Opozorilo: Besedilo osnovnega predpisa
ZAKON
O STAVKI
1. člen
Stavka je organizirana prekinitev dela delavcev za
uresničevanje ekonomskih in socialnih pravic in interesov iz dela.
Pravica do stavke se uveljavlja pod pogoji, določenimi s tem
zakonom.
Delavec se prosto odloči o svoji udeležbi v stavki.
2. člen
Stavka se lahko organizira v podjetju, drugi pravni osebi (v
nadaljnjem besedilu: organizacija), delu organizacije, pri delodajalcu, v
panogi, dejavnosti ali kot splošna stavka.
Sklep o začetku stavke delavcev v organizaciji, delu
organizacije ali pri delodajalcu sprejme organ sindikalne organizacije te
organizacije, dela organizacije ali pri delodajalcu, sklep o začetku stavke
delavcev panoge ali dejavnosti sprejme organ sindikata zadevne panoge ali dejavnosti,
sklep o začetku splošne stavke delavcev pa sprejme najvišji organ sindikatov v
republiki oziroma federaciji.
Sklep o začetku stavke lahko sprejme tudi večina delavcev v
organizaciji, delu organizacije ali pri delodajalcu.
S sklepom o začetku stavke se določijo zahteve delavcev, čas,
ko se začne stavka, kraj zbiranja udeležencev stavke in se oblikuje organ, ki
zastopa interese delavcev in v njihovem imenu vodi stavko (v nadaljnjem
besedilu: stavkovni odbor).
3. člen
Stavkovni odbor mora napovedati stavko najpozneje pet dni
pred dnevom, določenim za njen začetek, tako, da pošlje sklep o začetku stavke
organu upravljanja in poslovodnemu organu organizacije oziroma delodajalcu.
Sklep o začetku stavke delavcev panoge ali dejavnosti in
splošne stavke je treba poslati pristojnemu organu gospodarske zbornice oziroma
strokovnega združenja.
4. člen
Stavkovni odbor in predstavniki organov, ki jim je napovedana
stavka, morajo od dneva napovedi stavke in med njo poskušati sporazumno rešiti
nastali spor.
Na poziv strani v sporu se lahko v pogajanja za sporazumno
reševanje nastalega spora vključijo predstavniki sindikata, če sindikat ni
organizator stavke, gospodarske zbornice oziroma strokovnega združenja, če jima
stavka ni bila napovedana, ter predstavniki družbenopolitične skupnosti.
5. člen
Stavkovni odbor in delavci, ki sodelujejo v stavki, morajo
stavko organizirati in voditi na način, ki ne ogroža varnosti in zdravja ljudi
in premoženja ter omogoča nadaljevanje dela po končani stavki.
Stavkovni odbor in delavci, ki sodelujejo v stavki, ne smejo
delavcem, ki ne sodelujejo v njej, preprečevati, da bi delali.
6. člen
Stavka neha s sporazumom subjektov, ki so sprejeli sklep o
stavki, in organov, ki jim je bil ta sklep poslan, ali s sklepom sindikata
oziroma delavcev, ki so sprejeli sklep o začetku stavke.
7. člen
Pravica do stavke delavcev v organizacijah in pri
delodajalcih, ki opravljajo dejavnost ali dela posebnega družbenega pomena,
določena z zakonom ali na zakonu temelječem odloku skupščine družbenopolitične
skupnosti, in v organizacijah posebnega pomena za ljudsko obrambo, določenih z
odlokom pristojnega organa v skladu z zakonom, se lahko uveljavi samo pod
pogojem, da se zagotovi:
1)
minimum delovnega procesa, ki zagotavlja varnost ljudi in premoženja ali
je nenadomestljiv pogoj za življenje in delo občanov ali delo drugih
organizacij;
2)
izpolnjevanje mednarodnih obveznosti.
Z zakonom ali na zakonu temelječem odloku skupščine
družbenopolitične skupnosti, ki določa dejavnosti in dela posebnega družbenega pomena,
se predpiše način zagotavljanja pogojev iz prvega odstavka tega člena.
