, morajo uskladiti pravilnik o volitvah v treh
mesecih po sprejetju statutov iz prejšnjega odstavka, oziroma v roku, ki bo
omogočal izvedbo volitev v skupščine zastopnikov za naslednji mandat.
Družbi za vzajemno zavarovanje, ki v
predpisanem roku ne uskladi svojih aktov z določbami iz tega člena ali ne
izvede volitev v skladu s prejšnjim odstavkom, lahko Agencija za zavarovalni
nadzor izreče ukrep nadzora v skladu z določbo 3. točke prvega odstavka 181.
člena zakona o zavarovalništvu, pri čemer se lahko prepoved sklepanja novih
zavarovalnih pogodb nanaša samo na dopolnilno zavarovanje.
15. člen
Do ureditve davčne obravnave dopolnilnih
zdravstvenih zavarovanj v zakonu, ki ureja davek od prometa zavarovalnih
poslov, se davek od prometa zavarovalnih poslov od dopolnilnih zdravstvenih
zavarovanj, ne obračunava.«;
ter vsebuje naslednje prehodne in končne
določbe:
»PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
16. člen
Posebno navodilo iz desetega odstavka 62.f
člena zakona sprejme minister, pristojen za zdravje, v šestih tednih po
uveljavitvi tega zakona. Navodilo iz tega člena začne veljati prvi dan tretjega
meseca po uveljavitvi tega zakona.
17. člen
Predpis iz 62.č člena zakona sprejme Agencija
za zavarovalni nadzor najpozneje v šestih tednih po uveljavitvi tega zakona.
Predpis iz tega odstavka začne veljati prvi dan tretjega meseca po uveljavitvi
tega zakona.
Predpis iz enajstega odstavka 62.f člena
zakona pripravi in izda Agencija za zavarovalni nadzor najpozneje v dveh
mesecih po uveljavitvi tega zakona. Predpis iz tega odstavka začne veljati prvi
dan tretjega meseca po uveljavitvi tega zakona.
18. člen
Zavarovalnice, ki že izvajajo dopolnilno
zavarovanje, najpozneje 20 dni po uveljavitvi tega zakona Agenciji za
zavarovalni nadzor priglasijo vstop v izravnalno shemo dopolnilnega
zavarovanja. Če se zavarovalnica v tem roku ne priglasi v izravnalno shemo
dopolnilnega zavarovanja, lahko Agencija za zavarovalni nadzor izreče ukrep
nadzora v skladu z določbo 3. točke prvega odstavka 181. člena Zakona o
zavarovalništvu, pri čemer se lahko prepoved sklepanja novih zavarovalnih
poslov nanaša samo na dopolnilno zavarovanje.
Zavarovalnice, ki že izvajajo dopolnilno
zavarovanje, so dolžne najpozneje v šestih mesecih po uveljavitvi tega zakona
svoje poslovanje prilagoditi njegovim določbam. Proti zavarovalnici, ki v
predpisanem roku ne prilagodi svojega poslovanja določbam tega zakona, lahko
Agencija za zavarovalni nadzor izreče ukrep nadzora v skladu z določbo 3. točke
prvega odstavka 181. člena Zakona o zavarovalništvu, pri čemer se lahko
prepoved sklepanja novih zavarovalnih pogodb nanaša samo na dopolnilno
zavarovanje.
Zavarovalnice smejo sklepati pogodbe o
dopolnilnem zavarovanju po predpisih, ki so veljali pred uveljavitvijo tega
zakona, najdlje do roka iz prejšnjega odstavka.
Zavarovalnice, ki so prilagodile poslovanje
določbam tega zakona, smejo sklepati pogodbe o dopolnilnem zavarovanju po tem
zakonu z dnem prilagoditve in z začetkom trajanja zavarovanja najmanj
šest mesecev po uveljavitvi tega zakona.
Zavarovalnice so dolžne najkasneje v treh
mesecih po uveljavitvi tega zakona zavarovalce in zavarovance pisno obvestiti o
spremembah, ki jih prinaša ta zakon ter jim ponuditi pravično prilagoditev pogodbenega
razmerja s prvim dnevom po poteku roka iz drugega odstavka tega člena. V
obvestilu morajo zavarovalca oziroma zavarovanca obvestiti o njegovem statusu v
zavarovalnem razmerju, o pravici do odpovedi zavarovalne pogodbe, o roku, v
katerem lahko sprejme ali zavrne prilagoditev zavarovalne pogodbe, o novih
zavarovalnih pogojih, možnem načinu plačila premij ter trajanju zavarovalne
pogodbe. Obvestilo mora vsebovati tudi podatek o pridobljenem soglasju
ministrstva za zdravje iz drugega odstavka 20. člena tega zakona, in sicer
številko soglasja ter datum izdaje soglasja, rok iz šestega odstavka 18. člena
zakona za izplačilo neizkoriščenih premij iz predloga ter njihov način
izplačila ter rok iz petega odstavka 19. člena zakona za izplačilo rezervacij ter
način izplačila rezervacij, glede katerih obstaja dolžnost vrnitve. Obvestilo
mora vsebovati tudi obrazec s povratnim pismom, s podpisom katerega lahko
zavarovalec oziroma zavarovanec, ki ne pristaja na nove pogodbene pogoje,
razdre zavarovalno pogodbo. Zavarovalne pogodbe, za katere zavarovalnice niso
prejele pismene odpovedi zavarovalca oziroma zavarovanca v štirih mesecih po
uveljavitvi tega zakona, ostanejo, preoblikovane v skladu s tem zakonom, še
naprej v veljavi. Zavarovalnice so dolžne tem zavarovalcem oziroma zavarovancem
ponuditi nove, prilagojene pogodbe, ki se začnejo izvajati po novih
zavarovalnih pogojih, v šestih mesecih od uveljavitve tega zakona.
Zavarovalnice morajo zavarovalcem oziroma
zavarovancem po zavarovalnih pogodbah, sklenjenih pred uveljavitvijo tega
zakona, najpozneje do konca sedmega meseca po uveljavitvi tega zakona, povrniti
neizkoriščeni del vplačanih premij po stanju na dan prenehanja zavarovalne
pogodbe, pri čemer ne smejo obračunati nobenih stroškov izplačila. V
obvestilu iz prejšnjega odstavka mora zavarovalnica zavarovalca oziroma
zavarovanca obvestiti tudi o neizkoriščeni premiji.
19. člen
Zavarovanci dopolnilnega zavarovanja po
predpisih, ki so veljali pred uveljavitvijo tega zakona, so upravičeni do
izplačila sredstev
1.
matematičnih rezervacij,
2.
rezervacij za starost kot matematičnih
rezervacij
v skupni višini, ugotovljeni na zadnji dan
šestega meseca po uveljavitvi tega zakona. Skupna višina matematičnih
rezervacij oziroma rezervacij za starost pri posamezni zavarovalnici, do
katerih so upravičeni zavarovanci, za katere je zavarovalnica oblikovala te
rezervacije, se izračuna kot vsota matematičnih oziroma starostnih rezervacij,
izračunanih za vsakega zavarovanca posebej. V izračunu se upoštevajo
pričakovane bodoče obveznosti in pričakovana bodoča vplačila. V izračunu
pričakovanih bodočih obveznosti se upoštevajo enake predpostavke kot pri
izračunu pričakovanih bodočih vplačil in čas trajanja, ki je določen na polici.
