Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo
predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega
organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače.
Neuradno prečiščeno besedilo Zakona o
naravnih zdravilnih sredstvih in o naravnih zdraviliščih obsega:
-
Zakon o naravnih zdravilnih sredstvih in o naravnih zdraviliščih (Uradni
list SRS, št. 36/64 z dne 10. 12. 1964),
-
Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o zdravstvenem varstvu in
organizaciji zdravstvene službe v LR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 11/65 z
dne 31. 3. 1965).
ZAKON
o naravnih zdravilnih sredstvih in o
naravnih zdraviliščih
(neuradno prečiščeno besedilo št. 1)
PRVI DEL
I. Splošne določbe
1. člen
Zaradi čim smotrnejšega izkoriščanja za
potrebe zdravstva in turizma ter drugih družbenih potreb so naravna zdravilna
sredstva kot prirodno bogastvo pod posebnim družbenim varstvom.
2. člen
Za naravna zdravilna sredstva po tem zakonu
se štejejo voda, blato, pesek, plini in klima, če jim je v skladu z določbami
tega zakona priznana lastnost naravnega zdravilnega sredstva.
3. člen
Naravna zdravilna sredstva se morajo
uporabljati in izkoriščati kar najbolj ekonomično in tako, da so vsestransko
upoštevane družbene koristi.
Pri iskanju in izkoriščanju naravnih
zdravilnih sredstev, ki se štejejo za rudno blago, je treba upoštevati predpise
s področja rudarstva.
4. člen
Občina skrbi za to, da se naravna zdravilna
sredstva uporabljajo oziroma izkoriščajo tako, kot je določeno v prejšnjem
členu ter usklajuje koristi in potrebe uporabnikov.
Če je v kraju, kjer je izvor ali
nahajališče zdravilnega sredstva, organizirano zdravljenje s tem sredstvom, ali
ga je mogoče organizirati za tako zdravljenje, pa je možnost izkoriščanja tega
sredstva po količini ali zmogljivosti naprav oziroma objektov omejena, je treba
predvsem zagotoviti potrebe zdravstva. Kolikor ta zmogljivost presega potrebe
zdravstva, se naravno zdravilno sredstvo izkorišča predvsem za potrebe
zdraviliškega turizma, lahko pa tudi za druge gospodarske potrebe.
5. člen
Kraj, v katerem je naravno zdravilno
sredstvo, lahko razglasi za zdraviliško-turistični kraj po določbah tega
zakona.
6. člen
Občinska skupščina usmerja v skladu z
osnovami regionalnega plana razvoj zdraviliško-turističnih krajev in drugih
krajev, v katerih so naravna zdravilna sredstva, z urbanističnim načrtom, z
družbenimi plani, z zdraviliškim redom (12. člen) ter z določitvijo varstvenega
območja naravnemu zdravilnemu sredstvu (10. člen).
II. Naravna zdravilna sredstva
7. člen
Naravno sredstvo v posameznem kraju
razglasi za naravno zdravilno sredstvo republiški sekretariat za zdravstvo na
podlagi mnenja strokovnjakov za ustrezna področja.
8. člen
V odločbi o razglasitvi naravnega
zdravilnega sredstva se odredijo ukrepi za zavarovanje zdravilnega sredstva,
njegovega izvora in nahajališča in za izkoriščanje naravnega zdravilnega
sredstva.
9. člen
Kakovost naravnega zdravilnega sredstva
mora biti najmanj vsakih pet let preizkušena.
Organizacija oziroma zavod, ki izkorišča
naravno zdravilno sredstvo, mora organizirati stalno higiensko in tehnično
kontrolo naravnega zdravilnega sredstva.
10. člen
Za zavarovanje naravnega zdravilnega
sredstva in varstva družbenih koristi lahko določi občinska skupščina ožje
varstveno območje; tako varstveno območje se mora določiti za zavarovanje
izvorov zdravilnih vrelcev. Varstveno območje obsega okolico naravnega
zdravilnega sredstva, v kateri bi posegi lahko kvarno vplivali na količino,
kakovost in obstoj naravnega zdravilnega sredstva.
Varstveno območje (ožje) se določi v
urbanističnem načrtu, lahko pa tudi s posebnim odlokom.
Republiški sekretar za zdravstvo lahko
določi tudi širše varstveno območje za zdravilne vrelce v sporazumu z
republiškim upravnim organom za rudarstvo, za druga naravna zdravilna sredstva
pa v sporazumu z republiškim upravnim organom, pristojnim za ustrezno področje.
V aktu o določitvi varstvenega območja
(ožjega in širšega) se tudi določi, kakšna dela se v varstvenem območju ne
smejo izvrševati oziroma ob kakšnih pogojih se smejo izvrševati posamezna dela.
