Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo
predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega
organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače.
Neuradno prečiščeno besedilo Zakona o elektronskem poslovanju
in elektronskem podpisu obsega:
- Zakon
o elektronskem poslovanju in elektronskem podpisu – ZEPEP (Uradni list RS, št.
57/00 z dne 23. 6. 2000),
- Zakon
o spremembah in dopolnitvah zakona o organizaciji in delovnem področju
ministrstev – ZODPM-C (Uradni list RS, št. 30/01 z dne 26. 4. 2001),
- Zakon
o spremembah in dopolnitvah Zakona o elektronskem poslovanju in elektronskem
podpisu – ZEPEP-A (Uradni list RS, št. 25/04 z dne 19. 3. 2004),
- Zakon
o spremembah in dopolnitvah zakona o notariatu – ZN-C (Uradni list RS, št.
73/04 z dne 5. 7. 2004),
- Zakon
o elektronskem poslovanju in elektronskem podpisu – uradno prečiščeno besedilo
– ZEPEP-UPB1 (Uradni list RS, št. 98/04 z dne 9. 9. 2004),
- Zakon
o elektronskem poslovanju na trgu – ZEPT (Uradni list RS, št. 61/06 z dne 13.
6. 2006),
- Zakon
o spremembah in dopolnitvi Zakona o elektronskem poslovanju in elektronskem
podpisu – ZEPEP-B (Uradni list RS, št. 46/14 z dne 23. 6. 2014),
- Zakon
o elektronski identifikaciji in storitvah zaupanja – ZEISZ (Uradni list RS, št.
121/21 z dne 23. 7. 2021),
- Zakon
o spremembah in dopolnitvah Zakona o notariatu – ZN-H (Uradni list RS, št.
130/22 z dne 11. 10. 2022).
ZAKON
O ELEKTRONSKEM POSLOVANJU IN
ELEKTRONSKEM PODPISU (ZEPEP)
(neuradno prečiščeno besedilo št. 8)
Prvo poglavje
SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(1) Ta zakon ureja elektronsko poslovanje,
ki zajema poslovanje v elektronski obliki z uporabo informacijske in
komunikacijske tehnologije, kar vključuje tudi elektronsko poslovanje v sodnih,
upravnih in drugih podobnih postopkih, če zakon ne določa drugače.
2. člen
Posamezni izrazi, uporabljeni v tem zakonu,
imajo naslednji pomen:
1.
podatki v elektronski obliki so podatki, ki so oblikovani, shranjeni
poslani, prejeti ali izmenljivi na elektronski način;
2.
elektronsko sporočilo je niz podatkov, ki so poslani ali prejeti na
elektronski način, kar vključuje predvsem elektronsko izmenjavo podatkov in
elektronsko pošto;
3.
(črtana);
4.
(črtana);
5.
(črtana);
6.
pošiljatelj elektronskega sporočila je oseba, ki je sama poslala
elektronsko sporočilo ali pa je bilo sporočilo poslano v njenem imenu in v
skladu z njeno voljo; posrednik elektronskega sporočila se ne šteje za
pošiljatelja tega elektronskega sporočila;
7.
naslovnik elektronskega sporočila je oseba, ki ji je pošiljatelj namenil
elektronsko sporočilo;
8.
prejemnik elektronskega sporočila je oseba, ki je prejela elektronsko
sporočilo; posrednik elektronskega sporočila se ne šteje za prejemnika tega
elektronskega sporočila;
9.
posrednik elektronskega sporočila je oseba, ki za drugo osebo pošlje,
prejme, shrani elektronsko sporočilo ali nudi druge storitve v zvezi z
elektronskim sporočilom;
10.
(črtana);
11.
informacijski sistem je programska, strojna, komunikacijska in druga
oprema, ki deluje samostojno ali v omrežju in je namenjena zbiranju,
procesiranju, distribuciji, uporabi in drugi obdelavi podatkov v elektronski
obliki;
12.
(črtana);
13.
(črtana);
14.
(črtana);
15.
(črtana);
16.
(črtana);
17.
(črtana);
18.
(črtana);
19.
(črtana);
20.
(črtana);
21.
(prenehala
veljati)
22.
(prenehala
veljati)
3. člen
Osebe lahko uredijo svoja razmerja pri
ustvarjanju, pošiljanju, prejemanju, shranjevanju ali drugi obdelavi
elektronskih sporočil drugače, kot je določeno v tem zakonu, če iz posamezne
določbe tega zakona ali iz njenega smisla ne izhaja kaj drugega.
4. člen
Podatkom v elektronski obliki se ne sme
odreči veljavnosti ali dokazne vrednosti samo zato, ker so v elektronski
obliki.