Izračun pričakovanih bodočih obveznosti in pričakovanih bodočih vplačil se
izvede po tehničnih osnovah, ki jih uporablja zavarovalnica. Če so v izračunu
upoštevani stroški pridobivanja zavarovanja in je višina matematičnih
rezervacij negativna, je znesek za izplačilo matematičnih rezervacij za
takšnega zavarovanca enak nič, sicer je ta znesek enak višini izračunane
matematične rezervacije za zavarovalno polico.
Zavarovancem, ki so imeli enako premijo
dopolnilnega zavarovanja, ne glede na trajanje zavarovanja, spol in starost
zavarovanca, in so zavarovalnice za njih oblikovale matematične oziroma
starostne rezervacije, so dolžne zavarovalnice vsakemu posamezno izplačati
sorazmeren delež teh rezervacij na ravni zavarovalnice. Do sorazmernega deleža
rezervacij so upravičeni zavarovanci, za katere je zavarovalnica oblikovala
matematične oziroma starostne rezervacije in so imeli na dan uveljavitve tega
zakona sklenjeno veljavno dopolnilno zavarovanje. Osnova za določanje
sorazmernega deleža je število zavarovanih mesecev, to je mesecev, ko je bil
posamezni zavarovanec zavarovan in je zanj zavarovalnica oblikovala matematične
oziroma starostne rezervacije. Sorazmerni delež za posameznega zavarovanca se
izračuna tako, da se število zavarovanih mesecev deli z vsoto števila
zavarovanih mesecev vseh zavarovancev, ki so upravičeni do sorazmernega deleža
matematičnih oziroma starostnih rezervacij.
Za zavarovance, ki so imeli različne
premije dopolnilnilnega zavarovanja, za katere je oblikovala zavarovalnica
matematične oziroma starostne rezervacije in so bile premije določene z upoštevanjem
medgeneracijske vzajemnosti, zavarovalnice ugotovijo delež rezervacij, do
katerega so upravičeni zavarovanci, ki so imeli na zadnji dan pred
uveljavitvijo tega zakona veljavno polico dopolnilnega zavarovanja ob
upoštevanju uteženega števila zavarovanih mesecev, za katere je obračunana
premija. Delež, do katerega je upravičen zavarovanec, se izračuna kot količnik
uteženega števila zavarovanih mesecev in vsote uteženih števil mesecev po
zavarovancih, ki so imeli na zadnji dan pred uveljavitvijo tega zakona veljavno
polico dopolnilnega zavarovanja in je za njih zavarovalnica oblikovala
matematične rezervacije oziroma rezervacije za starost.
Zavarovalnice so za dopolnilna zavarovanja,
za katera so oblikovale rezervacije iz prvega odstavka tega člena in so bila
razdrta ali spremenjena na zahtevo zavarovalca oziroma zavarovanca po
uveljavitvi tega zakona, dolžne izračunati znesek za izplačilo matematičnih
rezervacij, izračunan na dan prenehanja zavarovanja v skladu s prejšnjim
odstavkom. Prav tako morajo zavarovalnice izplačati matematične rezervacije
oziroma rezervacije za starost zavarovancem, ki so preoblikovali ali prekinili
doživljenjske pogodbe v dvanajstletne pogodbe na podlagi tržnih ponudb
zavarovalnic.
Zavarovalnice morajo znesek matematičnih rezervacij
iz drugega in tretjega odstavka tega člena izplačati zavarovancem po pogodbah,
spremenjenih v skladu s tem zakonom, pri čemer ne smejo obračunati
nobenih stroškov izplačila. Zavarovalnice izvršijo izplačilo najpozneje v roku
do dveh let po uveljavitvi tega zakona.
Ne glede na določbe o razdrtju zavarovalnih
pogodb v Zakonu o davku od prometa zavarovalnih poslov (Uradni list RS, št.
57/99) so zavarovalnice na izračunane zneske izplačil zavarovancem iz tega
člena, dolžne obračunati in plačati davek od prometa zavarovalnih poslov po
predpisih, ki so veljali pred uveljavitvijo tega zakona.
Zavarovalnice morajo zneske za izplačilo iz
tega člena od dneva izračuna po drugem oziroma tretjem odstavku tega člena do
dneva izplačila obrestovati po povprečni obrestni meri bank za vezane vloge do
dve leti in jih skupaj z glavnico vrniti zavarovancem.
20. člen
Zavarovalnice lahko pri zavarovalnih
pogodbah dopolnilnega zavarovanja po tem zakonu zavarovancem, ki so pristali na
prilagoditev pogodbenega razmerja in so upravičeni do izplačila rezervacij iz
prejšnjega člena, izplačilo teh zneskov v celoti ali deloma izvršijo v obliki
pobota z zavarovalno premijo. Zavarovalnice morajo zavarovancem, ki so v skladu
s petim odstavkom 18. člena tega zakona odpovedali oziroma kot zavarovalci
razdrli zavarovalno pogodbo, zagotoviti izplačilo v višini in v istem času, kot
je zagotovljeno s pobotom iz tega odstavka.
Vsebino obvestila iz petega odstavka 18.
člena tega zakona morajo zavarovalnice v dveh mesecih od uveljavitve tega zakona
predložiti v soglasje ministru, pristojnemu za zdravje, ki izda soglasje v 15
dneh od prejema zahtevka.
21. člen
Podrobnejša navodila za izračun oziroma
pobot sredstev matematičnih rezervacij oziroma rezervacij za starost iz 19.
člena tega zakona določi Agencija za zavarovalni nadzor s sklepom, ki ga
pripravi in izda najpozneje v šestih tednih po uveljavitvi tega zakona. Predpis
iz tega odstavka začne veljati prvi dan tretjega meseca po uveljavitvi tega
zakona.
Zavarovalnici, ki ne izvede postopkov iz
19. in 20. člena tega zakona, lahko Agencija za zavarovalni nadzor izreče ukrep
nadzora v skladu z določbo 3. točke prvega odstavka 181. člena zakona o
zavarovalništvu, pri čemer se lahko prepoved sklepanja novih zavarovalnih
poslov nanaša samo na dopolnilno zavarovanje.
22. člen
Izravnavanje razlik v stroških zdravstvenih
storitev med zavarovalnicami se začne izvajati z začetkom prvega obdobja
izravnave po poteku šestmesečnega roka po uveljavitvi tega zakona. Ne
upoštevajo se stroški zdravstvenih storitev, ki so bile opravljene pred
začetkom izravnavanja razlik.
Ne glede na rok iz prejšnjega odstavka
zavarovalnice in ministrstvo, pristojno za zdravje, posredujejo predpisana
poročila iz tretjega in četrtega odstavka 62.f člena zakona za obdobje enega
meseca najmanj tri mesece pred začetkom prvega obdobja izravnave.
Zavarovalnice pristopijo v izravnavanje
razlik postopoma, in sicer tako, da se ob upoštevanju pogoja iz 62.h člena
zakona za prvih 18 mesecev skupni znesek za izravnavo, ki ga vplačajo
zavarovalnice plačnice, in skupni znesek za izravnavo, ki ga prejmejo
zavarovalnice prejemnice, zmanjša za 1% zneskov stroškov zdravstvenih storitev
dopolnilnega zavarovanja vseh zavarovalnic za obdobje izravnave. Zmanjšanje se
upošteva proporcionalno za vse zavarovalnice.