III. Zdraviliško-turistični kraji
11. člen
Republiški sekretar za zdravstvo razglasi v
soglasju z republiškim sekretarjem za turizem in z republiškim sekretarjem za
urbanizem, stanovanjsko izgradnjo in komunalne zadeve na predlog občinske
skupščine kraje, v katerih so naravna zdravilna sredstva, za
zdraviliško-turistične kraje:
1.
če so v kraju primerni tehnično in higiensko urejeni zdraviliški objekti
in naprave;
2.
če je v kraju organizirana zdravstvena služba;
3.
če ima kraj urejene komunalne naprave in naprave za komunalno in osebno
higieno;
4.
če ima kraj potrjen urbanistični načrt;
5.
če je poskrbljeno za dobre prometne zveze s krajem;
6.
če so v kraju primerni turistični in gostinski objekti.
Če kraj ne izpolnjuje vseh pogojev, se
lahko razglasi za zdraviliško-turistični kraj, če v roku, ki ga sporazumno
določijo republiški sekretarji iz prejšnjega odstavka, izpolni predpisane
pogoje. Ta rok ne sme biti daljši kot pet let.
12. člen
Občinska skupščina predpiše z odlokom o
zdraviliškem redu posebno ureditev zdraviliško-turističnega kraja, upoštevajoč
pri tem potrebe zdravstvene službe in razvoj zdraviliškega turizma.
Z odlokom iz prejšnjega odstavka se uredijo
vprašanja v zvezi z uporabo naravnega zdravilnega sredstva in ureditvijo
zdraviliško-turističnega kraja, zlasti pa vprašanja:
-
vzdrževanja in zavarovanja zdravilnih sredstev;
-
izgradnje in ureditve naravnih zdravilišč in gostinsko turističnih
objektov;
-
vrstnega reda uporabnikov pri izkoriščanju naravnega zdravilnega
sredstva;
-
pravic in dolžnosti turističnih gostov in prebivalcev zdraviliško-turističnega
kraja v zvezi z uporabo naravnega zdravilnega sredstva in zdraviliških naprav;
-
nastanjevanja, prehrane in razvedrila obiskovalcev;
-
uporabe in vzdrževanja komunalnih naprav in javnih nasadov;
-
vzdrževanja, higiene in javnega reda;
-
zdraviliško-turistične propagande.
DRUGI DEL
Naravna zdravilišča
13. člen
Naravna zdravilišča so zdravstveni zavodi,
ki z uporabo naravnih zdravilnih sredstev preprečujejo obolenja, zdravijo in
medicinsko rehabilitirajo bolnike ter nudijo bolnikom rekonvalescentom in
zdravstveno ogroženim zdravstveno pomoč in oskrbo pod stalnim zdravniškim
nadzorstvom.
Poleg naravnih zdravilnih sredstev
uporabljajo naravna zdravilišča tudi fizioterapevtska in druga sodobna
fizikalna sredstva ter zdravila.
14. člen
Za naravna zdravilišča po tem zakonu se
štejejo:
1.
kopališča (toplice), če uporabljajo za zdravljenje mineralno,
radioaktivno ali termalno vodo za kopanje ali pitje, ali če uporabljajo blato,
pesek ali pline;
2.
klimatska zdravilišča, če uporabljajo za zdravljenje klimo.
15. člen
Naravno zdravilišče se lahko ustanovi:
a) če je bilo naravno sredstvo, ki naj se uporablja v tem zdravilišču,
razglašeno za zdravilno;
b) če so bile določene indikacije in kontraindikacije;
c) če so zagotovljeni primerno urejeni prostori, ustrezna oprema in
sredstva za pregledovanje, zdravljenje, nego, bivanje in oskrbo bolnikov;
č) če je
zagotovljena primerna higienska ureditev zdravilišča;
d) če je zagotovljeno zadostno število zdravstvenega, strokovnega in
drugega osebja.
Republiški sekretar za zdravstvo določi
minimalne pogoje, ki jih morajo izpolnjevati posamezne vrste naravnih
zdravilišč glede osebja, opreme, aparature, instrumentarija, inventarja in
podobno. (prenehal veljati)
16. člen
Republiški zdravstveni center določi
indikacije in kontraindikacije za zdravljenje v naravnih zdraviliščih. Naravna
zdravilišča sprejemajo osebe na zdravljenje v skladu z določenimi indikacijami.
17. člen
V naravno zdravilišče je lahko sprejet
vsakdo, če to dopušča zmogljivost zdravilišča in če to ne nasprotuje
zdravstveni ureditvi naravnega zdravilišča.
V naravnem zdravilišču lahko uporablja naravna
zdravilna sredstva vsakdo. Pogoji uporabe naravnega zdravilnega sredstva se
določijo z zdraviliškim oziroma s hišnim redom.
18. člen
Naravna zdravilišča lahko zaradi boljšega
izkoriščanja naravnega zdravilnega sredstva in svojih zmogljivosti opravljajo
in razvijajo tudi turistične, gostinske in druge dejavnosti.