Drugo poglavje
ELEKTRONSKO POSLOVANJE
1. oddelek
Elektronsko sporočilo
5. člen
(1) Velja, da elektronsko sporočilo izvira
od pošiljatelja:
-
če ga pošlje pošiljatelj sam, ali
-
če ga pošlje oseba, ki jo pooblasti pošiljatelj, ali
-
če ga pošlje informacijski sistem, ki ga upravlja pošiljatelj sam, ali kdo
drug po njegovem nalogu, da deluje samodejno, ali
-
če je naslovnik za potrditev izvora sporočila uporabil med prejemnikom
in pošiljateljem v ta namen vnaprej dogovorjeno tehnologijo in postopek.
(2) Določba prejšnjega odstavka ne velja za
primere:
-
če je pošiljatelj obvestil prejemnika, da elektronsko sporočilo ni
njegovo in je prejemnik imel čas, da ustrezno ravna, ali
-
če je prejemnik vedel ali bi bil moral vedeti, če bi ravnal kot dober
gospodar oziroma dober gospodarstvenik, ali če bi uporabil dogovorjeno
tehnologijo in postopek, da elektronsko sporočilo ni pošiljateljevo.
6. člen
Prejemnik je upravičen šteti vsako prejeto
elektronsko sporočilo kot posamično sporočilo in ravnati v skladu s tem, razen
v primeru, če je bilo elektronsko sporočilo podvojeno in je prejemnik to vedel
ali bi bil moral vedeti, če bi ravnal kot dober
gospodar oziroma dober gospodarstvenik ali če bi
uporabil dogovorjeno tehnologijo in postopek.
7. člen
(1) Če je pošiljatelj ob ali pred
pošiljanjem elektronskega sporočila ali v samem elektronskem sporočilu zahteval
ali se s prejemnikom dogovoril, da se prejem sporočila potrdi, ter navedel, da
elektronsko sporočilo pogojuje s potrdilom o prejemu, se šteje, kot da
elektronsko sporočilo ni bilo poslano, dokler pošiljatelj ne prejme potrdila o
prejemu.
(2) Če pošiljatelj ne navede, da
elektronsko sporočilo pogojuje s potrdilom o prejemu in potrdila o prejemu ne
prejme v določenem ali dogovorjenem roku ali če ta ni bil določen ali
dogovorjen v razumnem roku, lahko pošiljatelj obvesti prejemnika, da ni prejel
potrdila o prejemu, in določi razumen rok, v katerem mora prejeti potrdilo o
prejemu. Če tudi v tem roku potrdila o prejemu ne prejme po predhodnem
obvestilu prejemniku, se šteje elektronsko sporočilo za neposlano.
(3) Če se pošiljatelj s prejemnikom ni
dogovoril o obliki potrdila o prejemu elektronskega sporočila, se za potrdilo
šteje kakršnakoli samodejna ali druga potrditev prejemnika oziroma kakršnokoli
ravnanje prejemnika, ki zadostuje, da pošiljatelj izve ali bi bil lahko
izvedel, da je bilo elektronsko sporočilo prejeto.
8. člen
Če pošiljatelj od prejemnika prejme
potrdilo o prejemu elektronskega sporočila, se šteje, da je naslovnik prejel to
elektronsko sporočilo, ne šteje pa se, da je poslano elektronsko sporočilo
enako prejetemu.
9. člen
Če ni drugače dogovorjeno, se šteje, da je
elektronsko sporočilo odposlano, ko vstopi v informacijski sistem izven nadzora
pošiljatelja ali osebe, ki je elektronsko sporočilo poslala v imenu
pošiljatelja in v skladu z njegovo voljo.
10. člen
(1) Če ni drugače dogovorjeno, se šteje za
čas prejema elektronskega sporočila tisti čas, ko elektronsko sporočilo vstopi
v prejemnikov informacijski sistem.
(2) Če ni drugače dogovorjeno, se ne glede
na določbo prejšnjega odstavka šteje za čas prejema elektronskega sporočila, če
je prejemnik posebej določil informacijski sistem za prejem elektronskih
sporočil, čas, ko elektronsko sporočilo vstopi v ta informacijski sistem, ali
če je elektronsko sporočilo poslano drugemu informacijskemu sistemu, čas, ko je
prejemnik elektronsko sporočilo prevzel.
(3) Določbe prejšnjega odstavka veljajo
tudi, če se informacijski sistem nahaja v drugem kraju, ki se po tem zakonu
šteje za kraj prejema elektronskega sporočila.
11. člen
(1) Če ni drugače dogovorjeno, se za kraj,
od koder je bilo elektronsko sporočilo poslano, šteje kraj, kjer ima
pošiljatelj svoj sedež oziroma stalno prebivališče v času pošiljanja, za kraj
prejema elektronskega sporočila pa kraj, kjer ima prejemnik sedež oziroma
stalno prebivališče v času prejema.