23. člen
Ta zakon začne veljati 1. septembra
2005.«.
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o
zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju – ZZVZZ-I (Uradni list RS, št. 38/06)
spreminja 14. člen Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zdravstvenem
varstvu in zdravstvenem zavarovanju – ZZVZZ-H (Uradni list RS, št. 76/05)
tako, da se glasi:
»14. člen
Družbe za vzajemno zavarovanje, ki že
izvajajo dopolnilno zavarovanje, morajo v šestih mesecih po uveljavitvi tega
zakona uskladiti statute z določbami 11., 12. in 13. člena tega zakona.
Družbe za vzajemno zavarovanje, ki že
izvajajo dopolnilno zdravstveno zavarovanje, morajo uskladiti pravilnike o
volitvah s spremembami statutov iz prejšnjega odstavka in izvesti volitve v
skupščine zastopnikov najpozneje do 1. julija 2006.
Družbi za vzajemno zavarovanje, ki v
predpisanem roku ne uskladi svojih aktov z določbami iz tega člena ali ne
izvede volitev v skladu s prejšnjim odstavkom, lahko Agencija za zavarovalni
nadzor izreče ukrep nadzora v skladu z določbo 3. točke prvega odstavka 181.
člena zakona o zavarovalništvu, pri čemer se lahko prepoved sklepanja novih
zavarovalnih pogodb nanaša samo na dopolnilno zavarovanje.«;
ter vsebuje naslednjo prehodno in končno
določbo:
»3. člen
Predlog zakona iz 1. člena tega zakona
pripravi Vlada Republike Slovenije v roku enega leta po uveljavitvi tega
zakona.
4. člen
Ta zakon začne veljati naslednji dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Zakon o usklajevanju transferjev posameznikom
in gospodinjstvom v Republiki Sloveniji – ZUTPG (Uradni list RS, št. 114/06)
vsebuje naslednjo končno določbo:
»10. člen
Ta zakon začne veljati 1. januarja 2007.«.
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o
zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju – ZZVZZ-J (Uradni list RS, št. 91/07)
vsebuje naslednjo prehodno in končno določbo:
»PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA
4. člen
Z dnem uveljavitve tega zakona preneha
veljati Pravilnik o vrsti podatkov za izvajanje dopolnilnega zdravstvenega
zavarovanja, ki so jih dolžni zagotavljati izvajalci zdravstvenih storitev
(Uradni list RS, št. 7/07).
Predpis iz četrtega odstavka prejšnjega
člena izda minister pristojen za zdravje v roku 2 mesecev po uveljavitvi tega
zakona.
5. člen
Ta zakon začne veljati naslednji dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o
zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju – ZZVZZ-K (Uradni list RS, št. 76/08)
vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:
»PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
43. člen
Osebe, ki po Zakonu o spremembah in
dopolnitvah zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (Uradni
list RS, št. 99/01) niso bile upravičene do pogrebnine ali posmrtnine, bi pa
bile do tega upravičene po Zakonu o spremembah in dopolnitvah zakona o
zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (Uradni list RS, št. 60/02),
so upravičene do izplačila pogrebnine ali posmrtnine v višini, ki velja ob
uveljavitvi tega zakona.
Osebe, ki so po Zakonu o spremembah in
dopolnitvah zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (Uradni
list RS, št. 99/01) pridobile pravico do pogrebnine ali posmrtnine, so
upravičene do izplačila razlike med prejetim zneskom in višino, ki velja ob
uveljavitvi tega zakona.
Zahtevek za priznanje pogrebnine ali
posmrtnine oziroma zahtevek za izplačilo razlike lahko osebe iz prvega in
drugega odstavka tega člena vložijo v roku enega leta od uveljavitve tega
zakona.
44. člen
Občine stalnega prebivališča zavarovancev,
ki so jih prijavile v obvezno zavarovanje po 21. točki prvega odstavka 15.
člena zakona, izvedejo revizijo podatkov in za zavarovance, ki izpolnjujejo
pogoje po zakonu, vložijo nove prijave za obvezno zavarovanje najpozneje do
31. decembra 2008.
Centri za socialno delo začnejo v dveh
mesecih od dneva uveljavitve tega zakona na podlagi prejetih vlog zavarovancev
izdajati odločbe o upravičenosti do oprostitev plačil razlik do polne vrednosti
zdravstvenih storitev iz 24. člena zakona. Tako izdana odločba začne veljati
1. januarja 2009.
Minister, pristojen za zdravje, v soglasju
z ministrom, pristojnim za delo, družino in socialne zadeve, izda predpis iz
tretjega odstavka 15. člena zakona v dveh mesecih od dneva uveljavitve tega
zakona.
45. člen
Zavod sprejme predpis iz desetega odstavka
23.c člena zakona, 26. člena in šestega odstavka 78. člena zakona v roku treh
mesecev od uveljavitve tega zakona.
46. člen
Sklep o pavšalnih prispevkih za obvezno
zdravstveno zavarovanje (Uradni list RS, št. 118/07) preneha veljati
31. decembra 2008.
47. člen
Ta zakon začne veljati trideseti dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, določbe 15., 20., 23., 24., 30.,
drugega odstavka 55. člena in 57. člena pa se začnejo uporabljati
1. januarja 2009.«.
Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih
sredstev – ZUPJS (Uradni list RS, št. 62/10)
vsebuje naslednjo končno določbo:
»65. člen
(1) Ta zakon začne veljati petnajsti dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne 1. junija
2011, razen določb o državni štipendiji, znižanem plačilu vrtca, o subvenciji
malice za učence in dijake, subvenciji kosila za učence ter o subvenciji
prevozov za dijake in študente, ki se začnejo uporabljati 1. septembra 2011.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek se 1.
točka prvega odstavka 17. člena tega zakona ne uporablja do vzpostavitve zbirke
podatkov o vrednosti nepremičnin.«.
Zakon o spremembi in dopolnitvi Zakona o
zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju – ZZVZZ-L (Uradni list RS, št. 87/11)
vsebuje naslednjo končno določbo:
»2. člen
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Zakon za uravnoteženje javnih financ – ZUJF
(Uradni list RS, št. 40/12)
določa tudi:
»V. DEL
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE SPREMEMB IN DOPOLNITEV ZAKONOV,
TRAJNIH UKREPOV IN ZAČASNIH UKREPOV
1. Zakon o zdravstvenem varstvu in
zdravstvenem zavarovanju
200. člen
Ne glede na določbe Sklepa o določitvi
odstotkov vrednosti zdravstvenih storitev, ki se zagotavljajo v obveznem
zdravstvenem zavarovanju (Uradni list RS, št. 73/95, 2/96 – popr., 51/09,
102/09, 20/10, 101/10 in 98/11), se z obveznim zdravstvenim zavarovanjem
zagotavlja zavarovanim osebam plačilo naslednjih zdravstvenih storitev v
naslednjih vrednostih:
-
za zdravstvene storitve iz 2. točke prvega
odstavka 23. člena zakona 90 odstotkov vrednosti,
-
za zdravstvene storitve iz 3. točke prvega
odstavka 23. člena zakona 80 odstotkov vrednosti,
-
za zdravstvene storitve iz 4. točke prvega
odstavka 23. člena zakona 70 odstotkov vrednosti.