19. člen
Naravna zdravilišča, ki opravljajo
turistične, gostinske in druge dejavnosti, morajo svoje prostore urediti tako,
da ni moteno zdravstveno delo in bivanje bolnikov v zavodu zaradi postranskih
dejavnosti zdravilišča.
20. člen
Naravna zdravilišča lahko sklepajo pogodbe
z zavodi oziroma s turističnimi in potovalnimi organizacijami o sprejemu
zavarovancev — bolnikov oziroma gostov na zdravljenje.
21. člen
Kolikor ni s tem zakonom drugače določeno,
veljajo za naravna zdravilišča določbe zakona o zdravstvenem varstvu in o
organizaciji zdravstvene službe v SR Sloveniji.
22. člen
Razen naravnih zdravilišč lahko izkoriščajo
naravna zdravilna sredstva za zdravljenje gostov tudi delovne in druge organizacije,
če izpolnjujejo pogoje iz 15. člena, točk a, b, c in č tega zakona, če imajo
dovoljenje za opravljanje te dejavnosti in če s pogodbo, ki jo sklenejo z
zdravstvenim zavodom, zagotovijo zdravljenje gostov.
23. člen
Dovoljenje iz prejšnjega člena izda
zainteresiranim delovnim in drugim organizacijam republiški sekretar za
zdravstvo v soglasju z republiškim sekretarjem za turizem, potem ko dobi mnenje
Republiškega zdravstvenega centra. V tem dovoljenju se lahko predpišejo
natančnejši pogoji za opravljanje zdravstvene dejavnosti v teh organizacijah.
24. člen
Strokovno nadzorstvo nad opravljanjem
zdravstvenih dejavnosti v organizacijah iz 22. člena tega zakona opravlja
Republiški zdravstveni center.
TRETJI DEL
Kazenske določbe
25. člen
Z denarno kaznijo do 100.000 dinarjev se
kaznuje za prekršek delovna ali druga organizacija:
-
če občasno ne preizkuša kakovosti naravnega zdravilnega sredstva po
določbah tega zakona, ali če spreminja kvaliteto naravnega zdravilnega
sredstva;
-
če začne z delom kot naravno zdravilišče ali če začne izkoriščati
naravna zdravilna sredstva za zdravljenje (22. člen), preden dobi za to
dovoljenje,
-
če zaradi privabljanja gostov navaja neresnična dejstva ali neustrezne
indikacije.
Z denarno kaznijo do 10.000 dinarjev se
kaznuje za prekršek tudi predstavnik ali delavec delovne ali druge
organizacije, ki je storil prekršek iz prejšnjega odstavka.
26. člen
Z denarno kaznijo do 100.000 dinarjev se
kaznuje za prekršek delovna ali druga organizacija, ki brez dovoljenja ali v
nasprotju z izdanim dovoljenjem opravlja v ožjem ali širšem zdravstvenem
območju naravnega zdravilnega sredstva dela; ki niso dovoljena (8. in 10.
člen).
Z denarno kaznijo do 10.000 dinarjev se
kaznuje za prekršek tudi predstavnik ali delavec delovne ali druge organizacije,
ki je storil prekršek iz prejšnjega odstavka.
Z denarno kaznijo do 20.000 dinarjev se
kaznuje za prekršek občan, ki opravlja dela, navedena v prvem odstavku.
27. člen
Nadzorstvo nad tem, kako se izvršujejo
ukrepi za zavarovanje naravnega zdravilnega sredstva iz 8. člena in določbe o
zavarovanju varstvenega območja iz 10. člena tega zakona, izvršuje urbanistična
inšpekcija.
Pri opravljanju nadzorstva iz prejšnjega
odstavka lahko organ urbanistične inšpekcije odredi ukrepe, predvidene v 7.
členu zakona o urbanistični inšpekciji (Uradni list SRS, št. 21-120/64).
Zakon o naravnih zdravilnih sredstvih in o
naravnih zdraviliščih (Uradni list SRS, št. 36/64) vsebuje naslednje prehodne
in končne določbe:
»ČETRTI DEL
Prehodne in končne določbe
28. člen
Dokler ne bo izdan nov predpis po drugem
odstavku 15. člena tega zakona, ostane v veljavi pravilnik o minimalnih pogojih
za ureditev in delo naravnih zdravilišč (Uradni list LRS, št. 25-156/62),
kolikor ne nasprotuje določbam tega zakona.
29. člen
Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v
Uradnem listu SRS.«.
Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o
zdravstvenem varstvu in organizaciji zdravstvene službe v LR Sloveniji (Uradni
list SRS, št. 11/65) spreminja 28. člen zakona tako, da se glasi:
»28. člen
(prenehal veljati)«;
ter vsebuje naslednjo končno določbo:
»30. člen
Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v
Uradnem listu SRS.«.