Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja
zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči
odškodninsko ali kako drugače.
Neuradno prečiščeno besedilo Zakona o posebnih pogojih za
vpis lastninske pravice na posameznih delih stavbe v zemljiško knjigo obsega:
-
Zakon o posebnih pogojih za vpis lastninske pravice na posameznih delih
stavbe v zemljiško knjigo – ZPPLPS (Uradni list RS, št. 89/99 z dne 4. 11.
1999),
-
Zakon o spremembi zakona o posebnih pogojih za vpis lastninske pravice
na posameznih delih stavbe v zemljiško knjigo – ZPPLPS-A (Uradni list RS, št.
97/01 z dne 4. 12. 2001),
-
Zakon o spremembah zakona o posebnih pogojih za vpis lastninske pravice
na posameznih delih stavbe v zemljiško knjigo – ZPPLPS-B (Uradni list RS, št.
15/03 z dne 14. 2. 2003),
-
Zakon o posebnih pogojih za vpis lastninske pravice na posameznih delih
stavbe v zemljiško knjigo – uradno prečiščeno besedilo – ZPPLPS-UPB1 (Uradni
list RS, št. 47/03 z dne 22. 5. 2003),
-
Zakon o zemljiški knjigi – ZZK-1 (Uradni list RS, št. 58/03 z dne 18. 6.
2003).
ZAKON
O POSEBNIH POGOJIH ZA VPIS LASTNINSKE PRAVICE NA
POSAMEZNIH DELIH STAVBE V ZEMLJIŠKO KNJIGO (ZPPLPS)
(neuradno prečiščeno besedilo št. 4)
I. SPLOŠNI DOLOČBI
1. člen
(1) Ta zakon določa posebne pogoje in postopek za vpis
lastninske pravice na posameznih delih večstanovanjske hiše iz 7. člena
stanovanjskega zakona (Uradni list RS, št. 18/91, 21/94, 23/96 – v nadaljnjem
besedilu: SZ) in za vpis lastninske pravice na posameznih delih tistih stavb,
za katere drug zakon določa, da so posamezni deli te stavbe v etažni lastnini (v
nadaljnjem besedilu: stavbe).
(2) Ta zakon se ne uporablja za vpis lastninske pravice na
posameznih delih tistih stavb, za katere so bili po uveljavitvi zakona o
zemljiški knjigi (Uradni list RS, št. 33/95 – v nadaljnjem besedilu: ZZK)
izpolnjeni pogoji iz drugega odstavka 74. člena ZZK.
2. člen
Šteje se, da so imeli z dnem uveljavitve zakona o
lastninjenju nepremičnin v družbeni lastnini (Uradni list RS, št. 44/97 – v
nadaljnjem besedilu: ZLNDL) na zemljišču, na katerem stoji stavba (v nadaljnjem
besedilu: stavbišče) iz 1. člena tega zakona, pravico uporabe imetniki pravic
na posameznih delih stavbe.
II. POSTOPEK ODMERE STAVBIŠČA
3. člen
(1) Če za stavbo, ki je v etažni lastnini, ni odmerjeno
zemljišče, ki je neposredno namenjeno njeni redni rabi (funkcionalno
zemljišče), se odmeri kot nova parcela le stavbišče.
(2) Postopek za odmero stavbišča se začne na zahtevo enega
ali več imetnikov pravice na posameznih delih stavbe ali na zahtevo osebe, ki
je v zemljiški knjigi vpisana kot imetnik pravice na zemljišču, na katerem
stoji stavba. Za vložitev zahteve ni potrebno soglasje drugih imetnikov pravice
na posameznih delih stavbe in osebe, ki je v zemljiški knjigi vpisana kot
imetnik pravice na zemljišču, na katerem stoji stavba, če le-ta ni vlagatelj
zahteve za odmero stavbišča. Za vložitev zahteve tudi ni potrebno soglasje
ostalih imetnikov pravice, če je na posameznem delu stavbe več imetnikov
pravice.