S splošnim aktom oziroma kolektivno pogodbo se v skladu z
zakonom določijo dela in naloge iz prvega odstavka tega člena in način
njihovega opravljanja med stavko.
8. člen
V dejavnostih iz prvega odstavka 7. člena tega zakona se
stavka napove organu upravljanja in poslovodnemu organu oziroma delodajalcu,
sindikatu, če sindikat ni organizator stavke, in pristojnemu organu
družbenopolitične skupnosti najpozneje 10 dni pred začetkom stavke tako, da se
pošljeta sklep o začetku stavke in izjava o načinu zagotovitve minimuma
delovnega procesa v skladu s prvim odstavkom 7. člena tega zakona.
9. člen
V organizacijah ali pri delodajalcih, ki opravljajo
dejavnosti iz prvega odstavka 7. člena tega zakona, morajo stavkovni odbor,
predstavniki organa upravljanja in poslovodnega organa v organizaciji oziroma
delodajalca in predstavniki družbenopolitične skupnosti poleg obveznosti iz 4.
člena tega zakona v obdobju od napovedi stavke do dneva, določenega za njen
začetek, ponuditi predlog za reševanje spora in s tem predlogom seznaniti
delavce, ki so napovedali stavko, in javnost.
10. člen
Stavkovni odbor mora med stavko sodelovati s poslovodnim
organom organizacije oziroma delodajalcem zaradi zagotovitve minimuma delovnega
procesa iz prvega odstavka 7. člena tega zakona.
Delavci, ki opravljajo dela in naloge iz tretjega odstavka 7.
člena tega zakona, morajo med stavko izpolnjevati naloge poslovodnega organa
oziroma delodajalca.
11. člen
Delavci v organu oziroma organizaciji družbenopolitične
skupnosti in v drugem državnem organu uveljavljajo pravico do stavke pod
pogojem, da z njo ni bistveno ogroženo uresničevanje funkcije teh organov in
organizacij.
S splošnim aktom oziroma kolektivno pogodbo se v skladu z
zakonom določijo dela in naloge, ki se morajo kot bistveni za uresničevanje
funkcij navedenih organov in organizacij opravljati tudi med stavko.
V organu in organizaciji iz prvega odstavka tega člena se
stavka napove funkcionarju, ki vodi ta organ oziroma organizacijo, tako, da se
mu pošljeta sklep o začetku stavke in izjava o načinu opravljanja omenjenih del
in nalog najpozneje sedem dni pred začetkom stavke.
Pri sporazumnem reševanju nastalega spora sodelujejo
stavkovni odbor, sindikat, če ne opravlja funkcije tega organa, funkcionar, ki
vodi organ oziroma organizacijo iz prvega odstavka tega člena, in predstavnik
izvršilnega organa skupščine družbenopolitične skupnosti.
12. člen
Delavci v organih za ljudsko obrambo in notranje zadeve
uveljavljajo pravico do stavke pod pogoji, ki so določeni z zakoni, ki urejajo
pravice in obveznosti delavcev v teh organih.
13. člen
Organiziranje stavke oziroma udeležba v njej pod pogoji,
določenimi s tem zakonom, ne pomeni kršitve delovne obveznosti, ne sme biti
podlaga za začetek postopka za ugotavljanje disciplinske in materialne
odgovornosti delavca in ne sme imeti za posledico prenehanja delovnega razmerja
delavca.
Delavec, ki sodeluje v stavki, uveljavlja temeljne pravice iz
delovnega razmerja, razen pravice do nadomestila osebnega dohodka, pravice iz
pokojninskega in invalidskega zavarovanja pa uveljavlja v skladu s predpisi o
pokojninskem in invalidskem zavarovanju.
Materialno nadomestilo med stavko se lahko uveljavi, če je to
predvideno s kolektivno pogodbo ali s splošnim aktom.
Organizatorji stavke oziroma udeleženci v stavki v nasprotju
s tem zakonom ne uživajo varstva iz prvega in drugega odstavka tega člena.
