Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo
predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega
organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače.
Neuradno prečiščeno besedilo Zakona o
nematerializiranih vrednostnih papirjih obsega:
-
Zakon o nematerializiranih vrednostnih papirjih – ZNVP (Uradni list RS,
št. 23/99 z dne 8. 4. 1999),
-
Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o izvršbi in zavarovanju – ZIZ-A
(Uradni list RS, št. 75/02 z dne 22. 8. 2002),
-
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o nematerializiranih
vrednostnih papirjih – ZNVP-A (Uradni list RS, št. 114/06 z dne 9. 11. 2006),
-
Zakon o nematerializiranih vrednostnih papirjih – uradno prečiščeno
besedilo – ZNVP-UPB1 (Uradni list RS, št. 2/07 z dne 9. 1. 2007),
-
Zakon o trgu finančnih instrumentov – ZTFI (Uradni list RS, št. 67/07 z
dne 27. 7. 2007),
-
Zakon o spremembah Zakona o nematerializiranih vrednostnih papirjih –
ZNVP-B (Uradni list RS, št. 58/09 z dne 27. 7. 2009),
-
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o nematerializiranih
vrednostnih papirjih – ZNVP-C (Uradni list RS, št. 78/11 z dne 5. 10. 2011),
-
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o gospodarskih družbah –
ZGD-1I (Uradni list RS, št. 55/15 z dne 24. 7. 2015).
ZAKON
O NEMATERIALIZIRANIH VREDNOSTNIH
PAPIRJIH (ZNVP)
(neuradno prečiščeno besedilo št. 7)
I. SPLOŠNE DOLOČBE
Predmet zakona
1. člen
Ta zakon ureja način izdaje in prenosa
nematerializiranih vrednostnih papirjev, način zamenjave že izdanih vrednostnih
papirjev z vrednostnimi papirji, izdanimi v nematerializirani obliki, pogoje in
omejitve dostopa do podatkov o imetnikih nematerializiranih vrednostnih
papirjev ter pravila vodenja centralnega registra nematerializiranih vrednostnih
papirjev.
Prenos direktiv
1.a člen
S tem zakonom se v pravni red Republike
Slovenije prenaša:
-
Direktiva 98/26/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. maja 1998 o
dokončnosti poravnave pri plačilih in sistemih poravnave vrednostnih papirjev (UL
L št. 166 z dne 11. 6. 1998, str. 45), spremenjena z Direktivo 2009/44/ES
Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. maja 2009 o spremembi Direktive
98/26/ES o dokončnosti poravnave pri plačilih in sistemih poravnave vrednostnih
papirjev in Direktive 2002/47/ES o dogovorih o finančnem zavarovanju glede
povezanih sistemov in bančnih posojil (UL L št. 146 z dne 10. 6. 2009, str. 37)
in
-
Direktiva 2007/36/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. julija
2007 o uveljavljanju določenih pravic delničarjev družb, ki kotirajo na borzi
(UL L št. 184, z dne 14. julija 2007, str. 17).
Pojem nematerializiranega
vrednostnega papirja
2. člen
(1) Nematerializirani vrednostni papir je
izjava izdajatelja, vpisana v centralni register nematerializiranih vrednostnih
papirjev, s katero se izdajatelj zavezuje, da bo izpolnil obveznost iz
vrednostnega papirja osebi, ki je kot zakoniti imetnik vrednostnega papirja
vpisana v centralni register.
(2) Za pravice
imetnikov iz nematerializiranih vrednostnih papirjev in pravice tretjih na teh
papirjih se uporabljajo splošna pravila, določena v zakonu, ki ureja
obligacijska razmerja in v zakonu, ki ureja stvarnopravna razmerja, če ta zakon
ne določa drugače.
(3) Za delnice, izdane kot
nematerializirani vrednostni papir, se uporabljajo določbe Zakona o
gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 42/06 in 60/06 – popr.; v nadaljnjem
besedilu: ZGD-1), razen naslednjih določb:
-
drugi odstavek 174. člena,
-
179. člen,
-
180. člen,
-
tretji odstavek 236. člena,
-
243. do 246. člen,
-
(črtana),
-
peti odstavek 308. člena,
-
365. člen,
-
prvi in drugi stavek prvega odstavka 376. člena.
Centralni register
3. člen
(1) Centralni register nematerializiranih
vrednostnih papirjev (v nadaljnjem besedilu: centralni register) je centralna
informatizirana baza podatkov, v katero se vpisujejo pravice iz
nematerializiranih vrednostnih papirjev, vsakokratni imetniki teh pravic ter
morebitne pravice tretjih oseb na vrednostnih papirjih.
