Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o temeljni geodetski izmeri (ZTGI-A)

Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače.

Neuradno prečiščeno besedilo Zakona o temeljni geodetski izmeri obsega:

-        Zakon o temeljni geodetski izmeri (Uradni list SRS, št. 16/74 z dne 26. 4. 1974),

-        Zakon o geodetski službi (Uradni list SRS, št. 23/76 z dne 11. 10. 1976),

-        Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o temeljni geodetski izmeri (Uradni list SRS, št. 42/86 z dne 7. 11. 1986).

ZAKON

o temeljni geodetski izmeri

(neuradno prečiščeno besedilo št. 2)

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

S temeljno geodetsko izmero se zagotavlja izdelava in vzdrževanje mreže temeljnih geodetskih točk, temeljnih topografskih načrtov, temeljnih topografskih kart in preglednih kart SR Slovenije.

Zadeve temeljne geodetske izmere so zadeve splošnega pomena za SR Slovenijo.

Za temeljno geodetsko izmero veljajo enotni sistem, določen s tem zakonom in enotni tehnični normativi, ki so predpisani na podlagi tega zakona.

2. člen

Lastniki oziroma uporabniki nepremičnin morajo dovoliti dostop do svojih nepremičnin zaradi opravljanja del temeljne geodetske izmere ter dovoliti postavitev izmeritvenih znamenj in oznak na teh nepremičninah.

Če je bila pri opravljanju del temeljne geodetske izmere povzročena škoda, ima lastnik oziroma uporabnik pravico zahtevati odškodnino od organa oziroma organizacije, ki je ta dela opravila.

3. člen

Zadeve temeljne geodetske izmere opravlja za geodetske zadeve pristojni občinski upravni organ (v nadaljnjem besedilu: občinski geodetski organ) in Geodetska uprava SR Slovenije, razen tistih zadev, ki jih v skladu s posebnim zakonom opravljajo geodetske organizacije združenega dela.

II. IZVEDBA TEMELJNE GEODETSKE IZMERE

4. člen

Na vsem območju SR Slovenije se postavi mreža temeljnih geodetskih točk, ki obsega mreži temeljnih geodetskih točk višjih in nižjih redov.

Za celotno ozemlje SR Slovenije se izdelajo temeljni topografski načrti v merilu 1 : 5000 ali 1 : 10.000, temeljne topografske karte in pregledne karte SR Slovenije.

Za mesta in naselja kakor tudi za druga območja, kjer je predvidena intenzivna izraba prostora, se izdelajo poleg temeljnih topografskih načrtov v merilu iz prejšnjega odstavka tudi temeljni topografski načrti v enem od naslednjih meril 1 : 500, 1 : 1000, 1 : 2000, 1 : 2500 (v nadaljnjem besedilu: temeljni topografski načrti v večjem merilu).

5. člen

Mrežo temeljnih geodetskih točk je potrebno vzdrževati z obnovo uničenih točk, temeljne topografske načrte s tekočim usklajevanjem in reambulacijo, temeljne topografske in pregledne karte SR Slovenije pa z reambulacijo.

Reambulacijo temeljnih topografskih načrtov v večjem merilu in temeljnih topografskih načrtov v merilu 1 : 5000, ki zajemajo mesta, je treba opraviti najmanj vsakih 5 let, ostalih temeljnih topografskih načrtov, temeljnih topografskih kart in preglednih kart SR Slovenije pa najmanj vsakih 15 let.

6. člen

Postavitev mreže temeljnih geodetskih točk, izdelava in reambulacija temeljnih topografskih načrtov, temeljnih topografskih kart ter preglednih kart SR Slovenije se izvajajo po srednjeročnih in letnih programih geodetskih del.

SR Slovenija programira in financira postavitev mreže temeljnih geodetskih točk, izdelavo in reambulacijo temeljnih topografskih načrtov v merilu 1 : 5000 in 1 : 10.000 ter temeljnih topografskih kart in preglednih kart SR Slovenije.

Občine programirajo in financirajo izdelavo in reambulacijo temeljnih topografskih načrtov v večjem merilu.

Srednjeročne programe geodetskih del iz drugega odstavka tega člena sprejme Skupščina SR Slovenije, potem ko je dobila mnenje občinskih skupščin, letne programe geodetskih del pa sprejme Izvršni svet Skupščine SR Slovenije ali organ, ki ga on pooblasti.

7. člen

Obnovo uničenih temeljnih geodetskih točk višjih redov opravlja Geodetska uprava SR Slovenije, obnovo temeljnih geodetskih točk nižjih redov ter tekoče usklajevanje temeljnih topografskih načrtov pa opravlja občinski geodetski organ.