(3) V postopku odmere stavbišča se ne uporabljajo določbe
zakona o zemljiškem katastru (Uradni list SRS, št. 16/74 in 42/86), ki se
nanašajo na sodelovanje prizadetih lastnikov oziroma uporabnikov, njihova
soglasja in na sestavo ugotovitvenega zapisnika in določba 47. in prvega
odstavka 76.c člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor
(Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85 in 29/86 ter Uradni list RS, št. 26/90,
18/93, 47/93, 71/93 in 44/97) ter določba 49. člena zakona o stavbnih zemljiščih
(Uradni list RS, št. 44/97).
(4) Odmero stavbišča izvede geodet ob smiselni uporabi določb
zakona o zemljiškem katastru, ki določajo postopek parcelacije zemljišč. Za
izvedbo odmere stavbišča ni obvezna predhodna dokončna ureditev obstoječih
lastniških meja s parcelacijo zajetih parcel po določbah 14. do 17. člena
zakona o zemljiškem katastru.
(5) Odmero stavbišča izvede geodet brez prisotnosti imetnikov
pravice na posameznih delih stavbe oziroma osebe, ki je v zemljiški knjigi
vpisana kot imetnik pravice na zemljišču, na katerem stoji stavba. Geodet izdela
elaborat odmere stavbišča, ki vsebuje skico zamejičenja in izmeritvene podatke.
(6) Odmera stavbišča se izvede ne glede na začete upravne ali
sodne postopke v zvezi z zemljiščem, na katerem stoji stavba.
(7) Površina nove parcele, na kateri stoji stavba, je
dokončna. Površina preostale parcele, ki se je delila, pa v primeru, če meje
lastniških parcel niso urejene, ni dokončna in se izračuna na podlagi veljavnih
podatkov zemljiškega katastra.
(8) Nova parcela, na kateri stoji stavba, se z mejami vpiše v
zemljiški kataster na podlagi odločbe, ki se vroči vlagatelju zahteve za odmero
stavbišča in osebi, ki je v zemljiški knjigi vpisana kot imetnik pravice na
stavbišču.
(9) Pritožba zoper odločbo je dopustna samo glede nepravilne
določitve meje stavbišča in glede izračuna površine stavbišča. Pritožba zoper
odločbo ne zadrži izvedbe sprememb podatkov v zemljiškem katastru in v
zemljiški knjigi. Tisti, ki mu je bil z odločbo prizadet pravni interes, lahko
uveljavlja svoje pravice v pravdi.
(10) V postopku odmere stavbišča ni dovoljena vrnitev v
prejšnje stanje in ne obnova postopka.
(11) Nova parcela, na kateri stoji stavba, se vpiše po uradni
dolžnosti v zemljiški kataster in v zemljiško knjigo, ne glede na druge predlagane
vpise v zemljiški knjigi.
(12) V zemljiško knjigo se nova parcela, na kateri stoji
stavba, vpiše bremen prosta.
III. ETAŽNI NAČRT IN POTRDITEV ETAŽNEGA NAČRTA
4. člen
(1) Za vpis posameznega dela stavbe v zemljiško knjigo se
izdela etažni načrt po določbah tega zakona.
(2) Etažni načrt izdela po naročilu enega ali več imetnikov
pravice na posameznih delih stavbe oseba, ki izpolnjuje pogoje za opravljanje
geodetskih storitev, določene z zakonom, ki ureja geodetsko dejavnost (v
nadaljnjem besedilu: geodetsko podjetje) ali pogoje za opravljanje dejavnosti
projektiranja, določene z zakonom, ki ureja graditev objektov (v nadaljnjem
besedilu: projektant), lahko pa ga izdela tudi eden ali več imetnikov pravice na
posameznih delih stavbe sam.
(3) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka, mora etažni načrt
za del stavbe, ki je sestavljen iz več gradbeno ločenih delov, katerih površina
ni razvidna iz listine, potrebne za vpis lastninske pravice na posameznem delu
stavbe, izdelati geodetsko podjetje ali projektant.