(2) Centralni register vodi delniška
družba, ustanovljena po zakonu, ki ureja trg vrednostnih papirjev, za
opravljanje storitev izračuna, izravnave in zagotavljanja izpolnitev, nastalih
na podlagi poslov z vrednostnimi papirji, sklenjenih na organiziranem trgu
vrednostnih papirjev (v nadaljnjem besedilu: klirinško depotna družba).
(3) (prenehal veljati)
Bistvene sestavine
4. člen
(1) Nematerializirani vrednostni papir mora
imeti naslednje bistvene sestavine, vpisane v centralni register:
1.
oznako vrste vrednostnega papirja,
2.
identifikacijske podatke o izdajatelju,
3.
podatek, ali je vrednostni papir imenski ali prinosniški,
4.
skupno število izdanih vrednostnih papirjev, vpisanih v centralni
register,
5.
če se vrednostni papir glasi na nominalni znesek: skupni nominalni
znesek izdanih vrednostnih papirjev, vpisanih v centralni register,
6.
datum vpisa vrednostnega papirja v centralni register.
(2) Nematerializirana delnica mora imeti
tudi naslednje bistvene sestavine, vpisane v centralni register:
1.
oznako razreda delnice,
2.
nominalni znesek, na katerega se glasi, ali oznako, da gre za kosovno
delnico,
3.
podatek, ali imetniku daje glasovalno pravico,
4.
če ima značilnost prednostne delnice, tudi vsebino prednostne pravice ali
prednostnih pravic imetnika.
(3) Nematerializirana obveznica ali drug
nematerializirani vrednostni papir, na podlagi katerega je imetnik od
izdajatelja upravičen zahtevati izplačilo glavnice in morebitnih obresti (v
nadaljnjem besedilu: nematerializirani dolžniški vrednostni papir), mora imeti
tudi naslednje bistvene sestavine, vpisane v centralni register:
1.
nominalni znesek, na katerega se glasi: znesek glavnice,
2.
če je imetnik upravičen do izplačila obresti: podatke o obrestni meri
ter o načinu in obdobjih obračuna obresti,
3.
podatke o zapadlosti obveznosti izdajatelja iz vrednostnega papirja,
4.
če ima izdajatelj pravico do predčasnega odpoklica:
-
podatke o odkupni vrednosti, za katero lahko
uresniči to pravico,
-
podatke o načinu uresničitve te pravice in
-
morebitne druge pogoje za uresničitev te
pravice,
5.
presečni dan pravne samostojnosti upravičenja za izplačilo glavnice in
morebitnih obresti, vsebovanih v posamezni anuiteti, izražen v številu
koledarskih ali delovnih dni pred zapadlostjo teh obveznosti.
(4) Nematerializirani vrednostni papir, ki
daje imetniku pravico do zamenjave za drug vrednostni papir, mora imeti tudi
naslednje bistvene sestavine, vpisane v centralni register:
1.
vsebino pravic iz vrednostnega papirja, za katerega ga je mogoče
zamenjati,
2.
menjalno razmerje, po katerem je mogoče opraviti zamenjavo,
3.
podatke o načinu uresničitve pravice do zamenjave,
4.
rok za uresničitev pravice do zamenjave, če je pravica vezana na rok in
5.
morebitne druge pogoje za uresničitev pravice do zamenjave.
(5) Nematerializirani vrednostni papir, ki
daje imetniku poleg ali namesto pravic iz drugega do četrtega odstavka tega
člena druge pravice, mora imeti v centralni register vpisano natančno vsebino
teh pravic.
Na koga se lahko glasi
nematerializirani vrednostni papir
5. člen
Nematerializirani vrednostni papir se lahko
glasi na ime ali na prinosnika.
Pridobitev, omejitev in prenehanje
pravic
6. člen
(1) Pravice imetnika iz nematerializiranega
vrednostnega papirja nastanejo z vpisom nematerializiranega vrednostnega
papirja na račun tega imetnika v centralnem registru in se prenesejo s prenosom
nematerializiranega vrednostnega papirja na račun novega imetnika v centralnem
registru.
(2) Pravice iz nematerializiranega
vrednostnega papirja, ki se vpisujejo v centralni register, se pridobijo,
omejijo ali prenehajo z ustreznim vpisom v centralnem registru, če zakon ne določa
drugače.
II. IZDAJATELJI NEMATERIALIZIRANIH VREDNOSTNIH PAPIRJEV
Izdajatelji, ki morajo izdati
nematerializirane vrednostne papirje
7. člen
(prenehal
veljati)
Izpolnitev obveznosti izdaje
nematerializiranih vrednostnih papirjev
8. člen
(prenehal
veljati)
Investicijski kuponi vzajemnih
skladov
9. člen
Določba prvega odstavka 7. člena tega
zakona ne velja za investicijske kupone vzajemnih skladov, ustanovljenih po
zakonu o investicijskih skladih in družbah za upravljanje (Uradni list RS, št.