201. člen
Splošni akt iz enajstega odstavka 23.c
člena zakona Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije izda v treh mesecih od
dneva uveljavitve tega zakona.
202. člen
Do uveljavitve novega dogovora iz 63.a
člena zakona velja Dogovor o preskrbi z medicinskimi in tehničnimi pripomočki
za obdobje 2009–2011 z dne 14. julija 2009 s sklenjenimi aneksi (v nadaljnjem
besedilu: Dogovor), kolikor ni v nasprotju s tem zakonom.
Izhodišča za cenovne standarde in za cene
iz drugega odstavka 64. člena zakona Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije
določi v šestih mesecih od dneva uveljavitve tega zakona v soglasju z ministrom,
pristojnim za zdravje.
Ne glede na določbe Dogovora in na njegovi
podlagi sklenjenih pogodb z dobavitelji medicinskih pripomočkov ter drugih
splošnih aktov do uveljavitve cenovnih standardov in cen na podlagi izhodišč iz
prejšnjega odstavka veljajo cenovni standardi in cene, veljavni na dan
uveljavitve tega zakona, razen v naslednjih primerih, ko se:
1.
pri medicinskih pripomočkih pri zdravljenju
sladkorne bolezni cenovni standardi znižajo za 15 odstotkov, razen pri
diagnostičnih trakovih za aparat za določanje glukoze v krvi, pri katerih se
cenovni standard zniža za 20 odstotkov, in aparatu za določanje glukoze v krvi,
pri katerem cenovni standard znaša 10 eurov;
2.
pri medicinskih pripomočkih pri težavah z
odvajanjem seča pri predlogah, plenicah in posteljnih predlogah za nego na domu
cenovni standardi znižajo za 7 odstotkov;
3.
pri medicinskih pripomočkih pri umetno
izpeljanem črevesju in urostomi cenovni standardi znižajo za 7 odstotkov;
4.
pri medicinskih pripomočkih, ki so predmet
izposoje, dnevne izposojnine znižajo za 30 odstotkov.
203. člen
Z dnem uveljavitve tega zakona preneha
veljati Pravilnik o odpisu, obročnem plačilu in odlogu plačila dolga iz naslova
prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje (Uradni list RS, št. 129/06), ki
pa se uporablja za nadaljevanje in dokončanje postopkov, ki so se na njegovi
podlagi ali na podlagi prvega odstavka 60. člena zakona začeli pred
uveljavitvijo tega zakona.«;
ter vsebuje naslednjo končno določbo:
»VI. DEL
KONČNA DOLOČBA
251. člen
(začetek
veljavnosti)
Ta zakon začne veljati naslednji dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o
urejanju trga dela – ZUTD-A (Uradni
list RS, št. 21/13)
vsebuje naslednjo končno določbo:
»42. člen
(uveljavitev
zakona)
Ta zakon začne veljati trideseti dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o
zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju – ZZVZZ-M (Uradni list RS, št.
91/13)
vsebuje naslednje prehodne in končno določbo:
»PREHODNE IN KONČNA DOLOČBA
17. člen
V Zakonu o prispevkih za socialno varnost
(Uradni list RS, št. 5/96, 18/96 – ZDavP, 34/96, 87/97, 3/98, 106/99 – ZPIZ-1,
81/00 – ZPSV-C, 97/01 – ZSDP, 97/01, 40/12 – ZUJF, 96/12 – ZPIZ-2 in 56/13 –
ZŠtip-1) 1. februarja 2014 prenehajo veljati 3. člen, drugi odstavek 4. člena
in prvi in drugi odstavek 6. člena v delu, v katerem se nanašajo na obvezno
zdravstveno zavarovanje, pri čemer se za delodajalca po 48. in 49. členu zakona
šteje tudi pravna oseba, ki jo bremenijo izplačana nadomestila plač oziroma
dohodkov, kot je zlasti Republika Slovenija, Zavod za zdravstveno zavarovanje
Slovenije, Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje in Javni jamstveni,
preživninski in invalidski sklad Republike Slovenije.
18. člen
Rezerve izkazane na dan 30. september 2013
in oblikovane na podlagi preteklih pozitivnih izidov dopolnilnega zavarovanja,
ki so v skladu s 4. točko drugega odstavka 62. člena zakona namenjene za
izvajanje dopolnilnega zavarovanja in jih zavarovalnice na podlagi Sklepa o
podrobnejših navodilih za računovodsko spremljanje in izkazovanje poslovnih
dogodkov v zvezi z izvajanjem izravnave pri dopolnilnem zdravstvenem
zavarovanju (Uradni list RS, št. 89/05, 31/06 in 99/10) izkazujejo kot posebno
postavko »Rezerv iz dobička«, se najkasneje do 30. junija 2014 v celoti
namenijo za izvajanje dopolnilnega zavarovanja.
19. člen
Do ustrezne ureditve v zakonu, ki ureja
davčni postopek, prispevek od osnove, določene v drugem odstavku 55.a člena
zakona, če izplačevalec dohodka iz prve alineje prvega odstavka 55.a člena
zakona ni plačnik davka v skladu z zakonom, ki ureja davčni postopek, ugotovi
davčni organ z odločbo, s katero izračuna akontacijo dohodnine od dohodkov, od
katerih se plačuje prispevek v skladu s prvo alinejo prvega odstavka 55.a člena
zakona. Zavezanec za prispevek mora plačati prispevek v roku in na način, ki je
določen za akontacijo dohodnine od dohodkov, od katerih se plačuje prispevek v
skladu s prvo alinejo prvega odstavka 55.a člena zakona.
Če se v primerih iz prejšnjega odstavka v
skladu z zakonom, ki ureja davčni postopek, akontacija dohodnine od dohodkov,
od katerih se plačuje prispevek v skladu s prvo alinejo prvega odstavka 55.a
člena zakona, ne odmeri, prispevek od osnove, določene v drugem odstavku 55.a
člena zakona, ugotovi davčni organ z odločbo enkrat letno za koledarsko leto, s
katero izračuna prispevek, na podlagi podatkov, s katerimi razpolaga za potrebe
akontacije dohodnine od teh dohodkov. Davčni organ odločbo izda najpozneje do
31. januarja tekočega leta za preteklo leto. Zavezanec za prispevek mora
prispevek plačati v 30 dneh od vročitve odločbe.
20. člen
Minister, pristojen za zdravje, izda
predpis iz sedmega odstavka 44.c člena zakona v 30 dneh od uveljavitve tega
zakona.
21. člen
Zavezanci iz petega odstavka 77.b člena
zakona posredujejo Zavodu informacije iz prvega odstavka 77.b člena zakona, s
katerimi Zavod ne razpolaga, v 30 dneh od uveljavitve tega zakona.
22. člen
Postopki iz pete alinee drugega odstavka
81. člena Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (Uradni
list RS, št. 72/06 – uradno prečiščeno besedilo, 114/06 – ZUTPG, 91/07, 76/08,
62/10 – ZUPJS, 87/11, 40/12 – ZUJF, 21/13 – ZUTD-A in 63/13 – ZIUPTDSV), ki so
se začeli pred uveljavitvijo tega zakona, se zaključijo v skladu z dosedanjimi
predpisi.
