Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo
predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega
organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače.
Neuradno prečiščeno besedilo Zakona o davčni
službi obsega:
-
Zakon o davčni službi – ZDS-1 (Uradni list RS, št. 57/04 z dne 27. 5.
2004),
-
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o davčni službi – ZDS-1-A
(Uradni list RS, št. 139/04 z dne 28. 12. 2004),
-
Zakon o davčni službi – uradno prečiščeno besedilo – ZDS-1-UPB1 (Uradni
list RS, št. 17/05 z dne 24. 2. 2005),
-
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o davčni službi – ZDS-1-B
(Uradni list RS, št. 114/06 z dne 9. 11. 2006),
-
Zakon o davčni službi – uradno prečiščeno besedilo – ZDS-1-UPB2 (Uradni
list RS, št. 1/07 z dne 5. 1. 2007),
-
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o davčni službi – ZDS-1-C
(Uradni list RS, št. 40/09 z dne 29. 5. 2009),
-
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o davčni službi – ZDS-1-D
(Uradni list RS, št. 33/11 z dne 3. 5. 2011).
ZAKON
O DAVČNI SLUŽBI (ZDS-1)
(neuradno prečiščeno besedilo št. 6)
1. člen
(vsebina zakona)
Ta zakon ureja naloge in organizacijo
davčne službe, pooblastila davčne službe in davčni register.
2. člen
(Davčna uprava Republike Slovenije)
(1) Naloge davčne službe opravlja Davčna
uprava Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: davčna uprava) kot organ v
sestavi ministrstva, pristojnega za finance.
(2) Davčna uprava organizira, vodi in
upravlja davčni register.
2.a člen
(zastava in znak)
(1) Davčna uprava ima svojo zastavo in svoj
znak.
(2) Obliko, barvo in uporabo zastave in
znaka določi Vlada Republike Slovenije.
3. člen
(naloge davčne službe)
(1) Naloge davčne službe (v nadaljnjem
besedilu: službe) so:
1.
pobiranje davkov in drugih obveznih dajatev;
2.
opravljanje nadzora nad zakonitostjo, pravilnostjo in pravočasnostjo
izpolnjevanja davčnih obveznosti, določenih s predpisi o obdavčenju;
3.
preprečevanje in odkrivanje davčnih prekrškov ter drugih kaznivih
ravnanj, določenih v predpisih, za nadzor nad izvajanjem katerih je pristojna
služba, ter vodenje postopka za prekrške prekrškovnega organa;
4.
izvajanje predpisov Evropske skupnosti (v nadaljnjem besedilu:
Skupnosti) in mednarodnih pogodb, ki obvezujejo Slovenijo z delovnega področja
službe, sodelovanje in izmenjava podatkov z organi Skupnosti, pristojnimi
organi držav članic EU in s pristojnimi organi drugih držav;
5.
sodelovanje z mednarodnimi organizacijami in strokovnimi združenji s
področja davkov;
6.
proučevanje in analiziranje delovanja davčnega sistema in ukrepov davčne
politike ter dajanje pobud za reševanje zadev s tega področja;
7.
opravljanje drugih nalog, določenih z zakonom ali s predpisom na podlagi
zakona.
(2) Davčna uprava izvaja naloge iz
prejšnjega odstavka v skladu z zakoni, ki urejajo obdavčenje in postopek v
zvezi z obdavčenjem, zakonom, ki ureja inšpekcijski nadzor, z drugimi predpisi
ter mednarodnimi pogodbami, ki obvezujejo Slovenijo, in v skladu s tem zakonom.
4. člen
(načela delovanja davčne uprave)
(1) Zaradi izpolnjevanja davčnih obveznosti
kot državljanske vrednote in s tem učinkovitega pobiranja davkov davčna uprava:
1.
pojasnjuje zavezancem za davke njihove pravice in obveznosti;
2.
pravočasno in na primeren način obvešča javnost o spremembah v predpisih
o obdavčenju in v drugih predpisih, ki se tičejo obdavčenja.
(2) Davčna uprava javno objavi letno poročilo
o izvajanju nalog po tem zakonu.
5. člen
(davki in druge obvezne dajatve, ki jih
pobira davčna uprava)
(1) Davčna uprava je zadolžena za pobiranje
davkov, ki so prihodek državnega proračuna, proračuna Skupnosti in proračunov
samoupravnih lokalnih skupnosti.
(2) Davčna uprava je zadolžena za pobiranje
prispevkov za socialno varnost, ki so prihodek državnega proračuna.
(3) Davčna uprava je zadolžena tudi za
pobiranje prispevkov za socialno varnost, ki so prihodek Zavoda za pokojninsko
in invalidsko zavarovanje Slovenije in Zavoda za zdravstveno zavarovanje
Slovenije, če je z zakonom, ki ureja področje pokojninskega in invalidskega
zavarovanja, ter zakonom, ki ureja področje zdravstvenega zavarovanja, tako
določeno.
6. člen
(pokrivanje stroškov pobiranja davkov in
drugih obveznih dajatev)
Davčni upravi Republike Slovenije se
zagotovijo sredstva za pokrivanje stroškov opravljanja nalog iz prejšnjega
člena v državnem proračunu.
7. člen
(črtan)
8. člen
(črtan)
II. ORGANIZACIJA SLUŽBE
9. člen
(organizacija davčne uprave)
(1) Davčno upravo sestavljajo Generalni
davčni urad in davčni uradi.
(2) Davčni uradi so organizacijske enote
davčne uprave, ki se ustanavljajo za opravljanje nalog davčne službe na
določenem območju ali za določeno področje dela.
(3) Izpostave in referati so teritorialne
organizacijske enote davčnih uradov.
(4) Sedež davčne uprave je v Ljubljani.
(5) Davčne urade, njihovo območje oziroma
področje dela in sedež določi vlada.
10. člen
(vodenje davčne uprave)
(1) Davčno upravo vodi generalna direktorica
oziroma generalni direktor (v nadaljnjem besedilu: generalni direktor), ki vodi
tudi Generalni davčni urad.
(2) Generalni direktor je za svoje delo in
delo službe odgovoren ministru, pristojnemu za finance.
(3) Generalni direktor ima lahko dve namestnici
oziroma namestnika (v nadaljnjem besedilu: namestnik), ki mu pomagata pri
vodenju. Generalni direktor določi namestnika, ki ga nadomešča v primeru
odsotnosti ali zadržanosti z vsemi pooblastili.
11. člen
(notranja organizacija in sistemizacija)
Notranja organizacija davčne uprave je
določena v aktu o organizaciji davčne uprave in o sistemizaciji delovnih mest v
davčni upravi, ki jo določi minister, pristojen za finance, s soglasjem vlade.
Predlog akta pripravi generalni direktor.
12. člen
(naloge Generalnega davčnega urada)
(1) Generalni davčni urad opravlja
naslednje naloge:
1.
organizira in usmerja delo službe, spremlja in proučuje njen razvoj ter
ustrezno ukrepa za njeno pravilno delovanje;
2.
organizira delo davčnih uradov;
3.
nadzira delo davčnih uradov v poslovnih prostorih davčnih uradov in pri
zavezancih za davek;
4.
zagotavlja enotno izvajanje predpisov s področja obdavčenja in drugih
predpisov z delovnega področja službe;
5.
organizira in skrbi za enotno izvajanje postopkov davčnega nadzora in
davčne izvršbe ter opravlja posamezne naloge pred uvedbo davčne izvršbe (na
primer opominjanje davčnih zavezancev in pripravljanje podatkov za davčno
izvršbo);
6.
opravlja davčne preiskave, davčni nadzor in oblikuje metode ter tehnike
preprečevanja in odkrivanja prekrškov in kaznivih dejanj v zadevah iz
pristojnosti službe;
7.
odloča v upravnem postopku na prvi stopnji, kadar ta pristojnost izhaja
iz zakonov ali drugih predpisov;
7.a odloča v
davčnem postopku na prvi stopnji, kadar:
-
ugotavlja zastaranje pravice do vračila preveč
plačanega davka in odpisuje davek na tej podlagi,
-
ugotavlja zastaranje pravice do izterjave davka
zaradi poteka absolutnega zastaralnega roka in odpisuje davek na tej podlagi in
-
odloča o obročnem plačilu davka na podlagi
drugega odstavka 103. člena Zakona o davčnem postopku (Uradni list RS. št.
117/06, 24/08 – ZDDIKS, 125/08, 20/09 – ZDoh-2D, 110/09, 1/10 – popr., 43/10 in
97/10);
8.
vzpostavi, organizira, vzdržuje in vodi davčni register;
9.
zbira, obdeluje, hrani, daje na razpolago in razkriva podatke s področja
dela službe;
10.
vzpostavi, vodi, vzdržuje in povezuje zbirke podatkov in evidenc s
področja dela službe;
10.a opravlja
računovodske in finančne naloge s področja pobiranja davkov;
10.b izvaja
vračila preveč plačanih davkov;
11.
določa vsebino informacijskega sistema, ga upravlja in skrbi za njegov
razvoj, vključno z upravljanjem in razvijanjem sistema za elektronsko davčno
poslovanje;
12.
predlaga obliko in vsebino obrazcev s področja dela službe;
13.
določa in izvaja programe za kadrovski, strokovni in tehnični razvoj
službe;
14.
pripravlja, organizira in izvaja programe za izobraževanje,
izpopolnjevanje in usposabljanje uslužbencev službe;
15.
skrbi za izvajanje predpisov Skupnosti, sodeluje in izmenjuje podatke z
organi Skupnosti in pristojnimi organi držav članic EU;
16.
usklajuje sočasne davčne inšpekcijske nadzore med državami članicami EU;
17.
skrbi za izvajanje mednarodnih pogodb, ki obvezujejo Slovenijo, in
sodeluje z davčnimi organi drugih držav in mednarodnimi organizacijami ter
strokovnimi organizacijami s področja davčnega sistema;
18.
sodeluje z državnimi organi in drugimi strokovnimi organizacijami;
19.
skrbi za obveščanje javnosti o delu službe;
20.
opravlja druge naloge, določene s tem zakonom ali drugimi predpisi.