6/94, 25/97, 32/97 – popr. in 10/98).
Pravica izdaje nematerializiranih
vrednostnih papirjev
10. člen
Izdajatelji drugih serijskih vrednostnih
papirjev smejo izdati nematerializirane vrednostne papirje oziroma opraviti
postopek zamenjave za nematerializirane vrednostne papirje.
III. IZDAJA NEMATERIALIZIRANIH VREDNOSTNIH PAPIRJEV
Nalog za izdajo vrednostnih papirjev
11. člen
(1) Ob izdaji nematerializiranih
vrednostnih papirjev mora izdajatelj klirinško depotni družbi izdati in
izročiti nalog, da v imenu in za račun izdajatelja izda nematerializirane
vrednostne papirje s tem, da v centralni register vpiše podatke o bistvenih
sestavinah nematerializiranih vrednostnih papirjev, in jih vpiše na račune
imetnikov, ki so vpisali in vplačali te vrednostne papirje (v nadaljnjem
besedilu: nalog za izdajo).
(2) Nalog za izdajo mora obsegati najmanj
naslednje sestavine:
1.
bistvene sestavine nematerializiranih vrednostnih papirjev, na izdajo
katerih se nanaša nalog (4. člen tega zakona);
2.
firmo oziroma ime upravičencev do nematerializiranih vrednostnih
papirjev z navedbo enolične identifikacije upravičencev in sedeža oziroma
prebivališča ter števila vrednostnih papirjev, ki se posameznemu upravičencu
izročijo;
3.
firmo, sedež, naslov in kontaktno osebo izdajatelja.
(3) (prenehal veljati)
Nepopoln nalog za izdajo
12. člen
(prenehal
veljati)
Izdaja vrednostnih papirjev
13. člen
(prenehal
veljati)
Zavrnitev naloga za izdajo
14. člen
Klirinško depotna družba zavrne nalog za
izdajo v naslednjih primerih:
1.
če se nalog za izdajo nanaša na izdajo delnic oziroma zamenljivih
obveznic, ki jih je mogoče veljavno izdati šele po ustreznem vpisu v sodni
register in takšen vpis ni bil opravljen;
2.
če se podatki iz naloga za izdajo ne ujemajo s podatki iz sklepa o
izdaji vrednostnih papirjev;
3.
v drugih primerih, ko na podlagi podatkov iz naloga za izdajo in nalogu
priložene dokumentacije izhaja, da bi bila izdaja vrednostnih papirjev, na
katere se nalog nanaša, nična.
Nastanek obveznosti izdajatelja
15. člen
Obveznost izdajatelja iz nematerializiranih
vrednostnih papirjev nastane v trenutku, ko klirinško depotna družba izda
nematerializirane vrednostne papirje s tem, da v centralni register vpiše podatke
o bistvenih sestavinah nematerializiranih vrednostnih papirjev in
nematerializirane vrednostne papirje vpiše na račune imetnikov v skladu z
nalogom za izdajo.
Upravičenje do donosov iz
nematerializiranega vrednostnega papirja
15.a člen
(1) Upravičenje do donosov iz
nematerializiranega vrednostnega papirja (v nadaljnjem besedilu: upravičenje do
donosov) je:
1.
pri nematerializirani delnici, dividendni obveznici ali drugem
vrednostnem papirju, ki vsebuje pravico imetnika do udeležbe v dobičku
izdajatelja: upravičenje zahtevati izplačilo dividende za posamezno poslovno
leto,
2.
pri nematerializiranih dolžniških vrednostnih papirjih: upravičenje
zahtevati izplačilo obresti oziroma glavnice, ki je vsebovano v dolžniškem
vrednostnem papirju,
3.
upravičenje do drugega denarnega izplačila, ki je vsebovano v nematerializiranem
vrednostnem papirju.
(2) Če izdajatelj s sklepom skupščine o
uporabi bilančnega dobička ne določi dospelosti upravičenja delničarjev za
izplačilo dividend na podlagi tega sklepa, ta terjatev dospe v 15 dneh po dnevu
zasedanja skupščine, na katerem je bil sprejet ta sklep.
(3) Če izdajatelj ne določi dospelosti
posameznega izplačila na podlagi nematerializiranega dolžniškega vrednostnega
papirja, upravičenje za izplačilo obresti in glavnice, vsebovanih v tem
izplačilu, dospe v dveh delovnih dneh po zadnjem dnevu obračunskega obdobja
tega izplačila.