23. člen
Ta zakon začne veljati naslednji dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Ne glede na prejšnji odstavek se
spremenjeni 17., 50., 51., 54. in 55. člen, 55.a člen in spremenjeni 57. člen
zakona začnejo uporabljati 1. februarja 2014 oziroma za obračunsko obdobje po
1. februarju 2014.«.
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o
uveljavljanju pravic iz javnih sredstev – ZUPJS-C (Uradni list RS, št. 99/13) v
zvezi s prenehanjem veljavnosti četrtega, petega in sedmega odstavka 24. člena
zakona določa:
»Določbe četrtega,
petega in sedmega odstavka 24. člena zakona se uporabljajo do 31.
decembra 2013.«;
ter vsebuje naslednjo končno določbo:
»35. člen
(1) Ta zakon začne veljati naslednji dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne 1. januarja
2014, razen nove 8. in 9. točke 3. člena, spremembe 11. člena, 12. člena, 15.
člena, četrtega odstavka 18. člena, 25. člena, 26. člena in spremembe 29.
člena, naslova 9.a člena in 30.a člena zakona, spremembe 31. člena in spremembe
32. člena ter 42. člena, 42.b člena, spremembe 44. člena in spremembe petega
odstavka 50. člena, ki se začnejo uporabljati 1. septembra 2014.
(2) Do začetka uporabe določb iz prejšnjega
odstavka se glede vprašanj, ki jih te določbe urejajo, še naprej uporabljajo
določbe Zakona o uveljavljanju pravi iz javnih sredstev (Uradni list RS, št.
62/10, 40/11, 110/11 – ZDIU12, 40/12 – ZUJF, 57/12 – ZPCP-2D in 14/13).«.
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o
socialno varstvenih prejemkih – ZSVarPre-C (Uradni list RS, št. 99/13) v zvezi
s prenehanjem veljavnosti 3. točke drugega odstavka 13. člena, delnim
prenehanjem veljavnosti petega odstavka 23. člena, prenehanjem veljavnosti 36.,
37. in 38. člena, delnim prenehanjem veljavnosti 2. in 4. točke 46. člena, 2.
točke prvega odstavka 47. člena in 84. člena zakona določa:
»Določbe 3. točke
drugega odstavka 13. člena, petega odstavka 23. člena, 36., 37. in 38. člena, 2. in 4. točke 46. člena, 2. točke prvega odstavka 47. člena in 84. člena zakona se uporabljajo do 31. decembra 2013.«;
ter vsebuje naslednjo končno določbo:
»40. člen
(uveljavitev in
začetek uporabe zakona)
(1) Ta zakon začne veljati naslednji dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporablja pa se od 1. septembra
2014.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek se
sprememba 3. člena in 7. člena zakona, 9. in 10. točka prvega odstavka 26.
člena zakona, sprememba 1. in 2. točke drugega odstavka 27. člena zakona,
sprememba 28. člena, 33. člena in 34. člena zakona, 34.a člen in 34.b člen
zakona, sprememba 39. člena, 54. člena in 62. člena zakona ter prvi odstavek
35. člena, 36. člen, 37. člen in 39. člen tega zakona začnejo uporabljati 1.
januarja 2014.
(3) Do začetka uporabe določb iz prvega in
drugega odstavka tega člena se glede vprašanj, ki jih te določbe urejajo, še
naprej uporabljajo določbe Zakona o socialno varstvenih prejemkih (Uradni list
RS, št. št. 61/10, 40/11, 110/11 – ZDIU12, 40/12 – ZUJF in 14/13).«.
Zakon o matični evidenci zavarovancev in
uživalcev pravic iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja –
ZMEPIZ-1 (Uradni list RS, št. 111/13) v
zvezi z delnim prenehanjem veljavnosti drugega odstavka 78. člena zakona
določa:
»Določba zakona se uporablja do začetka
uporabe tega zakona.«;
ter vsebuje naslednjo končno določbo:
»117. člen
(začetek
veljavnosti)
Ta zakon začne veljati naslednji dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporablja pa se od 1.
januarja 2014, razen drugega, tretjega, četrtega in petega odstavka 115. člena
tega zakona, ki se začnejo uporabljati z dnem uveljavitve tega zakona.«.
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona za
uravnoteženje javnih financ – ZUJF-C (Uradni list RS, št. 95/14)
vsebuje naslednjo končno določbo:
»8.
člen
(uveljavitev in začetek uporabe zakona)
Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije,
uporabljati pa se začne 1. februarja 2015.«.
Zakon o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu
tujcev – ZZSDT (Uradni list RS, št. 47/15)
vsebuje naslednjo končno določbo:
»82. člen
(uveljavitev
zakona)
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne
1. septembra 2015.«.
Zakon za urejanje položaja študentov – ZUPŠ
(Uradni list RS, št. 61/17)
vsebuje naslednjo končno določbo:
»11. člen
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o
zdravstveni dejavnosti – ZZDej-K (Uradni list RS, št. 64/17)
vsebuje naslednjo končno določbo:
»49. člen
Ta zakon začne veljati trideseti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o
zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju – ZZVZZ-N (Uradni list RS, št.
36/19)
vsebuje naslednjo prehodno in končno določbo:
»PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA
2. člen
Postopki uveljavljanja pravic do nadomestila za čas začasne
zadržanosti od dela, začeti pred začetkom veljavnosti tega zakona, se končajo v
skladu z dosedanjimi predpisi.
3. člen
Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Zakon o finančni razbremenitvi občin – ZFRO (Uradni list RS, št. 189/20) določa
tudi:
»32. člen
Obveznost plačila stroškov zagotavljanja
mrliško pregledne službe za osebo, za katero je v zdravniškem poročilu o umrli
osebi ugotovljena smrt do dne začetka uporabe tega zakona, poravna občina, v
katere pristojnost zadeva spada, v skladu z Zakonom o zdravstvenem varstvu in
zdravstvenem zavarovanju ter Pravilnikom o pogojih in načinu opravljanja
mrliško pregledne službe (Uradni list RS, št. 56/93 in 15/08).
33. člen
Obveznost plačila prispevkov za zavarovance
iz 21. in 24. točke prvega odstavka 15. člena Zakona o zdravstvenem
varstvu in zdravstvenem zavarovanju, ki izvira iz obdobja pred začetkom uporabe
tega zakona in za katero je bila prijava v zavarovanje prejeta do začetka
uporabe tega zakona, poravna občina, in sicer v skladu z Zakonom o zdravstvenem
varstvu in zdravstvenem zavarovanju ter Zakonom o uveljavljanju pravic iz
javnih sredstev.
Obveznost plačila prispevkov za zavarovance
iz 21. in 24. točke prvega odstavka 15. člena Zakona o zdravstvenem
varstvu in zdravstvenem zavarovanju, ki izvira iz obdobja pred začetkom uporabe
tega zakona, pa je bila prijava v zavarovanje prejeta po začetku uporabe tega
zakona, poravna Republika Slovenija.
Odjavo iz zavarovanja zavarovancev iz 24.
točke prvega odstavka 15. člena Zakona o zdravstvenem varstvu in
zdravstvenem zavarovanju namesto občine izvede Zavod za zdravstveno zavarovanje
Slovenije po uradni dolžnosti.