(2) Davčna preiskava pomeni izvajanje
dejanj in ukrepov po tem zakonu in zakonu, ki ureja davčni postopek, v primeru,
ko so podani razlogi za sum, da je bilo storjeno dejanje, s katerim so bili
kršeni predpisi o obdavčenju. Dejanja in ukrepi davčne preiskave se izvajajo z
namenom preprečevanja, preiskovanja in odkrivanja kršitev predpisov o
obdavčenju. Davčna preiskava se lahko uvede tudi zaradi izvajanja dejanj in
ukrepov po tem zakonu in zakonu, ki ureja davčni postopek, za zagotovitev
medsebojne pomoči organom Skupnosti, držav članic EU in tretjih držav.
(3) Za zagotovitev enotne uporabe predpisov
in enotnega opravljanja nalog službe izdaja generalni direktor davčnim uradom
navodila za delo in izdaja pojasnila v zvezi z uporabo predpisov z delovnega
področja službe.
13. člen
(naloge davčnega urada)
Davčni urad opravlja naslednje naloge:
1.
opravlja odmero davkov;
2.
opravlja davčni nadzor, opravlja davčno izvršbo in izvršbo denarnih
terjatev iz naslova zakona, ki ureja splošni upravni postopek, kadar izvršilni
naslov izda davčna uprava;
3.
vodi davčne evidence;
4.
izvaja naloge davčnih preiskav;
5.
odloča v davčnem postopku na prvi stopnji, če ni z zakonom pristojnost
odločanja prenešena na Generalni davčni urad ali na ministrstvo, pristojno za
finance;
6.
opravlja davčno izvršbo v skladu z zakonom, ki ureja prekrške, v
prekrškovnih postopkih iz lastne pristojnosti;
7.
(črtana);
8.
odloča v postopku o prekrških na prvi stopnji;
9.
opravlja določene naloge s področja delovnih razmerij, strokovnega
usposabljanja in izpopolnjevanja delavcev službe;
10.
sodeluje z državnimi in drugimi organi;
11.
daje strankam potrebne informacije o izvajanju predpisov o obdavčenju in
davčnem postopku;
12.
opravlja naloge v zvezi z vzdrževanjem davčnega registra;
13.
opravlja druge naloge, določene s tem zakonom ali drugimi predpisi.
14. člen
(vodenje postopkov v zvezi z davčnimi
prekrški)
(1) Postopek pred prekrškovnim organom
službe vodi in v njem odloča uradna oseba krajevno pristojnega davčnega urada,
pooblaščena z aktom o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest.
(2) V postopku pred prekrškovnim organom
službe pooblaščena uradna oseba iz prejšnjega odstavka odloča tudi, če je za
prekršek poleg globe predpisana stranska sankcija oziroma če prekrškovni organ
ali predlagatelj postopka glede na naravo kršitve oceni, da so podani pogoji za
izrek stranske sankcije po zakonih, ki urejajo obdavčenje ter postopek v zvezi
z obdavčenjem, in po tem zakonu.
15. člen
(vodenje davčnega urada)
(1) Davčni urad vodi direktorica oziroma
direktor (v nadaljnjem besedilu: direktor).
(2) Direktor izdaja pravne akte v
posameznih zadevah iz pristojnosti davčnega urada in opravlja druge naloge, ki
jih določa zakon ali drug predpis.
(3) Direktor odloča v davčnem postopku na
prvi stopnji.
(4) Direktor je za svoje delo in delo
davčnega urada odgovoren generalnemu direktorju.
(5) Direktor ima namestnika. Namestnik
nadomešča direktorja, kadar je ta odsoten ali zadržan.
III. DAVČNA POOBLASTILA
16. člen
(davčna pooblastila)
(1) Za opravljanje nalog davčne službe
imajo pooblaščene uradne osebe v okviru nalog delovnega mesta, za katerega so
sklenile pogodbo o zaposlitvi, pooblastila, določena s tem zakonom, zakonom, ki
ureja davčni postopek, zakonom, ki ureja prekrške, in zakonom, ki ureja
inšpekcijski nadzor (v nadaljnjem besedilu: davčna pooblastila).
(2) Pooblaščene uradne osebe lahko
opravljajo svoje naloge na celotnem območju Slovenije.
17. člen
(pooblaščene uradne osebe)
(1) Pooblaščeni uradni osebi iz prejšnjega
člena sta:
1.
davčna inšpektorica oziroma davčni inšpektor (v nadaljnjem besedilu:
inšpektor);
2.
davčna izterjevalka oziroma davčni izterjevalec (v nadaljnjem besedilu:
izterjevalec).
(2) Inšpektor je za svoje delo odgovoren
generalnemu direktorju oziroma direktorju davčnega urada. Če inšpektor opravlja
davčni inšpekcijski nadzor zunaj svojega davčnega urada po nalogu direktorja
tega davčnega urada, pa je v zvezi z opravljanjem tega davčnega nadzora
odgovoren direktorju davčnega urada, na območju katerega opravlja pregled.
(3) Izterjevalec je
za svoje delo odgovoren direktorju davčnega urada. Če izterjevalec opravlja
davčno izterjavo zunaj območja svojega davčnega urada po nalogu direktorja tega
davčnega urada, pa je v zvezi z opravljanjem te davčne izterjave odgovoren
direktorju davčnega urada, na območju katerega opravlja davčno izvršbo.
(4) Pooblaščena uradna oseba iz prvega
odstavka tega člena se izkaže s službeno izkaznico in značko. Službeno
izkaznico in značko izda minister, pristojen za finance, v soglasju z
ministrom, pristojnim za upravo.
(5) Obliko in vsebino službene izkaznice in
značke ter postopek za njuno izdajo predpiše minister, pristojen za finance, na
predlog generalnega direktorja.
18. člen
(pooblastila inšpektorja)
(1) Inšpektor opravlja davčni inšpekcijski
nadzor in odloča v davčnem postopku.
(2) Inšpektor preprečuje in odkriva
prekrške ter druga kazniva ravnanja iz pristojnosti službe.
(3) Inšpektor
opravlja davčne preiskave.
(4) Inšpektor
opravlja nadzor nad delom organizacijskih enot davčne uprave pri zavezancih za
davek.
(5) Pri
opravljanju nalog iz prejšnjih odstavkov ima inšpektor pravico:
1.
ogledati si in pregledati vsa zemljišča, poslovne prostore in druge
prostore, ki se uporabljajo za opravljanje dejavnosti ali pridobivanje
dohodkov; za poslovne prostore se štejejo tudi stanovanjski prostori, ki jih je
davčni zavezanec določil kot svoj sedež oziroma kot poslovni prostor, kjer se
opravlja dejavnost;
2.
vstopiti in pregledati poslovne in druge prostore (razen stanovanj), ki
ne pripadajo zavezancu, ker obstaja utemeljen sum, da zavezanec v njih opravlja
dejavnost, ali da so tam stvari zavezanca, na katere se nanaša izvajanje nalog
iz prvega do tretjega odstavka tega člena;
3.
pregledati prostore, objekte, postroje, naprave, delovna sredstva,
napeljave, predmete, blago, stvari, snovi, poslovne knjige, pogodbe, listine in
druge dokumente ter poslovanje in dokumentacijo državnih organov, gospodarskih
družb, zavodov, drugih organizacij in skupnosti ter fizičnih oseb, ki
opravljajo dejavnost;
4.
pregledati poslovne knjige in evidence, pogodbe, poslovne listine in
poslovno dokumentacijo drugih oseb, ki se nahajajo pri osebi, pri kateri se
izvajajo naloge iz prvega do tretjega odstavka tega člena;
5.
pregledati evidence o zaposlenih, njihovem številu, pogodbah in dohodkih
ter jih primerjati s prijavljenimi podatki in podatki iz uradnih evidenc;
6.
pregledati poslovne knjige, pogodbe, listine in druge dokumente ter
poslovanje in dokumentacijo ter zahtevati izdelavo njihove pisne oblike, ki
mora verodostojno potrjevati elektronsko obliko, kadar se vodijo in hranijo na
elektronskem mediju;
6.a pregledati
podatke v elektronski obliki in zahtevati izdelavo njihove kopije, če se podatki
nanašajo na opravljanje dejavnosti ali pridobivanje prihodkov;
6.b kopirati
podatke v elektronski obliki in izdelati verodostojno kopijo celotnega nosilca
podatkov ter zahtevati šifrirne ključe ali šifrirna gesla, če so potrebna za
dostop do podatkov ali njihovo berljivost podatkov, če se podatki nanašajo na
opravljanje dejavnosti ali pridobivanje prihodkov;
6.c pregledati
in obdelovati kopije podatkov v elektronski obliki in verodostojnih kopij
celotnega nosilca podatkov, če se podatki nanašajo na opravljanje dejavnosti
ali pridobivanje prihodkov;
7.
zaslišati stranke in priče v upravnem postopku;
8.
pregledati listine, ki dokazujejo pravni status zavezanca za davek, ter
druge listine in dokumente, s katerimi lahko ugotovi istovetnost oseb;
9.
brezplačno pridobiti in uporabljati osebne in druge podatke iz uradnih
evidenc in drugih zbirk podatkov, ki se nanašajo na zavezanca za davek in ki so
potrebni za izvedbo nalog iz prvega, drugega in tretjega odstavka tega člena;
10.
brezplačno vzeti vzorce blaga, materialov in opreme za potrebe preiskav;
11.
fotografirati ali posneti na drug nosilec vizualnih podatkov osebe,
prostore, objekte, postroje, napeljave in druge predmete iz 2. in 3. točke tega
odstavka;
12.
reproducirati listine, avdiovizuelne zapise in druge dokumente;
13.
preveriti listine, ki spremljajo blago na poti oziroma pri transportu;
če se mora pri preverjanju blaga na poti ali pri transportu posebej urediti
prometni režim, mora inšpektor zahtevati pomoč policije;
14.
zbirati in pridobivati potrebna obvestila in podatke od oseb, ki bi
utegnili biti koristni za preprečevanje in odkrivanje kršitev predpisov o
obdavčenju;
15.
preveriti izvajanje nalog iz prvega in drugega odstavka tega člena pri
zavezancih za davek;
16.
opraviti druga dejanja, ki so v skladu z namenom izvajanja nalog iz prvega,
drugega in tretjega odstavka tega člena.