(4) Etažni načrt mora vsebovati:
-
podatke o parceli, na kateri stoji stavba;
-
naslov stavbe;
-
lego posameznega dela stavbe v celotni stavbi;
-
načrt ali skico in namembnost posameznega dela stavbe;
-
podatke o površini posameznega dela stavbe;
-
podatke o številu posameznih delov stavbe, ki predstavljajo stanovanja
in o številu posameznih delov stavbe, ki predstavljajo poslovne prostore.
(5) Površina posameznega dela stavbe se privzame iz listine,
potrebne za vpis lastninske pravice na posameznem delu stavbe. Če etažni načrt
izdela geodetsko podjetje ali projektant, se privzame površina izračunana iz
merskih podatkov.
(6) Etažni načrt se izdela na obrazcih s predpisano vsebino
in mora biti podpisan oziroma mora biti opremljen z žigom in podpisom odgovorne
osebe, če je etažni načrt izdelalo geodetsko podjetje ali projektant.
(7) Natančnejše navodilo za izdelavo etažnega načrta ter
vsebino in obliko obrazcev iz prejšnjega odstavka predpiše minister, pristojen
za geodetske zadeve, v 30 dneh od dneva uveljavitve tega zakona.
(8) Zahtevo za potrditev etažnega načrta predloži eden ali
več imetnikov pravice na posameznih delih stavbe geodetski upravi.
(9) Zahtevi mora biti priložen etažni načrt v dveh izvodih in
kopija listine, potrebne za vpis lastninske pravice na posameznem delu stavbe,
če etažnega načrta ni izdelalo geodetsko podjetje ali projektant.
(10) Nepopoln in pomanjkljiv etažni načrt geodetska uprava
zavrže s sklepom, če v roku 30 dni pomanjkljivosti niso odpravljene oziroma
etažni načrt ni dopolnjen v skladu z navodili, ki jih vlagatelju zahteve pošlje
geodetska uprava.
(11) Etažni načrt potrdi geodetska uprava. Na podlagi
potrjenega etažnega načrta geodetska uprava po uradni dolžnosti določi
posameznim delom stavbe, ki so označeni v etažnem načrtu in za katere so
določeni podatki o legi in površini, indentifikacijsko številko (številka
posameznega dela stavbe) ter jo vpiše v etažni načrt.
(12) Če celotna stavba še nima določene indentifikacijske
številke stavbe (številka stavbe) ali če gre za prvi etažni načrt, geodetska
uprava predhodno določi tudi številko stavbe.
(13) O določitvi indentifikacijske številke stavbe in o
določitvi identifikacijske številke ter površine posameznega dela stavbe izda
geodetska uprava potrdilo. Potrdilo o določitvi številke stavbe vsebuje tudi
podatke o parceli, na kateri stavba stoji ter podatke o načinu določitve površine
posameznega dela stavbe.
(14) Potrdilo iz prejšnjega odstavka se vroči vlagatelju
zahteve skupaj z enim izvodom potrjenega etažnega načrta.
(15) Vsakemu nadaljnjemu imetniku pravice na posameznem delu
stavbe, ki naknadno vlaga zahtevo za potrditev etažnega načrta, mora geodetska
uprava na njegovo zahtevo v 15 dneh izdati potrdilo o identifikacijski številki
stavbe ter izvod potrjenega etažnega načrta, če ga je izdelalo geodetsko
podjetje ali projektant, ki se lahko dopolni z lego in površino nadaljnjega
posameznega dela stavbe.
(16) Geodetska uprava evidentira številke stavb in številke
posameznih delov stavb v posebni evidenci, povezani s podatki zemljiškega
katastra. Evidenca vsebuje:
-
identifikacijsko številko stavbe;
-
površino stavbišča in stavbe;
-
identifikacijsko številko in površino posameznega dela stavbe;
-
namembnost posameznega dela stavbe;
-
ime, priimek, naslov in EMŠO fizične osebe oziroma firmo, sedež in
matično številko pravne osebe, ki je imetnik pravice na posameznem delu stavbe;
-
podatke o lastniku posameznega dela stavbe.