34. člen
Minister, pristojen za zdravje, v dveh
mesecih od uveljavitve tega zakona uskladi Pravilnik o pogojih in načinu
opravljanja mrliško pregledne službe (Uradni list RS, št. 56/93 in 15/08)
z novo osemnajsto alinejo prvega odstavka 7. člena Zakona o zdravstvenem
varstvu in zdravstvenem zavarovanju.
Minister, pristojen za zdravje, v dveh
mesecih od uveljavitve tega zakona izda pravilnik iz novega drugega odstavka
58. člena Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju.«;
ter vsebuje naslednjo končno določbo:
»41. člen
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne prvega dne
v mesecu, ki sledi mesecu, v katerem je ta zakon uveljavljen.«.
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o
zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju – ZZVZZ-O (Uradni list RS, št.
51/21)
vsebuje naslednji prehodni in končni določbi:
»PREHODNI IN KONČNI DOLOČBI
6. člen
Za čas sobivanja do dneva uveljavitve tega
zakona se uporabljajo dosedanji predpisi.
Prvi in drugi odstavek 3. člena tega zakona
se uporabljata za začasno zadržanost od dela, ki se začne od 1. maja 2021
dalje. Za začasno zadržanost od dela, ki se začne pred 1. majem 2021, se
uporabljajo dosedanji predpisi.
7. člen
Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja
(Uradni list RS, št. 79/94, 73/95, 39/96, 70/96, 47/97, 3/98, 3/98, 51/98 –
odl. US, 73/98 – odl. US, 90/98, 6/99 – popr., 109/99 – odl. US, 61/00, 64/00 –
popr., 91/00 – popr., 59/02, 18/03, 30/03, 35/03 – popr., 78/03, 84/04, 44/05,
86/06, 90/06 – popr., 64/07, 33/08, 7/09, 88/09, 30/11, 49/12, 106/12, 99/13 –
ZSVarPre-C, 25/14 – odl. US, 25/14, 85/14, 10/17 – ZČmIS, 64/18 in 4/20) se s
tem zakonom uskladijo v enem mesecu od dneva njegove uveljavitve.
8. člen
Z dnem uveljavitve tega zakona preneha
veljati 98. člen Zakona o interventnih ukrepih za omilitev posledic drugega
vala epidemije COVID-19 (Uradni list RS, št. 175/20, 203/20 – ZIUPOPDVE in
15/21 – ZDUOP).
9. člen
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Zakon o dopolnitvah Zakona o zdravstvenem
varstvu in zdravstvenem zavarovanju – ZZVZZ-P (Uradni list RS, št. 159/21)
vsebuje naslednjo prehodno in končni določbi:
»PREHODNA IN KONČNI DOLOČBI
2. člen
Minister, pristojen za zdravje, določi
skupinske zdravstvene programe iz devetnajste, dvajsete in enaindvajsete alinee
1. točke prvega odstavka 23. člena zakona v šestih mesecih od dneva
uveljavitve tega zakona.
3. člen
Z dnem začetka uporabe tega zakona
prenehajo veljati 3. točka prvega odstavka 22. člena, naslov poglavja
»IV/6. Pravica do obnovitvene rehabilitacije invalidov, udeležbe v
organiziranih skupinah za usposabljanje ter letovanje otrok in šolarjev«, 50., 51.,
52. in 53. člen ter drugi stavek sedmega odstavka 138. člena Pravil
obveznega zdravstvenega zavarovanja (Uradni list RS, št. št. 30/03 –
prečiščeno besedilo, 35/03 – popr., 78/03, 84/04, 44/05, 86/06, 90/06 – popr.,
64/07, 33/08, 7/09, 88/09, 30/11, 49/12, 106/12, 99/13 – ZSVarPre-C, 25/14,
85/14, 10/17 – ZČmIS, 64/18, 4/20, 42/21 – odl. US in 61/21).
4. člen
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne
1. januarja 2023.«.
Zakon o dolgotrajni oskrbi – ZDOsk (Uradni
list RS, št. 196/21)
vsebuje naslednjo končno določbo:
»158. člen
(začetek
veljavnosti in uporabe)
(1) Ta zakon začne veljati naslednji dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne en mesec po
uveljavitvi, razen 145., 146., 147., 148., 150., 151., 152., 153., 154., 155.
in 156. člen tega zakona, ki se začnejo uporabljati 1. januarja 2023,
in v primerih iz 130. člena tega zakona ter drugega, tretjega, četrtega,
petega, šestega, sedmega in osmega odstavka tega člena.
(2) Prva alineja 1. točke prvega odstavka
10. člena in tretji odstavek 15. člena tega zakona, ki urejata
pravico do DO v instituciji iz drugega odstavka 58. člena tega zakona, se
začneta uporabljati 1. januarja 2023.
(3) Tretja alineja 1. točke prvega odstavka
10. člena, 19., 20., 21., 22., 23., 24., 25., 26., 27., 28., 29.,
30. člen, četrti odstavek 34. člena, peti odstavek 35. člena,
četrti odstavek 39. člena, tretji odstavek 57. člena, 6. točka
tretjega odstavka in peti odstavek 65. člena tega zakona, ki urejajo
pravico do oskrbovalca družinskega člana iz 5. oddelka tega zakona, se začnejo
uporabljati 1. januarja 2023.
(4) 34. člen tega zakona in četrta
alineja drugega odstavka 39. člena tega zakona, ki urejata možnost
alternativnega izvajanja pravice do DO, se začneta uporabljati 1. julija
2024.
(5) Druga alineja 1. točke prvega odstavka
10. člena, drugi in četrti odstavek 15. člena, drugi odstavek
34. člena tega zakona, ki urejajo pravico do DO na domu v skladu s petim
odstavkom 58. člena tega zakona, se začnejo uporabljati 1. julija
2024.
(6) 32. člen tega zakona se za
upravičence, ki pravico do DO koristijo v načinu:
-
DO v instituciji v skladu z drugim odstavkom
58. člena tega zakona, začne uporabljati 1. januarja 2023;
-
DO na domu v skladu s petim odstavkom
58. člena tega zakona, začne uporabljati 1. julija 2024;
-
denarnega prejemka v skladu z 18. členom
tega zakona, začne uporabljati 1. julija 2024;
-
oskrbovalca družinskega člana iz 19. člena
tega zakona, začne uporabljati 1. julija 2024.
(7) 33. člen tega zakona se za
upravičence, ki pravico do DO koristijo v skladu s petim odstavkom
58. člena, 18. členom in 19. členom tega zakona, začne
uporabljati 1. julija 2024.
(8) 84., 85., 86., 87. in 88. člen
tega zakona, ki urejajo delovanje ZZZS, se začnejo uporabljati 1. januarja
2023.«.
Zakon o dopolnitvi Zakona o zdravstvenem
varstvu in zdravstvenem zavarovanju – ZZVZZ-R (Uradni list RS, št. 15/22)
vsebuje naslednjo končno določbo:
»KONČNA DOLOČBA
2. člen
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne 1. marca
2022.«.