(6) Inšpektor zahteva podatke in dokumente v
skladu s 4., 5. in 6. točko in 13. točko prejšnjega odstavka praviloma ustno
med izvajanjem nalog iz prvega, drugega in tretjega odstavka tega člena. V
zahtevi mora navesti kraj in rok predložitve podatkov in dokumentacije ter
opozoriti zavezanca za davek oziroma odgovorno osebo zavezanca za davek, da bo
ob nepredložitvi zahtevanih podatkov oziroma dokumentov storil prekršek v
skladu z zakonom, ki ureja davčni postopek.
(7)
Inšpektor ugotavlja identiteto v skladu z 8. točko četrtega odstavka tega člena
tako, da od osebe zahteva, da mu izroči na vpogled osebno izkaznico ali drugo
veljavno javno listino s fotografijo, ki jo je izdal državni organ, na podlagi
katere lahko ugotovi njeno identiteto.
(8)
Inšpektor mora pred začetkom uporabe tehničnih pripomočkov za fotografiranje
oziroma vizualno snemanje v skladu z 11. točko četrtega odstavka tega člena, s
katerimi fotografira ali posname na drug nosilec vizualnih podatkov osebe,
prostore, objekte, napeljave in druge predmete iz 3. in 4. točke četrtega
odstavka tega člena, s tem seznaniti zavezanca za davek oziroma njegovega
pooblaščenca.
(9) Ne
glede na prejšnji odstavek se ukrepi iz prejšnjega odstavka izvajajo brez seznanitve
zavezanca za davek, če bi to onemogočilo ali otežilo opravljanje nalog službe,
o čemer se naredi uradni zaznamek, ki vsebuje tudi navedbo o datumu in kraju
fotografiranja oziroma snemanja. Fotografije in posnetki, pridobljeni na tak
način, se lahko uporabijo kot dokaz v davčnem postopku.
(10) Kadar
inšpektor pri opravljanju nalog iz prvega, drugega in tretjega odstavka tega
člena razmnoži listino, avdiovizualni zapis oziroma drug dokument v skladu z
12. točko četrtega odstavka tega člena, mora vsako kopijo vidno označiti, tako
da bo nedvoumno dokazano, da je kopija, ter napisati datum njene izdelave.
(11) Kadar
inšpektor pri opravljanju nalog iz prvega, drugega in tretjega odstavka tega
člena od davčnega zavezanca zahteva izdelavo kopije podatkov v elektronski
obliki ali sam kopira podatke v elektronski obliki, v skladu s 6.a in 6.b točko
četrtega odstavka tega člena, se podatki v elektronski obliki zavarujejo tako,
da se shranijo na drug ustrezen nosilec podatkov na način, da se ohrani
verodostojnost in celovitost podatkov ter možnost njihove uporabe v nadaljnjem
postopku ali se izdela verodostojna kopija celotnega nosilca podatkov, pri
čemer se zagotovi celovitost kopije teh podatkov.
(12) O
zbiranju podatkov in obvestil v skladu s 14. točko četrtega odstavka tega člena
ni treba obvestiti osebe, o kateri se zbirajo podatki, če bi to onemogočilo ali
otežilo opravljanje nalog službe. O zbranih in pridobljenih obvestilih se
sestavi uradni zaznamek, iz katerega morata biti razvidna kraj in čas zbiranja
obvestil. Pridobljeni podatki oziroma zbrana obvestila se lahko uporabijo v
postopku davčnega nadzora. Podatek pomeni dejstvo, predstavljeno v berljivi
obliki, kot so številke, črke, slike ali druge oblike zapisa v papirni oziroma
elektronski obliki.
(13) Pooblastilo
v skladu s 15. točko četrtega odstavka tega člena se izvaja tako, kot je
določeno s tem členom. Kadar se nadzor nad delom organizacijskih enot davčne
uprave opravlja pri zavezancu za davek, je treba zavezanca za davek pred
začetkom opravljanja teh dejanj seznaniti s tem, da je to nadzor nad delom
organizacijskih enot davčne uprave pri zavezancih za davek.
19. člen
(pooblastila za zaseg in prepoved
opravljanja dejavnosti)
(1) Inšpektor ima pravico za največ 30 dni
zaseči listine, predmete, vzorce, evidence in druge dokumente, ki jih potrebuje
za izvajanje davčnega nadzora ali če je to potrebno zaradi zavarovanja dokazov
in so podani utemeljeni razlogi za sum kršitve zakonov in drugih predpisov. Izjemoma
lahko inšpektor pri obsežnem in dolgotrajnem davčnem inšpekcijskem nadzoru
podaljša rok za zaseg listin, predmetov, vzorcev, evidenc in drugih dokumentov
iz prejšnjega stavka, vendar največ do skupno 90 dni. O zasegu izda inšpektor
potrdilo s seznamom o zaseženi dokumentaciji, predmetih in vzorcih.
(2) Inšpektor vrne zaseženo v roku iz
prejšnjega odstavka, razen v primerih, ko je bilo na podlagi določb zakona, ki
ureja kazenski postopek, zaseženo predano policiji.
(3) Zavezanec za davek lahko zahteva
vračilo zaseženih listin, predmetov, vzorcev, evidenc in drugih dokumentov pred
potekom roka iz prvega odstavka tega člena, če izkaže, da jih nujno potrebuje
pri poslovanju.
(4) Vračilo zaseženih listin, predmetov,
vzorcev, evidenc in drugih dokumentov potrdi davčni zavezanec s podpisom.
(5) Inšpektor ima pravico zavezancu za
davek za največ tri dni prepovedati opravljati dejavnost.
20. člen
(pogoji za inšpektorja)
(1) Za inšpektorja je lahko imenovana
oseba, ki ima univerzitetno ali visoko strokovno izobrazbo in najmanj pet let
delovnih izkušenj ter strokovni izpit za inšpektorja.
(2) Zahtevane delovne izkušnje za posamezno
delovno mesto inšpektorja iz prejšnjega odstavka se določijo v aktu o notranji
organizaciji in sistemizaciji delovnih mest davčne uprave.
(3) Vsebino in način opravljanja
strokovnega izpita iz prvega odstavka tega člena predpiše minister, pristojen
za finance, na predlog generalnega direktorja, upoštevaje pooblastila
inšpektorja iz 18. člena tega zakona.
21. člen
(omejitve)
Inšpektor ne sme opravljati davčnega
inšpekcijskega nadzora:
1.
pri osebi, pri kateri je podan izločitveni razlog po zakonu, ki ureja
splošni upravni postopek;
2.
ko je uveden disciplinski postopek zoper inšpektorja;
3.
kjer je inšpektor delničar ali družbenik in ima vpliv na poslovanje
družbe ali z njo povezane osebe po zakonih o obdavčenju.
22. člen
(pooblastila izterjevalca)
(1) Izterjevalec izvaja postopke davčne
izvršbe.
(2) Pri opravljanju davčne izvršbe ima
izterjevalec pravico vstopiti v poslovne prostore in druge prostore, ki se
uporabljajo za opravljanje dejavnosti ali pridobivanje dohodkov, in pravico
pregledati naprave, blago, stvari, predmete, poslovne knjige, pogodbe, listine
in druge dokumente, ki omogočajo davčno izvršbo.
(3) Za poslovne prostore se štejejo tudi
stanovanjski prostori, ki jih je davčni zavezanec določil kot svoj sedež
oziroma poslovni prostor, kjer se opravlja dejavnost.
(4) V primeru, da izterjevalec v poslovnih
prostorih oziroma prostorih, kjer se opravlja dejavnost in služijo za njeno
izvajanje, ne najde predmetov, iz katerih bi se s prodajo ali drugačnim
unovčenjem lahko poplačali davki, sme vstopiti na zemljišče zavezanca za davek
in v stanovanjske in druge prostore zavezanca za davek, kjer se pričakuje, da
se nahajajo premičnine, iz katerih bi se davki lahko poplačali.
(5) Za vstop v stanovanje in druge
neposlovne prostore ter na zemljišče z namenom, da se zarubijo predmeti, iz
katerih naj se poravna davek, je potrebno predhodno pridobiti odločbo
pristojnega sodišča v skladu z določbami zakona o prekrških, ki urejajo hišno
preiskavo.
(6) Pri opravljanju davčne izvršbe ima
izterjevalec pravico pregledati listine, ki dokazujejo pravni status dolžnika
in zavezanca za davek, ter druge listine in dokumente, s katerimi lahko ugotovi
istovetnost oseb.
(7) Izterjevalec ugotavlja identiteto iz
šestega odstavka tega člena tako, da od osebe zahteva, da mu izroči na vpogled
osebno izkaznico ali drugo veljavno javno listino s fotografijo, ki jo je izdal
državni organ, na podlagi katere lahko ugotovi njeno identiteto.
(8) Izterjevalec sme zaradi identifikacije,
rubeža in prodaje posneti stanje vrednostnih papirjev, premičnega premoženja in
nepremičnin, tako da jih fotografira ali posname na drug nosilec vizualnih
podatkov.
(9) Izterjevalec mora pred začetkom uporabe
tehničnih pripomočkov za fotografiranje oziroma vizualno snemanje iz osmega
odstavka tega člena s tem seznaniti zavezanca za davek oziroma njegovega
pooblaščenca.