(2) Če pošiljatelj oziroma prejemnik nima
stalnega prebivališča, se za kraj, od koder je bilo elektronsko sporočilo
poslano oziroma kjer je bilo prejeto, po prejšnjem odstavku šteje njegovo
prebivališče v času pošiljanja oziroma prejema elektronskega sporočila.
2. oddelek
Podatki v elektronski obliki
12. člen
(1) Kadar zakon ali drug predpis določa, da
se določeni dokumenti, zapisi ali podatki hranijo, se lahko hranijo v
elektronski obliki:
-
če so podatki, vsebovani v elektronskem dokumentu ali zapisu, dosegljivi
in primerni za kasnejšo uporabo in
-
če so podatki shranjeni v obliki, v kateri so bili oblikovani, poslani
ali prejeti, ali v kakšni drugi obliki, ki verodostojno predstavlja oblikovane,
poslane ali prejete podatke in
-
če je iz shranjenega elektronskega sporočila mogoče ugotoviti, od kod
izvira, komu je bilo poslano ter čas in kraj njegovega pošiljanja ali prejema
in
-
če uporabljena tehnologija in postopki v zadostni meri onemogočajo
spremembo ali izbris podatkov, ki ju ne bi bilo mogoče enostavno ugotoviti,
oziroma obstaja zanesljivo jamstvo glede nespremenljivosti sporočila.
(2) Obveznost hrambe dokumentov, zapisov
ali podatkov iz prejšnjega odstavka se ne nanaša na podatke, katerih edini
namen je omogočiti, da bo elektronsko sporočilo poslano ali prejeto
(komunikacijski podatki).
(3) Kadar zakon ali drug predpis določa, da
se določeni podatki predložijo ali shranijo v izvirni obliki, se šteje, da je
elektronska oblika sporočila ustrezna, če ustreza pogojem iz prvega odstavka
tega člena.
(4) Določbe tega člena ne veljajo za
podatke, za katere ta zakon določa strožje ali posebne pogoje hrambe.
13. člen
(1) Kadar zakon ali drug predpis določa
pisno obliko, se šteje, da je elektronska oblika enakovredna pisni obliki, če
so podatki v elektronski obliki dosegljivi in primerni za kasnejšo uporabo.
(2) Določbe prejšnjega odstavka ne veljajo
za:
1.
zemljiškoknjižna dovolila, s katerimi se prenaša lastninska pravica na
nepremičnini ali s katerimi se ustanavlja druga stvarna pravica na
nepremičnini, in
2.
oporočne posle.
(3) Ne glede na 1. točko prejšnjega
odstavka je elektronska oblika zemljiškoknjižnega dovolila enakovredna pisni
obliki, če je podpis osebe, ki je izstavila zemljiškoknjižno dovolilo, notarsko
overjen.
3. oddelek
Odgovornost ponudnikov storitev informacijske družbe
13.a člen
(prenehal
veljati)
13.b člen
(prenehal
veljati)
13.c člen
(prenehal
veljati)
13.d člen
(prenehal
veljati)
Tretje poglavje
ELEKTRONSKI PODPIS
(črtano)
1. oddelek
Splošne določbe
14. člen
(črtan)
15. člen
(črtan)
16. člen
(črtan)
17. člen
(črtan)
2. oddelek
Potrdila in overitelji, ki jih izdajajo
18. člen
(črtan)
19. člen
(črtan)
20. člen
(črtan)
21. člen
(črtan)
22. člen
(črtan)
23. člen
(črtan)
24. člen
(črtan)
25. člen
(črtan)
26. člen
(črtan)
27. člen
(črtan)
3. oddelek
Kvalificirana potrdila in overitelji, ki jih izdajajo
28. člen
(črtan)
29. člen
(črtan)
30. člen
(črtan)
31. člen
(črtan)
32. člen
(črtan)
33. člen
(črtan)
34. člen
(črtan)
35. člen
(črtan)
36. člen
(črtan)
4. oddelek
Tehnične zahteve za varno elektronsko podpisovanje
37. člen
(črtan)
38. člen
(črtan)
5. oddelek
Odgovornost overiteljev
39. člen
(črtan)
6. oddelek
Nadzor
40. člen
(črtan)
41. člen
(črtan)
7. oddelek
Prostovoljna akreditacija
42. člen
(črtan)
43. člen
(črtan)
44. člen
(črtan)
45. člen
(črtan)
8. oddelek
Veljavnost tujih potrdil
46. člen
(črtan)
Četrto poglavje
KAZENSKE DOLOČBE
(črtano)
47. člen
(črtan)
48. člen
(črtan)
49. člen
(črtan)
Zakon o elektronskem poslovanju in
elektronskem podpisu – ZEPEP (Uradni list RS, št. 57/00)
vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:
»Peto poglavje
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
50. člen
(1) Vlada Republike Slovenije izda
podzakonski predpis, s katerim podrobneje uredi:
1.
merila za ugotavljanje zanesljivosti in za ugotavljanje izpolnjevanja
tehničnih zahtev iz 33., 37. in 38. člena tega zakona;
2.
strokovno izobrazbo, znanje in izkušnje iz 32. člena tega zakona;
3.
minimalno zavarovalno vsoto, s katero mora razpolagati overitelj za
kritje odgovornosti;
4.
obliko, objavo in dostopnost notranjih pravil overiteljev;
5.