Zakon o spremembi Zakona o zdravstvenem
varstvu in zdravstvenem zavarovanju – ZZVZZ-S (Uradni list RS, št. 43/22)
vsebuje naslednjo prehodno in končno določbo:
»PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA
2. člen
Spremenjeni sedmi odstavek 31. člena
zakona se uporablja pri obračunu nadomestila za začasno zadržanost od dela od
prvega dne v mesecu, ki sledi mesecu, v katerem se uveljavi ta zakon.
3. člen
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Zakon o nujnih ukrepih za zagotovitev
stabilnosti zdravstvenega sistema – ZNUZSZS (Uradni list RS, št. 100/22)
vsebuje naslednjo končno določbo:
»25. člen
(začetek veljavnosti)
Ta zakon začne veljati naslednji dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Zakon o nujnih ukrepih za zajezitev širjenja
in blaženja posledic nalezljive bolezni COVID-19 na področju zdravstva – ZNUNBZ
(Uradni list RS, št. 141/22) spreminja
4. člen Zakona o dopolnitvah Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem
zavarovanju – ZZVZZ-P (Uradni list RS, št. 159/21) tako,
da se glasi:
»4. člen
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne
1. januarja 2024.«;
ter vsebuje naslednjo končno določbo:
»45. člen
(začetek
veljavnosti)
Ta zakon začne veljati naslednji dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Zakon o čezmejnem izvajanju storitev – ZČmIS-1
(Uradni list RS, št. 40/23)
vsebuje naslednjo končno določbo:
»38. člen
(začetek
veljavnosti)
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, določbe šestega odstavka
1. člena, II. poglavje, V. poglavje, drugi, četrti, sedmi in deseti
odstavek 26. člena ter 34. člen tega zakona pa se začnejo uporabljati
1. januarja 2024.«.
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o
zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju – ZZVZZ-T (Uradni list RS, št.
78/23)
vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:
»PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
20. člen
Z dnem začetka uporabe tega zakona so
zavarovalne pogodbe o dopolnilnem zdravstvenem zavarovanju razvezane po samem
zakonu. Zavarovalnice, ki izvajajo dopolnilno zdravstveno zavarovanje pod
pogoji iz Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (Uradni
list RS, št. 72/06 – uradno prečiščeno besedilo, 114/06 – ZUTPG, 91/07,
76/08, 62/10 – ZUPJS, 87/11, 40/12 – ZUJF, 21/13 – ZUTD-A, 91/13, 99/13 –
ZUPJS-C, 99/13 – ZSVarPre-C, 111/13 – ZMEPIZ-1, 95/14 – ZUJF-C, 47/15 – ZZSDT,
61/17 – ZUPŠ, 64/17 – ZZDej-K, 36/19, 189/20 – ZFRO, 51/21, 159/21, 196/21 –
ZDOsk, 15/22, 43/22, 100/22 – ZNUZSZS, 141/22 – ZNUNBZ in 40/23 – ZČmIS-1; v
nadaljnjem besedilu: ZZVZZ), imajo pravico izterjati zapadle neplačane premije
za obdobja, za katere so zagotavljale zavarovalno kritje, in dolžnost
zavarovancem vrniti tiste plačane dele premij, ki se nanašajo na zavarovalno
kritje za zavarovalno obdobje po datumu začetka uporabe tega zakona, v roku 60
dni.
Osebe, ki so zavarovane na podlagi
sklenjene pogodbe o dopolnilnem zdravstvenem zavarovanju s katerokoli od
zavarovalnic, ki do dneva uveljavitve tega zakona izvaja dopolnilno zdravstveno
zavarovanje, ne smejo, razen v primerih, ko po ZZVZZ več niso zavezane
plačevati razlike med polno vrednostjo zdravstvenih storitev in deležem te
vrednosti, ki ga v skladu s 23. členom ZZVZZ krije obvezno zdravstveno
zavarovanje, prekiniti obstoječe pogodbe o dopolnilnem zdravstvenem zavarovanju
po določbah ZZVZZ. Osebe, ki bi v času od začetka veljavnosti pa do začetka
uporabe tega zakona postale zavezane plačevati razliko med polno vrednostjo
zdravstvenih storitev in deležem te vrednosti, ki ga v skladu s 23. členom
ZZVZZ krije obvezno zdravstveno zavarovanje, lahko sklenejo pogodbo o
dopolnilnem zdravstvenem zavarovanju s katerokoli od zavarovalnic, ki izvajajo
to zavarovanje, vendar za določen čas, do začetka uporabe tega zakona.
21. člen
Ne glede na Zakon o zavarovalništvu (Uradni
list RS, št. 93/15, 9/19, 102/20 in 48/23) in Statut družbe Vzajemna
zdravstvena zavarovalnica d.v.z., (v nadaljnjem besedilu: Vzajemna) glede
vezanosti članstva v družbi za vzajemno zavarovanje na obstoj zavarovalne
pogodbe z družbo, ostanejo vsi člani Vzajemne, katerih zavarovalne pogodbe o
dopolnilnem zdravstvenem zavarovanju bodo prenehale z dnem začetka uporabe tega
zakona, do uveljavitve zakona, ki bo uredil preoblikovanje Vzajemne, vendar ne
več kot eno leto od začetka uporabe tega zakona, še naprej člani Vzajemne z
vsemi pravicami, kot so jih imeli do prenehanja pogodb z Vzajemno, vključno s
pravico do deleža v primeru preoblikovanja Vzajemne v delniško družbo.
22. člen
Šteje se, da so zdravila, ki so razvrščena
na liste zdravil, in živila za posebne zdravstvene namene, ki so razvrščena na
liste teh živil, od dne začetka uporabe tega zakona razvrščena na pozitivno
listo zdravil oziroma na pozitivno listo živil za posebne zdravstvene namene in
se v celoti krijejo iz obveznega zavarovanja.
23. člen
Valorizacija zneska obveznega zdravstvenega
prispevka se v skladu z določbo tretjega odstavka 48. člena zakona prvič
opravi v letu 2025.
24. člen
Z dnem začetka uporabe tega zakona se v:
1.
Zakonu o vajeništvu (Uradni list RS,
št. 25/17) v 20. členu v devetem odstavku besedilo »kritja razlike do
polne vrednosti zdravstvenih storitev« nadomesti z besedilom »plačila obveznega
zdravstvenega prispevka«;
2.
Zakonu o vojnih veteranih (Uradni list RS,
št. 59/06 – uradno prečiščeno besedilo, 61/06 – ZDru-1, 101/06 – odl. US,
40/12 – ZUJF, 32/14, 21/18 – ZNOrg in 174/20 – ZIPRS2122) v 15. členu prvi
odstavek spremeni tako, da se glasi:
»Vojnemu veteranu se
zagotavlja plačilo obveznega zdravstvenega prispevka.«;
3.
Zakonu o vojnih invalidih (Uradni list RS,
št. 63/95, 2/97 – odl. US, 19/97, 21/97 – popr., 75/97, 11/06 – odl. US,
61/06 – ZDru-1, 114/06 – ZUTPG, 40/12 – ZUJF, 19/14, 21/18 – ZNOrg, 174/20 –
ZIPRS2122 in 159/21):
-
v 28. členu prvi odstavek spremeni tako,
da se glasi:
»Vojnemu invalidu se
zagotavlja plačilo obveznega zdravstvenega prispevka.«,
-
v 66. členu v drugem odstavku besedilo »je
zagotovljeno plačilo zdravstvenih storitev v višini razlike do polne vrednosti
storitev, zagotovljenih v okviru obveznega zavarovanja« nadomesti z besedilom
»se zagotavlja plačilo obveznega zdravstvenega prispevka«;
4.