(10) Ne glede na prejšnji odstavek se
ukrepi iz osmega odstavka tega člena lahko izvajajo brez seznanitve zavezanca
za davek, če bi to onemogočilo ali otežilo opravljanje nalog službe, o čemer se
naredi uradni zaznamek, ki vsebuje tudi navedbo o datumu in kraju
fotografiranja oziroma snemanja. Fotografije in posnetki, pridobljeni na tak
način, se lahko uporabijo kot dokaz v davčnem postopku.
23. člen
(pogoji za izterjevalca)
(1) Za izterjevalca je lahko imenovana
oseba, ki ima višjo izobrazbo in najmanj dve leti delovnih izkušenj ali visoko
izobrazbo in najmanj eno leto delovnih izkušenj ter opravljen poseben strokovni
izpit. Za izterjevalca je lahko imenovana tudi oseba s srednješolsko izobrazbo
in najmanj tremi leti delovnih izkušenj ter opravljenim posebnim strokovnim
izpitom.
(2) Zahtevane delovne izkušnje za posamezno
delovno mesto izterjevalca iz prejšnjega odstavka se določi v aktu o notranji
organizaciji in sistemizaciji delovnih mest davčne uprave.
(3) Vsebino in način opravljanja
strokovnega izpita iz prvega odstavka tega člena predpiše minister, pristojen
za finance, na predlog generalnega direktorja.
(4) Za izterjevalca se ob sklenitvi delovnega
razmerja lahko imenuje tudi oseba, ki nima opravljenega posebnega strokovnega
izpita, vendar mora ta izpit opraviti najpozneje v enem letu od dneva
imenovanja za izterjevalca.
(5) Izterjevalec, ki nima posebnega
strokovnega izpita, lahko opravlja le posamezna pripravljalna dejanja pri
opravljanju davčne izvršbe.
(6) Izterjevalcu, ki v predpisanem roku ne
opravi posebnega strokovnega izpita iz razlogov, ki so na njegovi strani,
preneha delovno razmerje. Rok za opravo posebnega strokovnega izpita se
izterjevalcu podaljša za čas opravičene odsotnosti z dela zaradi bolezni
oziroma druge odsotnosti, med katero prejema nadomestilo plače v skladu z
zakonom, ki ureja zdravstveno varstvo in zdravstveno zavarovanje.
(7) Izterjevalcu, ki v predpisanem roku ne
opravi posebnega strokovnega izpita v celoti, se, če mora opraviti samo še
enega izmed delov posebnega strokovnega izpita, rok podaljša za največ dva
meseca, o čemer izda sklep predstojnik in pri tem upošteva tudi možnosti
pristopa k izpitu.
23.a člen
(odvzem davčnih pooblastil pooblaščeni uradni
osebi)
(1) Generalni direktor s sklepom odvzame
pooblaščeni uradni osebi pravico izvrševati davčna pooblastila, če:
1.
je bilo z dokončnim sklepom v disciplinskem postopku ugotovljeno, da je
storila težjo disciplinsko kršitev v zvezi z izvajanjem pooblastil:
-
z dejanjem na delu ali v zvezi z delom, ki ima
znake kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti;
-
z nezakonitim ravnanjem pri opravljanju dela;
-
z nezakonitim ali nenamenskim razpolaganjem z
javnimi sredstvi;
-
s prekoračitvijo, opustitvijo ali drugačno
zlorabo pravic, obveznosti in odgovornosti iz delovnega razmerja;
-
s kršitvijo načela nepristranskosti in
politične nevtralnosti.
2.
iz dokončne odločbe pristojnega organa izhajajo zdravstvene omejitve,
zaradi katerih ni sposobna izvajati nalog pooblaščene uradne osebe.
(2) Javnega uslužbenca v davčni upravi se
po dokončnosti sklepa o odvzemu pooblastil premesti na ustrezno delovno mesto,
za katero izpolnjuje predpisane pogoje in ga je sposoben opravljati. Glede
premestitve se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja sistem javnih
uslužbencev.
(3) Javnemu uslužbencu v davčni upravi se
po dokončnosti sklepa o odvzemu pooblastil odvzameta službena izkaznica in
značka.
(4) Ne glede na prvi odstavek tega člena
generalni direktor po preteku šestih mesecev od dokončnosti sklepa v
disciplinskem postopku pooblaščeni uradni osebi ne more izdati sklepa o odvzemu
pooblastil.
IV. ZBIRANJE PODATKOV (DAVČNE EVIDENCE)
24. člen
(splošno)
(1) Davčna uprava zbira osebne in druge
podatke zaradi z zakonom določenih nalog neposredno od oseb, na katere se ti
podatki nanašajo, od drugih oseb, ki o tem kaj vedo, in iz obstoječih zbirk
podatkov.
(2) O zbiranju podatkov iz prejšnjega
odstavka, od drugih oseb, ki o tem kaj vedo, in iz obstoječih zbirk podatkov,
pooblaščene uradne osebe niso dolžne obvestiti osebe, na katero se zbiranje
podatkov nanaša, če bi to onemogočilo ali otežilo izvrševanje nalog službe.
(3) Davčna uprava upravlja in obdeluje
zbirke osebnih in drugih podatkov (v nadaljnjem besedilu: davčne evidence), ki
jih zaradi opravljanja nalog davčne službe zbirajo, obdelujejo, uporabljajo in
shranjujejo uslužbenci davčne uprave, in osebnih in drugih podatkov, ki jih
osebe, ki so zavezanci za davek, dajejo davčnemu organu v skladu z zakoni o
obdavčenju, zakonom, ki ureja davčni postopek, in drugimi zakoni.
25. člen
(pooblastilo za obdelavo podatkov, ki so
davčna tajnost, pri pogodbenih izvajalcih)
(1) Davčna uprava lahko posamezna opravila
v zvezi z obdelavo podatkov, ki so davčna tajnost, s pogodbo zaupa pogodbenemu
obdelovalcu, ki je registriran za opravljanje te dejavnosti.
(2) Pogodbeni obdelovalec ali organ, ki je
pristojen za odločanje o prenehanju pogodbenega obdelovalca, opravlja posamezna
opravila v zvezi z obdelavo podatkov, ki so davčna tajnost, v okviru pooblastil
davčne uprave in jih ne sme obdelovati za noben drug namen. Medsebojne pravice
in obveznosti se uredijo s pogodbo, ki mora biti sklenjena v pisni obliki in
mora vsebovati tudi pogoje in ukrepe za zagotovitev varstva in zavarovanja
podatkov, ki so davčna tajnost.
(3) Pogodbeni obdelovalec mora podatke, ki
so davčna tajnost in ki jih bo pogodbeno obdeloval, nemudoma vrniti davčni
upravi:
1.
v primeru spora med davčno upravo in pogodbenim obdelovalcem;
2.
v primeru prenehanja pogodbenega obdelovalca;
3.
na podlagi zahteve davčne uprave;
4.
po opravljeni obdelavi.
(4) V vseh primerih iz prejšnjega odstavka
mora pogodbeni obdelovalec vrniti ali komisijsko, v prisotnosti pooblaščene
osebe davčne uprave, uničiti tudi vse morebitne kopije teh podatkov. Na podlagi
pisne zahteve pogodbenega obdelovalca, ki izkaže pravni interes za uvedbo
sodnega ali drugega postopka, se morebitne kopije teh podatkov ne uničijo,
temveč jih pooblaščena oseba davčne uprave osebno prevzame, napiše o tem uradni
zaznamek in jih shrani v prostorih davčne uprave za uporabo v morebitnih sodnih
ali drugih postopkih.
(5) Organ, ki je pristojen za odločanje o
prenehanju pogodbenega obdelovalca, brez odlašanja po uradni dolžnosti preda
pooblaščeni osebi davčne uprave tudi vse morebitne kopije teh podatkov. Podatke
nato komisijsko uniči davčna uprava.
26. člen
(vrste davčnih evidenc)
(1) Davčna uprava vodi in vzdržuje:
1.
evidenco o davkih;
2.
knjigovodske evidence;
3.
evidenco o vodenju postopkov davčnega nadzora;
4.
evidenco o davčnih preiskavah;
5.
evidenco o kršitvah davčnih predpisov in drugih predpisov, za izvajanje
katerih je pristojna davčna služba.
(2) Evidence iz prejšnjega odstavka
vsebujejo osebne in druge podatke fizičnih in pravnih oseb, ki jih vsebuje
davčni register iz 41. člena tega zakona.
(3) Evidence iz prvega odstavka tega člena,
vodene po posameznem zavezancu za davek, sestavljajo glavno davčno evidenco.
(4) Obliko in način vodenja evidenc iz
prvega odstavka tega člena predpiše minister, pristojen za finance, na predlog
generalnega direktorja.
27. člen
(evidenca o davkih)
Evidenca o davkih vsebuje:
1.
podatke iz davčnih napovedi in iz obračunov davka v vsebini, določeni z
zakonom o obdavčenju in zakonom, ki ureja davčni postopek;
2.
podatke iz odločb o odmeri davkov, zapisnikov, sklepov in drugih dejanj
davčne službe, vključno s podatki o odpisih davkov, odlogih plačila davkov in o
obročnem plačevanju davkov;
3.
podatke iz sklepov o davčni izvršbi in podatke o zavarovanju plačila
davka v postopku davčne izvršbe;
4.
podatke iz začasnih sklepov za zavarovanja in o predloženih instrumentih
zavarovanja;
5.
podatke o razkritju podatkov iz prejšnjih točk državnim organom in
drugim osebam, organom Skupnosti, pristojnim organom držav članic EU in
pristojnim organom drugih držav v skladu z zakonom, ki ureja davčni postopek, tem
zakonom in mednarodnimi pogodbami, ki obvezujejo Slovenijo.
28. člen
(knjigovodske evidence)
Davčna uprava vodi analitične evidence
terjatev in obveznosti, s katerimi se zagotavljajo podatki o stanju in gibanju
terjatev in obveznosti do davčnih zavezancev. Za vodenje analitičnih evidenc
terjatev in obveznosti se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja
računovodstvo.