III. VAROVANJE IZMERITVENIH ZNAMENJ IN OZNAK

8. člen

Prepovedano je odstranjevanje, poškodovanje, uničenje, zasutje ali samovoljna prestavitev izmeritvenih znamenj in oznak ter gradnja objekta v vizuri med pozicijskimi točkami višjih redov brez predhodne odobritve Republiške geodetske uprave.

Lastniki, uporabniki oziroma upravljalci nepremičnin, na katerih so izmeritvena znamenja in oznake, so dolžni prijaviti občinskemu geodetskemu organu vsako odstranitev, poškodbo, uničenje, zasutje ali samovoljno prestavitev teh znamenj in oznak in sicer v roku 30 dni od dneva, ko so zvedeli za spremembo.

Občinski geodetski organ je dolžan pismeno obvestiti lastnika oziroma uporabnika nepremičnin o vrsti in legi izmeritvenih znamenj in oznak, ki so postavljene na njegovem zemljišču oziroma objektu, ter ga opozoriti na dolžnosti iz prejšnjih ostavkov.

Občinska skupščina lahko predpiše posebne ukrepe za varovanje izmeritvenih znamenj in oznak.

9. člen

Na zahtevo lastnika oziroma uporabnika nepremičnine se lahko dovoli prestavitev izmeritvenega znamenja oziroma oznake, če so za to utemeljeni razlogi.

Zahteva za prestavitev se vloži pri občinskem geodetskem organu.

O zahtevi za prestavitev izmeritvenih znamenj oziroma oznak temeljnih geodetskih točk višjih redov odloči Geodetska uprava SR Slovenije, o zahtevi za prestavitev izmeritvenih znamenj oziroma oznak ostalih geodetskih točk pa občinski geodetski organ.

Stroški za prestavitev izmeritvenih znamenj oziroma oznak temeljnih geodetskih točk višjih redov bremenijo SR Slovenijo, stroški za prestavitev izmeritvenih znamenj oziroma oznak ostalih geodetskih točk pa občino.

IV. ARHIVIRANJE, IZDAJANJE IN UPORABA PODATKOV TEMELJNE GEODETSKE IZMERE

10. člen

Elaborati mreže temeljnih geodetskih točk, temeljnih topografskih načrtov ter temeljnih topografskih kart in preglednih kart SR Slovenije se hranijo pri Geodetski upravi SR Slovenije in pri občinskem geodetskem organu.

Direktor Geodetske uprave SR Slovenije določi, kateri podatki iz prejšnjega odstavka se hranijo pri Geodetski upravi SR Slovenije, in kateri pri občinskem geodetskem organu ter način, kako se hranijo.

Podatki o temeljnih geodetskih točkah, temeljni topografski načrti ter temeljne topografske karte se razmnožijo v zmanjšanem formatu in se hranijo pri Geodetski upravi SR Slovenije.

11. člen

Podatki temeljne geodetske izmere so javni, razen tistih, ki se po posebnih predpisih štejejo za podatke pomembne za narodno obrambo.

Ne glede na določbe prejšnjega odstavka se lahko izdajajo organom ter organizacijam združenega dela in drugim organizacijam ter občanom tudi podatki temeljne geodetske izmere, pomembni za narodno obrambo, vendar le za namene za katere izkažejo upravičen interes, kolikor ni z drugimi predpisi drugače določeno.

Občanom se podatki iz prejšnjega odstavka lahko izdajajo samo v izvlečkih, če izkažejo za to utemeljen interes.

12. člen

(prenehal veljati)

13. člen

(prenehal veljati)

V. POSEBNE DOLOČBE

14.  člen

Kadar organizacije združenega dela ali druge organizacije naročajo ali opravljajo aerofotosnemanje ali geodetska merjenja, da bi dobile aerofotoposnetke ozemlja oziroma podatke potrebne za geodetske točke, načrte in karte, ki jih rabijo za svoje potrebe, so dolžne:

-        prijaviti aerofotosnemanje in geodetsko merjenje občinskemu geodetskemu organu najmanj 15 dni pred pričetkom del; pri tem morajo dati podatke o območju, obsegu, merilu, metodi snemanja, datumu začetka in predvidenem datumu zaključka;

-        brezplačno odstopiti temu organu, če to zahteva, kopije načrtov in kart ter elaboratov v namene uporabe in izdajanja.

15. člen

Če se predvideva izdelava geodetskih načrtov in kart v merilu 1 : 5000 ali manjšem merilu, ali če se namerava opraviti aerofotosnemanje, mora občinski geodetski organ to takoj sporočiti Geodetski upravi SR Slovenije.