Zakonu o žrtvah vojnega nasilja (Uradni list
RS, št. 18/03 – uradno prečiščeno besedilo, 54/04 – ZDoh-1, 68/05 – odl.
US, 61/06 – ZDru-1, 114/06 – ZUTPG, 72/09, 40/12 – ZUJF, 21/18 – ZNOrg, 174/20
– ZIPRS2122 in 159/21) besedilo 10. člena spremeni tako, da se glasi:
»Žrtvi vojnega nasilja se
zagotavlja plačilo obveznega zdravstvenega prispevka.«.
25. člen
Z dnem začetka uporabe tega zakona v Zakonu
o zavarovalništvu (Uradni list RS, št. 93/15, 9/19 in 102/20) prenehajo
veljati:
-
sedmi odstavek 7. člena,
-
tretji odstavek 81. člena,
-
94. člen v delu, ki se nanaša na izvajanje
dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja,
-
tretji odstavek 99. člena v delu, ki se
nanaša na opravljanje dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja,
-
četrti odstavek 116. člena v delu, ki se
nanaša na opravljanje dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja,
-
4. točka četrtega odstavka, 4. točka sedmega
odstavka in dvanajsti odstavek 268. člena v delih, ki se nanašajo na dopolnilno
zdravstveno zavarovanje,
-
6. točka šestega odstavka in četrta alineja 6.
točke osmega odstavka 268. člena,
-
osmi odstavek 521. člena.
Z dnem začetka uporabe tega zakona preneha
veljati peti odstavek 28. člena Zakona o opravljanju plačilnih storitev za
proračunske uporabnike (Uradni list RS, št. 77/16 in 47/19) v delu, ki se
nanaša na dopolnilno zavarovanje.
26. člen
Odločbe o pravici do kritja razlike do
polne vrednosti zdravstvenih storitev, izdane pred začetkom uporabe tega
zakona, se z dnem začetka uporabe tega zakona štejejo za odločbe o pravici do
plačila obveznega zdravstvenega prispevka.
Postopki odločanja o plačilu kritja razlike
do polne vrednosti zdravstvenih storitev, ki na dan začetka uporabe tega zakona
še ne bodo zaključeni, se zaključijo v skladu z določbami tega zakona.
Zdravstvene storitve, ki se začnejo
izvajati do vključno 31. decembra 2023 in jih zaradi pravil o obračunu
zdravstvenih storitev, ki veljajo v obveznem zavarovanju, ni mogoče obračunati
do vključno 31. decembra 2023, temveč ko je zdravstvena obravnava
zaključena, se obračunajo in krijejo v skladu z ZZVZZ in na njegovi podlagi
sprejetimi akti.
27. člen
Do ustrezne ureditve v zakonu, ki ureja
uveljavljanje pravic iz javnih sredstev:
1.
imajo pravico do plačila obveznega
zdravstvenega prispevka zavarovanci in po njih zavarovani družinski člani na
podlagi upravičenja do denarne socialne pomoči oziroma ob izpolnjevanju pogojev
za pridobitev denarne socialne pomoči, razen v primeru, če zavarovanec
izpolnjuje pogoje za pridobitev varstvenega dodatka;
2.
zavarovanec oziroma po njem zavarovan družinski
član izkazuje izpolnjevanje pogojev iz prejšnje točke z odločbo centra za
socialno delo. O pravici iz prejšnje točke center za socialno delo odloči po
uradni dolžnosti, če je oseba upravičena do denarne socialne pomoči, in je,
kadar oseba uveljavlja pravico do denarne socialne pomoči, ni treba posebej
uveljavljati, razen če oseba na vlogi izrecno izjavi, da te pravice ne želi;
3.
so osebe iz 1. točke tega člena upravičene do
plačila obveznega zdravstvenega prispevka največ za obdobje, za katero se jim
lahko dodeli denarna socialna pomoč;
4.
ministrstvo obvesti o številki, datumu in
obdobju veljavnosti izdane odločbe za posameznega zavarovanca iz 1. točke
tega člena finančni urad in Zavod, ki te podatke vodi v evidenci zavarovanih
oseb;
5.
Republika Slovenija na podlagi zahteve Zavoda
mesečno plačuje obvezni zdravstveni prispevek za zavarovance oziroma po njih
zavarovane družinske člane iz 1. točke tega člena Zavodu. Zavod do 15. v mesecu
za pretekli mesec predloži zahtevo za plačilo obveznega zdravstvenega prispevka
ministrstvu, pristojnemu za zdravje, obvezni zdravstveni prispevek pa se plača
do zadnjega dne v mesecu predložitve zahteve za plačilo prispevkov;
6.
zavarovanec iz 1. točke tega člena obvesti
zavezanca za plačilo obveznega zdravstvenega prispevka oziroma plačnika davka,
če obvezni prispevek za zdravstveno zavarovanje za tega zavarovanca izračuna,
odtegne in plača plačnik davka, da ima z odločbo priznano pravico do denarne
socialne pomoči in s tem do plačila obveznega zdravstvenega prispevka.
Zavezanec za plačilo oziroma plačnik davka iz prejšnjega stavka v teh primerih
ni dolžan plačati oziroma odtegniti obveznega zdravstvenega prispevka.
Besedna zveza »pravica do kritja razlike do
polne vrednosti zdravstvenih storitev« se do ustrezne ureditve v zakonu, ki
ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev smiselno uporablja kot »pravica
do plačila obveznega zdravstvenega prispevka«.
28. člen
Zavod uskladi splošne akte zavoda s tem
zakonom do začetka uporabe tega zakona.
Minister, pristojen za zdravje, sprejme
predpis iz spremenjenega petega odstavka 23. člena zakona do
1. januarja 2024.
Upravni odbor Zavoda sprejme splošni akt iz
novega enajstega odstavka 23. člena zakona do 1. januarja 2024.
Zavod v soglasju z Vlado Republike
Slovenije sprejme splošni akt iz novega četrtega odstavka 40. člena zakona
do 1. januarja 2024.
Zavarovalnice morajo do začetka uporabe
tega zakona uskladiti statute skladno s tem zakonom.
29. člen
Ta zakon začne veljati naslednji dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne
1. januarja 2024.
Do začetka uporabe tega zakona se
uporabljajo določbe Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju
(Uradni list RS, št. 72/06 – uradno prečiščeno besedilo, 114/06 – ZUTPG,
91/07, 76/08, 62/10 – ZUPJS, 87/11, 40/12 – ZUJF, 21/13 – ZUTD-A, 91/13, 99/13
– ZUPJS-C, 99/13 – ZSVarPre-C, 111/13 – ZMEPIZ-1, 95/14 – ZUJF-C, 47/15 –
ZZSDT, 61/17 – ZUPŠ, 64/17 – ZZDej-K, 36/19, 189/20 – ZFRO, 51/21, 159/21,
196/21 – ZDOsk, 15/22, 43/22, 100/22 – ZNUZSZS, 141/22 – ZNUNBZ in 40/23 –
ZČmIS-1).«.