29. člen
(evidenca o vodenju postopkov davčnega
nadzora)
Evidenca o vodenju postopkov davčnega
nadzora vsebuje:
1.
podatke, pridobljene v postopkih vodenja davčnega nadzora;
2.
podatke iz odločb, zapisnikov, sklepov in drugih dejanj davčnega organa
v postopku davčnega nadzora;
3.
podatke o razkritju podatkov iz prejšnjih točk državnim organom in
drugim osebam, organom Skupnosti, pristojnim organom držav članic EU in
pristojnim organom drugih držav v skladu z zakonom, ki ureja davčni postopek,
tem zakonom in mednarodnimi pogodbami, ki obvezujejo Slovenijo.
30. člen
(evidenca o davčnih preiskavah)
Evidenca o davčnih preiskavah vsebuje:
1.
podatke o kraju, času in drugih okoliščinah opravljanja davčne
preiskave, o osebah in predmetu davčne preiskave in o poteku in ugotovitvah
davčne preiskave;
2.
podatke o razkritju podatkov iz prejšnje točke državnim organom in
drugim osebam, organom Skupnosti, pristojnim organom držav članic EU in
pristojnim organom drugih držav v skladu z zakonom, ki ureja davčni postopek,
tem zakonom in mednarodnimi pogodbami, ki obvezujejo Slovenijo.
31. člen
(evidenca o kršitvah davčnih predpisov)
(1) Evidenca o kršitvah davčnih predpisov
in drugih predpisov, za izvajanje katerih je pristojna davčna služba vsebuje:
1.
podatke o ugotovljenih kršitvah davčnih in drugih predpisov in o
kršiteljih;
2.
podatke o rednih sodnih postopkih za prekrške, in sicer podatke o
vloženih obdolžilnih predlogih in podatke o odločanju sodišča v zvezi s temi
predlogi;
3.
podatke o odločanju sodišča v zvezi z vloženimi zahtevami za sodno
varstvo;
4.
podatke o vloženih ovadbah, podatke o vloženih obtožnih aktih in podatke
o pravnomočno izrečenih sodnih odločbah.
(2) Podatke o vloženih obtožnih aktih
predloži davčni upravi, brez predhodne zahteve, pristojno okrožno državno
tožilstvo, v roku 30 dni od vložitve obtožnega akta.
(3) Posredovanje
podatkov davčnemu organu na podlagi njegovih zakonitih pristojnosti je brezplačno.
32. člen
(hramba podatkov)
(1) Podatki, vsebovani v davčnih evidencah
iz 27. do 30. člena tega zakona, se hranijo deset let, če ni z zakonom o
obdavčenju ali zakonom, ki ureja davčni postopek, drugače določeno.
(2) Po preteku rokov iz prejšnjega odstavka
se podatki iz prejšnjega odstavka hranijo v skladu s predpisi, ki urejajo
arhivsko gradivo in arhive.
(3) Podatki v davčnih evidencah iz
prejšnjega člena se hranijo do izbrisa obsodbe ali kazni, če te ni, pa do
zastaranja pregona. Pristojni državni organi posredujejo davčni upravi po
uradni dolžnosti podatke o izbrisu sodbe ali kazni oziroma o zastaranju pregona
najkasneje v treh mesecih od izbrisa sodbe ali kazni oziroma zastaranja
pregona.
(4) Po preteku rokov iz prejšnjega odstavka
podatke iz prejšnjega odstavka stalno hrani davčna uprava ločeno od ostalih
evidenc. Način ravnanja s temi podatki predpiše minister, pristojen za finance,
na predlog generalnega direktorja.
33. člen
(varovanje podatkov)
(1) Za postopke zbiranja, obdelave,
shranjevanja, dajanja, uporabe in hrambe podatkov, vsebovanih v davčni
evidencah, ki so davčna tajnost, se uporabljajo določbe zakona, ki ureja
varstvo osebnih podatkov, in zakona, ki ureja davčni postopek.
(2) Arhivsko gradivo, ki ga davčna uprava
preda pristojnim arhivom na podlagi predpisov, ki urejajo arhivsko gradivo in
arhive, ki vsebuje podatke, označene z davčno tajnostjo, je dostopno v državnih
arhivih po 75 letih od nastanka, če ni z zakonom drugače določeno.
34. člen
(vpogled v davčne evidence in obvestilo o
stanju)
(1) Zavezanec za davek ima pravico do
brezplačnega vpogleda v podatke v davčnih evidencah iz 27., 28., 29. in 31.
člena tega zakona.
(2) Zavezanec za davek ima pravico do
brezplačnega vpogleda v podatke v davčni evidenci iz 30. člena tega zakona po
preteku desetih let od njihovega nastanka.
(3) Zavezanec za davek ima pravico do
vpogleda v davčne evidence iz prejšnjih odstavkov na način in po postopku, ki
ga določi minister, pristojen za finance, na predlog generalnega direktorja.
(4) (črtan)
V. POLOŽAJ, PRAVICE IN DOLŽNOSTI JAVNIH USLUŽBENCEV V DAVČNI
SLUŽBI
35. člen
(uslužbenci davčne službe)
Javni uslužbenci v davčni upravi (v
nadaljnjem besedilu: uslužbenci davčne uprave) so pooblaščene
uradne osebe in druge osebe, zaposlene v davčni upravi.
35.a člen
(zavarovanje pooblaščenih uradnih oseb)
Davčna uprava mora pooblaščene uradne
osebe, zaposlene v davčni upravi, ki so zaradi narave dela izpostavljene
povečanemu tveganju za nastanek nesreče pri delu, nezgodno zavarovati za te
primere. Delovna mesta, na katerih so pooblaščene uradne osebe, zaposlene v
davčni upravi zavarovane, se določijo v aktu o sistemizaciji delovnih mest v
treh mesecih od dneva uveljavitve tega zakona.
36. člen
(omejitve pravic uslužbencev davčne
uprave)
(1) Uslužbenec davčne uprave ne sme
opravljati dejavnosti, ki je nezdružljiva z nalogami davčne službe.
(2) Podrobnejše določbe o tem, katerih
dejavnosti iz 100. člena Zakona o javnih uslužbencih (Uradni list RS, št.
56/02, 110/02 – ZDT-B in 2/04 – ZDSS-1) uslužbenci davčne uprave ne smejo
opravljati, določi minister, pristojen za finance, na predlog generalnega
direktorja.
37. člen
(omejitev uporabe informacij)
(1) Uslužbenec davčne uprave ne sme
uporabljati informacij, podatkov ali spoznanj, do katerih ima dostop pri
opravljanju službenih nalog, v neslužbene namene, razen v raziskovalne ali
izobraževalne namene.
(2) Uslužbenec davčne uprave ne sme
uporabljati in dajati informacij, podatkov in spoznanj za doseganje kakršne
koli premoženjske ali druge koristi za sebe ali drugo osebo.
(3) Uslužbenec davčne uprave, ki mu preneha
delovno razmerje v davčni službi, mora davčno, poslovno in drugo tajnost v
skladu s prvim in drugim odstavkom tega člena varovati tudi po prenehanju
delovnega razmerja v davčni službi.
38. člen
(kršenje obveznosti iz delovnega razmerja)
Kršitev 36. člena in prvega in drugega
odstavka 37. člena tega zakona se šteje za tako kršenje obveznosti iz delovnega
razmerja, za katero se lahko redno oziroma izredno odpove pogodba o zaposlitvi
in ugotavlja odškodninska odgovornost uslužbenca davčne uprave.
39. člen
(izobraževanje)
(1) Uslužbenci davčne uprave, ki opravljajo
naloge pooblaščenih uradnih oseb, morajo stalno izpopolnjevati svoja strokovna
znanja, se usposabljati in udeleževati preverjanj strokovne usposobljenosti, ki
jih organizira služba.
(2) Uslužbencem davčne uprave, ki opravljajo naloge pooblaščenih
uradnih oseb, ki se po svoji krivdi ne usposabljajo in udeležujejo preverjanj
strokovne usposobljenosti, ki jih organizira služba, se odpove pogodba o
zaposlitvi.
(3) Področje in izvajanje ter pogoje za
izobraževanje in usposabljanje uslužbencev davčne uprave, ki opravljajo
naloge pooblaščenih uradnih oseb, predpiše minister,
pristojen za finance, na predlog generalnega direktorja.
39.a člen
(izpit iz davčnega postopka)
Vsebino in način opravljanja strokovnega
izpita iz davčnega postopka kot posebnega upravnega postopka ter sestavo in
oblikovanje izpitnih komisij, način prijave k izpitu, trajanje in način
opravljanja izpita ter izdajanje potrdil predpiše minister, pristojen za
finance, na predlog generalnega direktorja. Izpit se opravlja na Generalnem
davčnem uradu.
39.b člen
(zbirka dokumentov o kandidatu)
Za vsakega kandidata se vodi zbirka
dokumentov, ki vsebuje prijavo k izpitu, potrdilo o izobrazbi kandidata, obvestilo
o dnevu opravljanja izpita in zapisnik o poteku izpita.
39.c člen
(evidenca o opravljenih izpitih)
(1) Evidenco o opravljenih izpitih iz
davčnega postopka kot posebnega upravnega postopka vodi davčna uprava zaradi
spremljanja stanja na področju opravljanja izpitov in opravljanja drugih nalog
iz tega zakona.
(2) Evidenca iz prejšnjega odstavka vsebuje
naslednje osebne podatke kandidatov, ki opravljajo izpit iz davčnega postopka
kot posebnega upravnega postopka:
-
osebno ime;
-
datum in kraj rojstva;
-
stalno oziroma začasno bivališče;
-
stopnjo izobrazbe, za katero je izpit opravljen;
-
številko zbirke dokumentov o kandidatu;
-
datum izpita;
-
vrsta izpita (za davčnega inšpektorja ali izterjevalca);
-
podatek o tem, ali izpit opravlja prvič ali ga ponavlja;
-
uspeh dosežen na izpitu.