Izvajalci izdelave geodetskih načrtov in kart v merilu 1 : 5000 ali manjšem in izvajalci aerofotosnemanja morajo na zahtevo Geodetske uprave SR Slovenije brezplačno odstopiti po eno kopijo načrta in kart ter aerofotoposnetkov, v roku dveh let po končanem aerofotosnemanju pa brezplačno odstopiti Geodetski upravi SR Slovenije negative aerofotoposnetkov zaradi njihovega arhiviranja, uporabe in izdajanja po določilih 11. in 12. člena tega zakona.

16. člen

Direktor Geodetske uprave SR Slovenije izda v dveh letih od uveljavitve tega zakona podrobnejše predpise za njegovo izvrševanje.

VI. KAZENSKE DOLOČBE

17. člen

Z denarno kaznijo od 100.000 do 1,000.000 dinarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba:

1.      če ne dovoli opravljati del temeljne geodetske izmere ali postavitve izmeritvenih znamenj in oznak na svojih nepremičninah (prvi odstavek 2. člena);

2.      če odstrani, uniči, poškoduje, zasuje ali samovoljno prestavi izmeritveno znamenje oziroma oznako ali brez odobritve zgradi objekt v vizuri med pozicijskimi točkami višjih redov (prvi odstavek 8. člena).

Z denarno kaznijo od 30.000 do 100.000 dinarjev se kaznuje za prekršek iz prejšnjega odstavka odgovorna oseba pravne osebe.

17.a člen

Z denarno kaznijo od 10.000 do 500.000 dinarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba:

1.      če v določenem roku ne prijavi občinskemu geodetskemu organu odstranitve, poškodbe, uničenja, zasutja ali samovoljne prestavitve izmeritvenih znamenj oziroma oznak (drugi odstavek 8. člena);

2.      če ne prijavi aerofotosnemanja in geodetskega merjenja (prva alinea 14. člena);

3.      če ne izroči kopij načrtov, kart elaboratov in aerofotoposnetkov oziroma negativov aerofotoposnetkov, kadar jih pristojni upravni organ za geodetske zadeve zahteva (druga alinea 14. člena in drugi odstavek 15. člena).

Z denarno kaznijo od 10.000 do 100.000 dinarjev se kaznuje za prekršek iz prejšnjega odstavka odgovorna oseba pravne osebe.

18. člen

Z denarno kaznijo od 5.000 do 100.000 dinarjev se kaznuje za prekršek posameznik za dejanja iz prvega odstavka 17. člena ter za dejanje iz 1. točke prvega odstavka 17.a člena.

Zakon o temeljni geodetski izmeri (Uradni list SRS, št. 16/74) vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:

»VII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

19. člen

V obdobju do 1975 se izvaja, ne glede na določbe tega zakona, izdelava temeljnih topografskih načrtov v merilu 1 : 500 do 10.000 po določbah odloka o finančnem programu za financiranje geodetskih del na območju SR Slovenije za obdobje 1971—1975 (Uradni list SRS, št. 26-167/71).

Ne glede na določbe 6. člena tega zakona sofinancira SR Slovenija v obdobju 1976 do 1980 izdelavo temeljnih topografskih načrtov v večjem merilu, in sicer največ do polovice stroškov glede na razvitost posameznih občin. Kriterije za sofinanciranje, programiranje in izvajanje izdelave teh načrtov določijo z družbenim dogovorom SR Slovenija in občine. Za SR Slovenijo sklene družbeni dogovor Izvršni svet Skupščine SR Slovenije.

20. člen

Občinski geodetski organ je dolžan v dveh letih po uveljavitvi tega zakona pismeno obvestiti lastnike oziroma uporabnike nepremičnin o vrsti in legi izmeritvenih znamenj temeljnih geodetskih točk postavljenih pred uveljavitvijo tega zakona.

21. člen

Z dnem, ko začne veljati ta zakon, se prenehajo uporabljati na območju SR Slovenije določbe uredbe o izdelavi izmeritve in zemljiškega katastra in njunem vzdrževanju (Uradni list SFRJ, št. 44/67), ki se nanašajo na izmeritev zemljišč.

22. člen

Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.«.

Zakon o geodetski službi (Uradni list SRS, št. 23/76) vsebuje naslednjo končno določbo:

»29. člen

Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.«.

Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o temeljni geodetski izmeri (Uradni list SRS, št. 42/86) vsebuje naslednjo končno določbo:

»5. člen

Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.«.