14. člen
Organ upravljanja in poslovodni organ v organizaciji,
delodajalec oziroma funkcionar iz 11. člena tega zakona ne smejo med stavko,
organizirano pod pogoji iz tega zakona, zaposlovati novih delavcev, ki bi
zamenjali udeležence stavke, razen če niso zagotovljeni pogoji iz prvega
odstavka 5. člena, 7. člena in prvega odstavka 11. člena tega zakona.
Organ upravljanja in poslovodni organ v organizaciji in
delodajalec oziroma funkcionar iz 11. člena tega zakona ne smejo preprečevati
delavcu, da bi sodeloval v stavki, in ne uporabljati nasilnih ukrepov, da bi se
stavka končala.
15. člen
Pristojni organ družbenopolitične skupnosti sprejme nujne
ukrepe, predvidene z ustavo in zakonom, če oceni, da bi s kršitvijo prvega
odstavka 5. člena, prvega odstavka 7. člena in prvega odstavka 11. člena tega
zakona utegnila nastati neposredna nevarnost ali izjemno hude posledice za
življenje in zdravje ljudi ali njihovo varnost in varnost premoženja ali druge
škodljive nepopravljive posledice.
16. člen
Uporabo določb tega zakona, kolektivnih pogodb in splošnih
aktov, ki urejajo pravice in obveznosti delavcev ter organa upravljanja in
poslovodnega organa oziroma delodajalca v zvezi s stavko, nadzoruje delovna
inšpekcija v skladu z zakonom.
17. člen
Podjetje ali druga pravna oseba se kaznuje za prekršek z
denarno kaznijo od 4.500 do 45.000 dinarjev:
1)
če med stavko, organizirano pod pogoji, določenimi s tem zakonom,
sprejme nove delavce, ki bi zamenjali udeležence stavke, razen če s tem zakonom
ni drugače predpisano (prvi odstavek 14. člena in 15. člen);
2)
če preprečuje delavcu, da bi sodeloval v stavki, ali uporabi nasilne
ukrepe, da bi se stavka končala (drugi odstavek 14. člena).
Z denarno kaznijo od 1.000 do 10.000 dinarjev se kaznuje za
prekršek tudi odgovorna oseba v podjetju ali drugi pravni osebi, ki stori
dejanje iz prvega odstavka tega člena.
Z denarno kaznijo od 1.000 do 10.000 dinarjev se kaznuje za
prekršek tudi odgovorna oseba v organu družbenopolitične skupnosti ali drugem
državnem organu, ki stori dejanje iz prvega odstavka tega člena.
18. člen
Delodajalec, ki nima statusa pravne osebe, se kaznuje za
prekršek z denarno kaznijo od 1.000 do 10.000 dinarjev:
1)
če med stavko, organizirano pod pogoji, določenimi s tem zakonom,
sprejme nove delavce, ki bi zamenjali udeležence stavke, razen če s tem zakonom
ni drugače predpisano (prvi odstavek 14. člena in 15. člen);
2)
če preprečuje delavcu, da bi sodeloval v stavki, ali uporabi nasilne
ukrepe, da bi se stavka končala (drugi odstavek 14. člena).
19. člen
Z denarno kaznijo od 1.000 do 10.000 dinarjev se kaznuje za
prekršek delavec, ki med stavko zavrne sodelovanje s poslovodnim organom v
organizaciji, da bi se zagotovil minimum delovnega procesa, ki zagotavlja
varnost ljudi in premoženja ali je nenadomestljiv pogoj za življenje in delo
občanov ali za delo drugih organizacij ali zagotavlja izpolnjevanje mednarodnih
obveznosti, ki jih je prevzela država SFRJ, ali zavrne izvršitev naloga, ki mu
ga je pri uresničevanju teh ciljev izdala pooblaščena oseba v organizaciji
(drugi odstavek 10. člena in drugi odstavek 11. člena).
20. člen
Kolektivne pogodbe in splošni akti se uskladijo s tem zakonom
v šestih mesecih po njegovi uveljavitvi.
21. člen
Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu
SFRJ.