(3) Evidenca iz prejšnjega odstavka se
hrani trajno, zbirka dokumentov o kandidatu pa eno leto od dneva opravljanja
izpita.
(4) Podatke za evidenco iz drugega odstavka
tega člena davčna uprava pridobiva neposredno od kandidata oziroma nastajajo v
postopku opravljanja izpita.
VI. DAVČNI REGISTER
40. člen
(davčni register)
(1) Davčni register je register zavezancev
za davek (v nadaljnjem besedilu: davčni register).
(2) Davčni register se vzpostavi na podlagi
davčne številke zavezanca za davek in podatkov o zavezancu za davek, določenih
v 41. do 48. členu tega zakona.
(3) Davčni register je enotna, z drugimi
evidencami povezana informatizirana baza podatkov.
(4) V davčnem registru se osebni podatki o
osebah, ki se vpisujejo v davčni register zbirajo, hranijo in nadalje
obdelujejo za namen pobiranja davkov, določen z zakonom, ki ureja davčni
postopek ter za namene opravljanja drugih nalog, določenih s tem zakonom.
41. člen
(vsebina davčnega registra)
(1) Davčni register vsebuje za fizične
osebe naslednje podatke:
1.
davčno številko;
2.
podatek o zavezanosti za posamezno vrsto davka;
3.
osebne podatke: osebno ime, spol, rojstne podatke in datum smrti, enotno
matično številko občana oziroma enotno matično številko tujca;
4.
podatke o državljanstvu;
5.
podatek o rezidentskem statusu zavezanca;
6.
naslov stalnega in začasnega prebivališča, naslov za vročanje (naselje,
ulica, hišna številka in pošta);
7.
številke transakcijskih računov pri izvajalcih plačilnega prometa v
Republiki Sloveniji in številke računov, odprtih pri bankah in hranilnicah
zunaj Republike Slovenije;
8.
druge podatke o fizični osebi (zaposlena/nezaposlena; delodajalec;
podatek o tem, ali je prijavljena na zavodu za zaposlovanje; upokojenec; kmet;
študent; dijak);
9.
podatke o družini (osebno ime in naslov stalnega ali začasnega
prebivališča ter davčna številka zakonca oziroma osebe, s katero živi oseba v
življenjski skupnosti, ki je po predpisih, ki urejajo zakonska in družinska
razmerja, v pravnih posledicah izenačena z zakonsko zvezo oziroma osebe, s
katero živi oseba v registrirani istospolni partnerski skupnosti; osebno ime in
naslov stalnega in začasnega prebivališča vzdrževanih družinskih članov ter
njihove davčne številke);
10.
podatke o osebah, ki so pooblaščene za zastopanje fizične osebe (davčna
številka, osebno ime, naslov prebivališča, tip zastopnika, meje pooblastil za
zastopanje, datum podelitve pooblastila, datum prenehanja pooblastila, podatki
o elektronskem potrdilu);
11.
podatke o elektronskem potrdilu, če fizična oseba z njim razpolaga;
12.
podatke o kapitalskih naložbah doma in v tujini, in sicer: firmo, sedež,
organizacijsko obliko podjetja, višino in datum naložbe;
13.
razlog za vpis (stalno prebivališče, začasno prebivališče, doseganje
obdavčljivih dohodkov, obdavčljivo premično premoženje, obdavčljivo nepremično
premoženje, opravljanje dejavnosti, drugo);
14.
podatki o postopkih zaradi insolventnosti.
(2) Davčni register vsebuje za pravne
osebe, združenja oseb po tujem pravu, ki so brez pravne osebnosti, neposredne
uporabnike državnega in občinskih proračunov, in druge osebe, ki opravljajo
dejavnost, naslednje podatke:
1.
davčno številko;
2.
podatek o zavezanosti za posamezno vrsto davka;
3.
firmo oziroma ime, sedež in naslov (občina, naselje, ulica, hišna
številka, dodatek k hišni številki, poštna številka, vse potrebne številke
službenih in domačih telefonov in telefaksov, naslov službene elektronske
pošte);
4.
podatke o ustanovitvi (datum začetka oziroma prenehanja, organ registracije,
registrska številka);
5.
pravnoorganizacijsko obliko oziroma vrsto dejavnosti, dodatno organizacijsko
obliko;
6.
višino osnovnega kapitala;
7.
davčno obdobje;
8.
podatek o rezidentskem statusu zavezanca;
9.
podatke o številu in lokaciji poslovnih in drugih prostorov, ki se
uporabljajo za opravljanje dejavnosti in pridobivanje dohodkov;
10.
podatke o poslovnih enotah doma in v tujini;
11.
podatke o ustanoviteljih, družbenikih oziroma članih (davčna številka,
ime in priimek oziroma firma, naslov prebivališča oziroma sedeža, država
prebivališča oziroma sedeža, vrsta in obseg odgovornosti, datum vstopa in datum
izstopa, višina vložka);
12.
podatke o kapitalskih naložbah doma in v tujini, in sicer: firma, sedež,
organizacijska oblika podjetja v tujini, višina in datum naložbe;
13.
podatke o osebah, ki so pooblaščene za zastopanje pravne osebe in druge
osebe, ki opravlja dejavnost (davčna številka, osebno ime, naslov prebivališča,
tip zastopnika, meje pooblastil za zastopanje, datum podelitve pooblastila,
datum prenehanja pooblastila, podatki o elektronskem potrdilu);
14.
identifikacijsko številko, ki jo določi upravljavec poslovnega registra;
15.
šifre dejavnosti po standardni klasifikaciji dejavnosti (šifra razreda
in podrazreda);
16.
številke transakcijskih računov pri izvajalcih plačilnega pometa in
številke deviznih računov v Republiki Sloveniji in zunaj nje;
17.
davčne številke in številke transakcijskih računov pri izvajalcih
plačilnega prometa in številke deviznih računov v Republiki Sloveniji in zunaj
nje tudi za povezane osebe, določene z zakonom o obdavčenju;
18.
davčno številko, firmo oziroma osebno ime, sedež in naslov osebe, ki
vodi poslovne knjige, če se poslovne knjige ne vodijo pri zavezancu za davek;
19.
podatke o postopkih zaradi insolventnosti in postopkih prisilnega
prenehanja.
20.
podatke o statusnih spremembah.
(3) Če je oseba iz prvega in drugega odstavka tudi delodajalec, se v davčni register vpiše tudi število
zaposlenih, davčne številke zaposlenih in datum izplačila dohodkov iz
zaposlitve.
42. člen
(obveznost vpisa v davčni register)
V davčni register se vpiše:
1.
subjekt vpisa v sodni register;
2.
fizična oseba s stalnim prebivališčem v Sloveniji;
3.
fizična oseba z začasnim prebivališčem v Sloveniji;
4.
samostojni podjetnik posameznik;
5.
pravna in fizična oseba, ki opravlja dejavnost in je vpisana v drug
register oziroma drugo predpisano evidenco na območju Slovenije in ni oseba iz
1. ali 4. točke tega člena;
6.
pravna in fizična oseba, ki nima sedeža ali druge registrirane oblike v
Sloveniji in opravlja aktivnost na območju Slovenije;
7.
oseba, ki ni zajeta v prejšnjih točkah;
8.
združenje oseb po tujem pravu, ki je brez pravne osebnosti;
9.
neposredni uporabnik državnega ali občinskega proračuna.
43. člen
(vpis fizične osebe v davčni register)
(1) Fizična oseba s stalnim oziroma
začasnim prebivališčem v Republiki Sloveniji se vpiše v davčni register po
uradni dolžnosti. Vpis izvede davčni urad na podlagi podatkov iz centralnega
registra prebivalstva.
(2) Če centralni register prebivalstva ne
vsebuje vseh podatkov, potrebnih za vpis v davčni register, davčni organ
opozori fizično osebo, naj predloži manjkajoče podatke za vpis v davčni
register.
(3) Fizična oseba, ki v Republiki Sloveniji
nima niti začasnega prebivališča, pa dosega na njenem območju obdavčljive
dohodke ali je lastnik obdavčljivega premičnega oziroma nepremičnega
premoženja, mora davčnemu uradu predložiti prijavo za vpis v davčni register.
(4) Fizična oseba, ki ima v skladu z
zakonom, ki ureja dohodnino, pravico do ugodnosti za vzdrževane družinske
člane, mora davčnemu uradu predložiti prijavo za vpis vzdrževanih družinskih
članov v davčni register.
44. člen
(vpis fizične osebe, ki opravlja dejavnost)
(1) Samostojni podjetnik posameznik, ki je
subjekt vpisa v Poslovni register Slovenije ali druga fizična oseba, ki
opravlja dejavnost in je vpisana v Poslovni register Slovenije, se vpiše v
davčni register po uradni dolžnosti. Vpis izvede davčni urad na podlagi
podatkov iz Poslovnega registra Slovenije.
(2) Druga fizična oseba, ki opravlja
dejavnost in ni vpisana v Poslovni register Slovenije, predloži davčnemu uradu
prijavo za vpis podatkov o opravljanju dejavnosti v osmih dneh po začetku
opravljanja dejavnosti.
(3) Ne glede na prvi odstavek mora
samostojni podjetnik posameznik in druga fizična oseba, ki opravlja dejavnosti
in je vpisana v Poslovni register Slovenije, v osmih dneh po vpisu v Poslovni
register Slovenije, sporočiti davčnemu uradu, upoštevaje svojo organiziranost,
podatke o:
1.
številu in lokaciji poslovnih prostorov, ki se uporabljajo za
opravljanje dejavnosti in pridobivanje prihodkov,
2.
poslovnih enotah v tujini,
3.
kapitalskih naložbah doma in v tujini,
4.