časovno veljavnost kvalificiranih potrdil, rok za ponoven elektronski
podpis že podpisanih elektronskih podatkov in postopek v zvezi s tem;
6.
področje uporabe, zahteve in dopustna odstopanja pri opravljanju
storitev v zvezi z varnimi časovnimi žigi;
7.
vrsto in obliko označbe akreditiranega overitelja;
8.
tehnične pogoje za elektronsko poslovanje v javni upravi.
(2) Vlada Republike Slovenije izda podzakonske
predpise iz prejšnjega odstavka najkasneje v šestdesetih dneh po objavi tega
zakona v Uradnem listu Republike Slovenije.
51. člen
Minister, pristojen za gospodarske
dejavnosti, lahko natančneje predpiše način izvajanja posameznih določb tega
zakona.
52. člen
Do uveljavitve zakona, ki bo uredil pogoje
za elektronsko poslovanje pri overjanju podpisa pred notarjem ali drugim
pristojnim organom, se za te primere ne uporablja določba 15. člena tega
zakona.
53. člen
4. točka drugega odstavka 46. člena tega
zakona se začne uporabljati z dnem sprejema Republike Slovenije v članstvo
Evropske unije.
54. člen
Dokler Agencija za telekomunikacije ne
prevzame nalog po tem zakonu, opravlja naloge iz njene pristojnosti po tem
zakonu Center vlade za informatiko.
55. člen
Ta zakon začne veljati šestdeseti dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o
organizaciji in delovnem področju ministrstev – ZODPM-C (Uradni list RS, št. 30/01)
spreminja 51. člen zakona tako, da se glasi:
»51. člen
Minister, pristojen za informacijsko
družbo, lahko natančneje predpiše način izvajanja posameznih
določb tega zakona.«;
ter vsebuje naslednjo končno določbo:
»27. člen
Ta zakon začne veljati naslednji dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o
elektronskem poslovanju in elektronskem podpisu – ZEPEP-A (Uradni list RS, št. 25/04)
črta 54. člen zakona:
»54. člen
(črtan)«;
ter vsebuje naslednje prehodne in končne
določbe:
»PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
26. člen
(1) Vlada Republike Slovenije določi organ
iz petega odstavka 13.a člena zakona najkasneje v treh mesecih po uveljavitvi
tega zakona.
(2) Vlada Republike Slovenije izda predpis
iz tretjega odstavka 28. člena zakona najkasneje v enem letu po uveljavitvi
tega zakona.
27. člen
(1) Globe, določene s tem zakonom, se do
začetka uporabe Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 7/03), v postopku o
prekršku izrekajo kot denarne kazni, v razponih, določenih v prvem in drugem
odstavku 22. člena, 23. in 24. členu tega zakona.
(2) Za prekrške, določene v tretjem
odstavku 22. člena tega zakona, se do začetka uporabe zakona iz prejšnjega
odstavka, kaznuje overitelj posameznik z denarno kaznijo od 100.000 do 150.000
tolarjev.
(3) Določbe tega zakona, ki urejajo globe
za prekršek, ki ga stori odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika,
se uporabljajo od začetka uporabe Zakona o prekrških (Uradni list RS, št.
7/03).
28. člen
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o
notariatu – ZN-C (Uradni list RS, št. 73/04)
spreminja 52. člen zakona tako, da se glasi:
»52. člen
(delno
prenehal veljati)«;
ter vsebuje naslednjo končno določbo:
»68. člen
Ta zakon začne veljati trideseti dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Zakon o elektronskem poslovanju na trgu – ZEPT
(Uradni list RS, št. 61/06)
vsebuje naslednjo končno določbo:
»22. člen
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Zakon o spremembah in dopolnitvi Zakona o
elektronskem poslovanju in elektronskem podpisu – ZEPEP-B (Uradni list RS, št. 46/14)
vsebuje naslednjo končno določbo:
»KONČNA DOLOČBA
5. člen
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Zakon o elektronski identifikaciji in
storitvah zaupanja – ZEISZ (Uradni list RS, št. 121/21)
vsebuje naslednjo končno določbo:
»65. člen
(začetek
veljavnosti)
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o
notariatu – ZN-H (Uradni list RS, št. 130/22)
vsebuje naslednjo končno določbo:
»42. člen
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.