(17) Podatke o lastniku posameznega dela stavbe evidentira
geodetska uprava v evidenco iz prejšnjega odstavka na podlagi pravnomočnega
zemljiškoknjižnega sklepa.
(18) Podatke iz evidence iz šestnajstega odstavka tega člena
imajo pravico pridobiti državni organi za namene izvajanja javnih pooblastil,
druge fizične ali pravne osebe pa le, če izkažejo pravni interes oziroma, če so
imetniki pravice na posameznih delih stavbe.
(19) Natančnejša navodila o postopku za potrditev etažnega
načrta, o načinu določitve identifikacijske številke stavbe in posameznega dela
stavbe ter o nastavitvi in vodenju evidence predpiše minister, pristojen za
geodetske zadeve, v 30 dneh od dneva uveljavitve tega zakona.
IV. POSTOPEK IN POGOJI ZA VPIS PRAVICE NA POSAMEZNEM DELU
STAVBE V ZEMLJIŠKO KNJIGO
5. člen
(1) Predlagatelj vpisa stavbe, lastninske pravice na
posameznih delih stavbe in solastninske pravice na skupnih prostorih, delih in
objektih stavbe (vpis etažne lastnine) je lahko eden ali več imetnikov pravice
na posameznem delu stavbe. Če je na posameznem delu stavbe več imetnikov
pravice, lahko predlaga vpis vsak od njih brez soglasja ostalih imetnikov.
(2) Za vložitev predlogov iz prejšnjega odstavka ni potrebno
soglasje drugih imetnikov pravic na posameznih delih stavbe in osebe, ki je v
zemljiški knjigi vpisana kot imetnik pravice na zemljišču, na katerem stoji
stavba.
(3) Vpis stavbe se lahko opravi pri stavbišču, odmerjenem po
tem zakonu. V tem primeru se lahko funkcionalno zemljišče pripiše v zemljiškoknjižni
vložek kasneje kot nova parcela.
(4) Predlogom za vpis iz prvega odstavka tega člena mora
predlagatelj priložiti:
-
potrdilo geodetske uprave iz trinajstega odstavka prejšnjega člena;
-
listine, ki so potrebne za vpis lastninske pravice na posameznem delu
stavbe;
-
pogodbo ali odločbo, s katero so med imetniki pravic na posameznih delih
stavb določeni solastniški deleži na skupnih prostorih, delih in objektih
stavbe.
(5) Dokler pogodba iz tretje alinee prejšnjega odstavka ni
sklenjena, vpiše sodišče etažno lastnino iz prvega odstavka tega člena brez
vpisa solastninske pravice lastnikov posameznih delov stavbe na skupnih
prostorih, delih in objektih stavbe ter zemljišču.
(6) Za pogodbo iz tretje alinee četrtega odstavka tega člena
se ne uporablja določba 22. člena ZZK.
6. člen
Ne glede na določbo 17. člena ZZK sodišče dovoli vpis
lastninske pravice na posameznem delu stavbe na podlagi pogodbe o prodaji
posameznega dela stavbe po določbah SZ in uredbe o izvedbi stanovanjskih hiš in
stanovanj prevzetih od organa in organizacij bivše SFRJ in JLA (Uradni list RS,
št. 61/92 – v nadaljnjem besedilu: uredba). V primeru prodaje posameznega dela
stavbe po določbah SZ in uredbe se šteje, da je oseba iz prvega odstavka 17.
člena ZZK prodajalec iz te pogodbe.
7. člen
(prenehal
veljati)
8. člen
Postopki vpisa etažne lastnine v zemljiško knjigo po tem
zakonu se štejejo za nujne, skladno z zakonom, ki ureja sodišča.