številkah računov v tujini,
5.
povezanih osebah,
6.
osebi, ki vodi poslovne knjige.
(4) Fizična oseba, ki opravlja dejavnost,
za katero ne obstaja registrski organ oziroma druga predpisana evidenca,
predloži davčnemu uradu prijavo za vpis v davčni register v osmih dneh po začetku
opravljanja dejavnosti.
45. člen
(vpis pravnih oseb, združenj oseb po tujem
pravu, ki so brez pravne osebnosti, in drugih oseb v davčni register)
(1) Pravna oseba, združenje oseb po tujem
pravu, ki je brez pravne osebnosti, in druga oseba, ki je subjekt vpisa v sodni
register, Poslovni register Slovenije ali kakšen drug register oziroma
evidenco, se vpišejo v davčni register po uradni dolžnosti. Vpis izvede davčni
urad na podlagi podatkov iz sodnega registra, Poslovnega registra Slovenije ali
drugega registra oziroma evidence.
(2) Oseba, ki nima sedeža ali druge oblike
registracije v Republiki Sloveniji, predloži davčnemu uradu prijavo za vpis v
davčni register pred začetkom opravljanja dejavnosti na območju Republike
Slovenije.
(3) Ne glede na prvi odstavek tega člena
mora pravna oseba, združenje oseb po tujem pravu, ki je brez pravne osebnosti,
in druga oseba, ki je subjekt vpisa v sodni register, Poslovni register
Slovenije ali kakšen drug register oziroma evidenco, v osmih dneh po vpisu v
sodni register, Poslovni register Slovenije ali drug register oziroma evidenco,
sporočiti davčnemu uradu, upoštevaje svojo organiziranost, podatke o:
1.
številu in lokaciji poslovnih prostorov, ki se uporabljajo za
opravljanje dejavnosti in pridobivanje prihodkov,
2.
poslovnih enotah v tujini,
3.
kapitalskih naložbah doma in v tujini,
4.
številkah računov v tujini,
5.
povezanih osebah,
6.
osebi, ki vodi poslovne knjige.
45.a člen
(določitev krajevne pristojnosti davčnih
uradov)
Ne glede na to, kateri davčni urad je
izvedel vpis v davčni register po uradni dolžnosti oziroma kje je posamezna
oseba oddala prijavo za vpis v davčni register, se za določanje krajevne
pristojnosti davčnih uradov šteje:
1.
da je fizična oseba s stalnim oziroma začasnim prebivališčem v Republiki
Sloveniji vpisana v davčni register pri davčnem uradu, na območju katerega ima
stalno oziroma začasno prebivališče;
2.
da je fizična oseba, ki v Republiki Sloveniji nima niti začasnega
prebivališča, a dosega na njenem območju obdavčljive dohodke, vpisana v davčni
register pri davčnem uradu, na območju katerega ima sedež prvi izplačevalec
dohodkov oziroma kadar izplačevalec dohodkov nima sedeža v Republiki Sloveniji,
pri davčnem uradu, na območju katerega je dosegla prvi obdavčljivi dohodek;
3.
da je fizična oseba, ki v Republiki Sloveniji nima niti začasnega prebivališča,
je pa lastnik obdavčljivega premičnega oziroma nepremičnega premoženja, vpisana
v davčni register pri davčnem uradu, na območju katerega je pretežno to
premično premoženje, oziroma na območju katerega nepremičnina leži;
4.
da je vzdrževani družinski član vpisan v davčni register pri davčnem
uradu, pri katerem je vpisana fizična oseba, ki mora predložiti prijavo za vpis
vzdrževanega družinskega člana v davčni register;
5.
da je samostojni podjetnik posameznik in druga fizična oseba, ki
opravlja dejavnost, vpisana v davčni register pri davčnem uradu, pri katerem je
kot fizična oseba vpisana v davčni register na podlagi 1. 2., 3. in 4. točke
tega člena. Če fizična oseba ni vpisana v davčni register na podlagi 1. 2., 3.
in 4. točke tega člena, se za določanje krajevne pristojnosti šteje, da je
samostojni podjetnik posameznik ali druga fizična oseba, ki opravlja dejavnost,
vpisana v davčni register pri davčnem uradu, na območju katerega ima sedež;
6.
(črtana);
7.
da je pravna oseba, združenje oseb po tujem pravu, ki je brez pravne
osebnosti, in druga oseba, ki je subjekt vpisa v sodni register ali kakšen drug
register oziroma evidenco, vpisana v davčni register pri davčnem uradu, na
območju katerega ima sedež;
8.
da je oseba, ki nima sedeža ali druge oblike registracije v Republiki
Sloveniji, vpisana v davčni register pri davčnem uradu, na območju katerega bo
opravljala dejavnost.
46. člen
(vpis v davčni register po uradni
dolžnosti)
(1) Oseba, za katero je s tem zakonom
določeno, da predloži davčni upravi prijavo za vpis v davčni register, pa tega
ni storila, se vpiše v davčni register po uradni dolžnosti in se jo o tem
obvesti.
(2) Davčni urad izda subjektu vpisa v
davčni register v osmih dneh po vpisu v davčni register potrdilo o vpisu ter mu
dodeli davčno številko, ki se jo navede na potrdilu.
47. člen
(vpis sprememb v davčni register)
(1) Oseba, ki je vpisana v davčni register,
mora v 15 dneh po nastanku spremembe obvestiti pristojni davčni urad o vseh
spremembah podatkov, ki jih vsebuje prijava za vpis v davčni register in jih
davčni organ ne pridobi po uradni dolžnosti na podlagi podatkov iz drugih
registrov in evidenc.
(2) Za osebo iz prejšnjega odstavka, ki
tega ne stori, vpiše davčni urad spremembe podatkov v davčni register po uradni
dolžnosti na podlagi pridobljenih podatkov.
48. člen
(izbris iz davčnega registra)
(1) Davčni urad izbriše subjekt vpisa iz
davčnega registra, ko oseba umre oziroma preneha obstajati in če je prenehala
njena davčna obveznost.
(2) O izbrisu iz davčnega registra davčni
urad pisno obvesti morebitne pravne naslednike.
49. člen
(prevzem podatkov)
(1) Davčna uprava prevzema od upravljalcev
uradnih registrov, upravljalcev evidenc in od upravljalcev zbirk podatkov
(razvidov, imenikov, seznamov, ipd.) podatke, potrebne za opravljanje nalog s
svojega delovnega področja.
(2) Upravljalci iz prejšnjega odstavka
morajo sproti oziroma najpozneje do zadnjega dne v mesecu za pretekli mesec
davčni upravi poslati podatke o spremembah v podatkih, ki jih vodijo.
(3) Prevzemanje podatkov iz prvega in drugega
odstavka tega člena se davčni upravi ne zaračuna.
50. člen
(pooblastilo za podzakonski akt)
Natančnejše predpise o vodenju in
vzdrževanju davčnega registra, o vsebini in obliki prijave za vpis v davčni
register ter listinah, na katerih temeljijo podatki, ki se vpisujejo v davčni
register, o prijavi sprememb, o načinu dajanja podatkov in o prevzemu podatkov
predpiše minister, pristojen za finance, na predlog generalnega direktorja.
VII. KAZENSKE DOLOČBE
51. člen
(davčni prekrški posameznikov)
Z globo od 210 do 1200
eurov se kaznuje za prekršek posameznik, če:
1.
ne predloži ali ne predloži v roku, določenem s tem zakonom, davčnemu
uradu prijave za vpis v davčni register (drugi, tretji in četrti odstavek 43.
člena);
2.
ne obvesti davčnega urada o spremembah podatkov, ki jih vsebuje prijava
za vpis v davčni register, v roku, določenem s tem zakonom (47. člen).
52. člen
(davčni prekrški v zvezi z opravljanjem
dejavnosti)
(1) Z globo od 1.600 do 25.100 eurov se
kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik in druga
fizična oseba, ki opravlja dejavnost, če:
1.
ne predloži ali ne predloži v roku, določenem s tem zakonom, davčnemu
organu prijave za vpis v davčni register (drugi in četrti odstavek 44. člena in
drugi odstavek 45. člena);
2.
ne predloži ali ne predloži v roku, določenem s tem zakonom, davčnemu
organu podatkov iz tretjega odstavka 44. člena in tretjega odstavka 45. člena;
3.
ne obvesti davčnega urada o spremembah podatkov, ki jih vsebuje prijava
za vpis v davčni register, v roku, določenem s tem zakonom (47. člen).
(2) Z globo od 420 do 4.100 eurov se za
prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe ali
odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika.
Zakon o davčni službi – ZDS-1 (Uradni list RS,
št. 57/04)
vsebuje naslednjo prehodno in končne določbe:
»VIII. PREHODNA DOLOČBA
53. člen
(prijava
vzdrževanih družinskih članov)
Ne glede na četrti odstavek 43. člena tega
zakona, predložijo fizične osebe prijavo za vpis v davčni register za
vzdrževane družinske člane iz 7. točke prvega odstavka 41. člena tega zakona
hkrati s predložitvijo napovedi za odmero dohodnine za leto 2004. Na podlagi
prijave se vzdrževani družinski člani iz 7. točke prvega odstavka 41. člena
tega zakona vpišejo v davčni register po uradni dolžnosti.
IX. KONČNE DOLOČBE
54. člen
(prenehanje
veljavnosti)
(1) Z dnem uveljavitve tega zakona preneha
veljati Zakon o davčni službi (Uradni list RS, št. 18/96, 36/96, 87/97, 48/98,
26/99, 54/99 – ZPPod, 85/2000, 79/01 in 52/02 – ZDU-1), uporablja pa se do 31.
decembra 2004.
(2) Z dnem uveljavitve tega zakona preneha
veljati 62. člen Zakona o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 54/04).
55. člen
(začetek
veljavnosti in uporabe)
Ta zakon začne veljati naslednji dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporablja pa se od 1. januarja
2005.«.