9. člen
(1) Za prvi predlog za vknjižbo in za prvo vknjižbo
lastninske pravice na stavbi, na posameznem delu stavbe v etažni lastnini in
vknjižbo solastninske pravice na skupnih prostorih, delih in objektih stavbe se
šteje predlog, s katerim se skupaj predlaga vpis na stavbi, posameznem delu
stavbe in na skupnih prostorih, delih in objektih stavbe ter vknjižba na
podlagi tega predloga.
(2) Za prvi predlog za vknjižbo in za prvo vknjižbo iz
prejšnjega odstavka se štejejo tudi predlogi za vpis lastninske pravice na
posameznem delu stavbe, ki so vloženi skupaj ali so vloženi posebej v enem letu
od vložitve prvega predloga in vknjižbe na podlagi tega predloga.
(3) Za predlog za vpis in vknjižbo iz prvega in drugega
odstavka tega člena se sodna taksa ne plača.
(4) Predlagatelj prve vknjižbe mora o vložitvi predloga brez
odlašanja obvestiti upravnika stavbe, če tega ni, pa obvestilo o predlagani
vknjižbi objavi na oglasni deski oziroma na drugem vidnem mestu v stavbi.
10. člen
(1) Do preteka roka iz 135. člena ZZK lahko vpis po določbah
tega zakona predlagajo tudi investitorji gradnje stavbe oziroma njihovi pravni
nasledniki.
(2) Po preteku roka iz 135. člena ZZK lahko do prenehanja
veljavnosti tega zakona predlaga vpis iz prejšnjega odstavka vsak imetnik
pravice na posameznem delu stavbe in zahteva povrnitev plačanih stroškov od
investitorja.
11. člen
Za izvedbo vpisov pravic po tem zakonu je mogoče predlog za
vpis iz prvega in drugega odstavka 136. člena ZZK vložiti še do prenehanja
veljavnosti tega zakona.
Zakon o posebnih pogojih za vpis lastninske
pravice na posameznih delih stavbe v zemljiško knjigo – ZPPLPS (Uradni list RS,
št. 89/99)
vsebuje naslednji prehodni in končno določbo:
»V. PREHODNI IN KONČNA DOLOČBA
12. člen
(1) Z dnem prenehanja veljavnosti tega zakona se preneha
uporabljati določba 254. člena zakona o izvršbi in zavarovanju (Uradni list RS,
št. 51/98) za posamezne dele stavb.
(2) Za izvajanje tega zakona se preneha uporabljati določba
49. člena pravilnika o vodenju zemljiške knjige (Uradni list RS, št. 77/95).
13. člen
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem
listu Republike Slovenije in preneha veljati po petih letih od uveljavitve.«.
Zakon o spremembi zakona o posebnih pogojih za
vpis lastninske pravice na posameznih delih stavbe v zemljiško knjigo –
ZPPLPS-A (Uradni list RS, št. 97/01)
vsebuje naslednjo končno določbo:
»2. člen
Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu
Republike Slovenije.«.
Zakon o spremembah zakona o posebnih pogojih
za vpis lastninske pravice na posameznih delih stavbe v zemljiško knjigo –
ZPPLPS-B (Uradni list RS, št. 15/03)
vsebuje naslednjo končno določbo:
»2. člen
Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem
listu Republike Slovenije.«.
Zakon o zemljiški knjigi – ZZK-1 (Uradni list
RS, št. 58/03)
določa tudi:
»248. člen
(1) Po uveljavitvi tega zakona se določbe ZPPLPS, ki se
sklicujejo na določbe ZZK, uporabljajo tako, da se:
1.
sklicevanje na prvi odstavek 17. člena ZZK nadomesti s sklicevanjem na
drugi odstavek 150. člena tega zakona,
2.
sklicevanje na 22. člen ZZK nadomesti s sklicevanjem na 41. člen tega
zakona.
(2) Določba 6. člena ZPPLPS se uporablja tudi po prenehanju
veljavnosti ZPPLPS.«;
ter vsebuje naslednjo končno določbo:
»250. člen
Ta zakon začne veljati devetdeseti dan po objavi v Uradnem
listu Republike Slovenije.«.