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o davčni
službi – ZDS-1-A (Uradni list RS, št. 139/04)
dodaja 53.a člen:
»53.a člen
(prehodna
ureditev glede pogojev za inšpektorje)
(1) Ne glede na pogoje iz 20. člena tega
zakona lahko delo inšpektorja opravlja tudi delavec, ki nima zahtevane
strokovne izobrazbe, pa opravlja dela in naloge inšpektorja, vendar le, če do
31. 12. 2005 predloži dokazilo o začetku izobraževanja za pridobitev
univerzitetne ali visoke strokovne izobrazbe in do 31. 12. 2009 dokazilo o
uspešnem zaključku izobraževanja.
(2) Inšpektor, ki ne predloži dokazila o
začetku izobraževanja oziroma dokazila o uspešnem zaključku izobraževanja v
rokih, določenih v prejšnjem odstavku, se razreši naziva inšpektor in
opravljanja nalog, ki so vezana na delovno mesto inšpektorja, ter se razporedi
na delovno mesto, ki ustreza njegovi strokovni izobrazbi in delovnim izkušnjam,
zahtevanim za zasedbo delovnega mesta.
(3) Ne glede na prvi odstavek tega člena
lahko delo inšpektorja izjemoma opravlja tudi delavec, ki nima zahtevane
strokovne izobrazbe, pa opravlja dela in naloge inšpektorja, če ima na dan
začetka uporabe tega zakona višjo strokovno izobrazbo ter največ 5 let delovne
dobe do upokojitve.«;
ter vsebuje naslednjo končno določbo:
»6. člen
Ta zakon začne veljati naslednji dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporablja pa se od 1. januarja
2005.«.
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o davčni
službi – ZDS-1-B (Uradni list RS, št. 114/06)
spreminja 53.a člen tako, da se glasi:
»53.a člen
(prehodna
ureditev glede pogojev za inšpektorje)
(1) Ne glede na pogoje iz 20. člena tega
zakona lahko delo inšpektorja opravlja tudi delavec, ki nima zahtevane
strokovne izobrazbe, pa opravlja dela in naloge inšpektorja, vendar le, če do
31. decembra 2006 predloži dokazilo o začetku izobraževanja za pridobitev
univerzitetne ali visoke strokovne izobrazbe in do 31. decembra 2013 dokazilo o
uspešnem zaključku izobraževanja.
(2) Inšpektor, ki ne predloži dokazila o začetku
izobraževanja oziroma dokazila o uspešnem zaključku izobraževanja v rokih,
določenih v prejšnjem odstavku, se razreši naziva inšpektor in opravljanja
nalog, ki so vezana na delovno mesto inšpektorja, ter se razporedi na delovno
mesto, ki ustreza njegovi strokovni izobrazbi in delovnim izkušnjam, zahtevanim
za zasedbo delovnega mesta.
(3) Ne glede na prvi odstavek tega člena
lahko delo inšpektorja opravlja tudi delavec, ki na dan 1. januarja 2005 ni
imel zahtevane strokovne izobrazbe, pa na dan uveljavitve tega zakona opravlja
dela in naloge inšpektorja več kot deset let.«;
ter vsebuje naslednje prehodne in končne
določbe:
»PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
30. člen
V Zakonu o deviznem poslovanju (Uradni list
RS, št. 23/99, 35/01 – ZOU, 52/02 – ZDU-1 in 76/03) se v 56., 61. in 73. členu
besedilo »Devizni inšpektorat Republike Slovenije« nadomesti z besedilom
»Davčna uprava Republike Slovenije«.
V podpoglavju 8.4 se naslov spremeni tako,
da se glasi: »8.4. Nadzor davčnih organov«.
V prvem odstavku 62. člena se beseda
»deviznemu« nadomesti z besedo »davčnemu«.
31. člen
Vsi neposredni uporabniki državnega in
občinskih proračunov, ki do 1. januarja 2007 še ne bodo vpisani v davčni
register, se na ta dan vpišejo v davčni register po uradni dolžnosti.
32. člen
Z dnem začetka veljavnosti tega zakona
preneha veljati Pravilnik o načinu izvajanja pooblastil davčnih inšpektorjev
(Uradni list RS, št. 38/06).
33. člen
Ta zakon začne veljati naslednji dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, razen 5. člena, prvega odstavka 27.
člena in 28. člena tega zakona, ki začnejo veljati 1. januarja 2007.«.
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o davčni
službi – ZDS-1-C (Uradni list RS, št. 40/09)
vsebuje naslednje prehodne in končno določbo:
»PREHODNE IN KONČNA DOLOČBA
7. člen
(1) Ne glede na 1. člen tega zakona davčna
uprava opravlja naloge davčne izvršbe denarnih terjatev države in samoupravnih
lokalnih skupnosti za terjatve iz naslova:
1.
denarnih kazni po zakonu, ki ureja pravdni postopek, denarnih kazni in
stroškov postopka ter odvzema premoženjske koristi po zakonu, ki ureja kazenski
postopek, sodnih taks po zakonu, ki ureja sodne takse, in glob ter stroškov
postopka, ki jih izreka Carinska uprava Republike Slovenije po zakonu, ki ureja
prekrške, do 1. julija 2009;
2.
zakona, ki ureja splošni upravni postopek, in zakona, ki ureja upravne
takse, do 1. januarja 2010;
3.
zakona, ki ureja prekrške, in drugih denarnih terjatev, ki niso davki in
jih izterjuje davčni organ po drugih predpisih, do 1. januarja 2012.
(2) Davčna uprava izvršuje sklepe o
začasnem odvzemu vrednostnih papirjev ali premičnin, ki so izdani v
prekrškovnih postopkih, in odločbe o odvzemu premoženjske koristi s plačilom
denarnega zneska v skladu z zakonom, ki ureja prekrške, ki jih:
1.
izdaja Carinska uprava Republike Slovenije, do 1. julija 2009,
2.
izdajajo drugi prekrškovni organi, do 1. januarja 2012.
(3) Začete postopke iz prvega in drugega
odstavka tega člena konča davčna uprava.«.
8. člen
Davčna uprava mora v šestih mesecih od
uveljavitve tega zakona začeti postopke za zavarovanje pooblaščenih uradnih
oseb v skladu s 35.a členom zakona.
9. člen
(1) Davčna uprava v 30 dneh po uveljavitvi
tega zakona pošlje javni poziv fizičnim osebam, da pristojnemu davčnemu uradu
posredujejo podatke o računih, odprtih pri bankah ali hranilnicah zunaj
Republike Slovenije, in sicer:
-
številke računov,
-
naziv banke ali hranilnice in
-
ime države.
(2) Fizične osebe morajo pristojnemu
davčnemu uradu sporočiti podatke iz prejšnjega odstavka v 90 dneh od dneva
uveljavitve tega zakona.
(3) Fizična oseba, ki v roku iz prejšnjega
odstavka ne obvesti pristojnega davčnega urada o računu, odprtem zunaj
Republike Slovenije, se kaznuje za prekršek z globo od 210 do 1.200 eurov.
10. člen
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o davčni
službi – ZDS-1-D (Uradni list RS, št. 33/11)
vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:
»PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
7. člen
(1) Ta člen se uporablja za osebe, ki se
jih premesti na delovno mesto izterjevalca do 1. oktobra 2011.
(2) Za izterjevalca se ob premestitvi lahko
imenuje oseba, ki nima opravljenega posebnega strokovnega izpita za
izterjevalca, vendar mora ta izpit opraviti najkasneje v enem letu od dneva
imenovanja za izterjevalca.
(3) Oseba, ki je bila premeščena na delovno
mesto izterjevalca in ne opravi posebnega strokovnega izpita za izterjevalca v
roku iz drugega odstavka tega člena, iz razlogov, ki so na njeni strani, se
premesti na delovno mesto v skladu z veljavnimi predpisi, ki urejajo sistem
javnih uslužbencev. Med razloge, ki so na strani oseb, navedenih v tem
odstavku, ne šteje opravičena odsotnost z dela zaradi bolezni oziroma druga
odsotnost, daljša od enega meseca, v času katere prejema nadomestilo plače v
skladu z zakonom. Rok za opravo posebnega strokovnega izpita se podaljša za čas
opravičene odsotnosti, med katero oseba, navedena v tem odstavku, prejema
nadomestilo plače v skladu z zakonom.
(4) Osebi, ki je bila premeščena na delovno
mesto izterjevalca in ki v roku iz drugega odstavka tega člena ne opravi
posebnega strokovnega izpita v celoti, se lahko, v primeru, da mora opraviti
samo še enega izmed delov posebnega strokovnega izpita, rok iz drugega odstavka
tega člena podaljša za največ dva meseca, o čemer izda sklep predstojnik in pri
tem upošteva možnosti pristopa k izpitu.
(5) Izterjevalec, ki nima posebnega
strokovnega izpita, lahko opravlja le posamezna pripravljalna dejanja pri
opravljanju davčne izvršbe.
8. člen
(1) Določba 6. člena tega zakona se v delu,
v katerem se nanaša na določitev krajevne pristojnosti za opravljanje nalog
davčne izvršbe iz 13. člena zakona, začne uporabljati 1. oktobra 2011, v delu,
v katerem se nanaša na določitev krajevne pristojnosti za opravljanje ostalih
nalog iz 13. člena zakona, pa se začne uporabljati 1. julija 2013. Do začetka
uporabe ureditve iz 6. člena tega zakona se uporablja 45.a člen Zakona o davčni
službi (Uradni list RS, št. 1/07 – uradno prečiščeno besedilo in 40/09).
(2) Postopki, ki so ob uveljavitvi tega
zakona v teku, se končajo po Zakonu o davčni službi (Uradni list RS, št. 1/07 –
uradno prečiščeno besedilo in 40/09).
9. člen
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, razen 2. člena tega zakona in
tretjega odstavka 3. člena tega zakona, ki začneta veljati 1. oktobra 2011.«.