Presečni dan pravne samostojnosti
upravičenja iz nematerializiranega vrednostnega papirja
15.b člen
(1) Presečni dan pravne samostojnosti
upravičenja iz nematerializiranega vrednostnega papirja (v nadaljnjem besedilu:
presečni dan pravne samostojnosti upravičenja) je dan, od katerega dalje
upravičenje do donosov, upravičenje do uresničevanja glasovalne pravice na
posamezni skupščini oziroma drugo upravičenje, ki je nastalo na podlagi
nematerializiranega vrednostnega papirja, pridobi pravno samostojnost tako, da
se na novega imetnika ne prenese več hkrati s prenosom nematerializiranega
vrednostnega papirja, na podlagi katerega je nastalo.
(2) Stanje imetnikov oziroma drugih
upravičencev do donosov iz nematerializiranih vrednostnih papirjev na presečni
dan pravne samostojnosti upravičenja se določi po stanju centralnega registra v
časovnem trenutku zaprtja informacijskega sistema vodenja računov nematerializiranih
vrednostnih papirjev na ta dan, tako da se upravičenje iz prejšnjega odstavka s
prenosom nematerializiranega vrednostnega papirja ne prenese več na novega
imetnika, če je bil prenos v centralnem registru izvršen po tem časovnem
trenutku.
(3) Presečni dan pravne samostojnosti
upravičenja določi izdajatelj s pravnim poslom, ki je pravni temelj nastanka
tega upravičenja.
(4) Če je pravni temelj nastanka
upravičenja iz prvega odstavka tega člena sklep skupščine oziroma drugega
organa izdajatelja nematerializiranih delnic, določitev presečnega dne pravne
samostojnosti upravičenja na dan, ki je pred dnem zasedanja skupščine, ki je
sprejela tak sklep, oziroma dnem izdaje sklepa, ki ga je izdal drug organ izdajatelja,
nima pravnega učinka.
(5) Če izdajatelj s sklepom skupščine o
uporabi bilančnega dobička oziroma z amortizacijskim načrtom oziroma drugim
pravnim poslom, ki je pravni temelj nastanka upravičenja do donosov, ne določi
presečnega dne pravne samostojnosti teh upravičenj, je presečni dan pravne
samostojnosti teh upravičenj dan, ki je dva delovna dneva pred dospelostjo teh
upravičenj.
IV. UVELJAVLJANJE PRAVIC IZ NEMATERIALIZIRANIH
VREDNOSTNIH PAPIRJEV
Zakoniti imetnik
16. člen
(1) Pravice iz nematerializiranega
vrednostnega papirja lahko uveljavlja le njegov zakoniti imetnik.
(2) Zakoniti imetnik nematerializiranega
vrednostnega papirja je tista oseba, v korist katere je nematerializirani
vrednostni papir vpisan v centralnem registru, razen če je bil vpis
nematerializiranega vrednostnega papirja v njeno korist opravljen brez naloga
izdajatelja, prejšnjega imetnika oziroma drugega veljavnega pravnega temelja.
(3) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka
postane dobroverna oseba, v korist katere je bil nematerializirani vrednostni
papir vpisan v centralnem registru, zakoniti imetnik in pridobi pravice iz
nematerializiranega vrednostnega papirja, tudi če je bil vpis
nematerializiranega vrednostnega papirja v njeno korist opravljen brez naloga
izdajatelja, prejšnjega imetnika oziroma drugega veljavnega pravnega temelja.
(4) Kadar je bil nematerializirani
vrednosti papir vpisan v korist posamezne osebe na podlagi posla, sklenjenega
na organiziranem trgu, se v smislu prejšnjega odstavka šteje, da je njegov
pridobitelj dobroveren.
Pravice imetnika nematerializiranega
vrednostnega papirja
16.a člen
(1) Z vpisom nematerializiranega
vrednostnega papirja v njegovo korist v centralnem registru pridobi zakoniti
imetnik pravice iz tega vrednostnega papirja in pravico razpolagati s tem
vrednostnim papirjem.
(2) Pravice iz nematerializiranega
vrednostnega papirja so pravice, ki so vsebovane v tem vrednostnem papirju.
(3) Pravice zakonitega imetnika iz
nematerializiranega vrednostnega papirja lahko ta uresničuje neposredno v
razmerju do izdajatelja tega vrednostnega papirja.
(4) Imetnik razpolaga z nematerializiranim
vrednostnim papirjem tako, da članu klirinško depotne družbe, ki vodi njegov
račun nematerializiranih vrednostnih papirjev, izda ustrezen nalog za prenos
teh vrednostnih papirjev v korist drugega imetnika ali za vpis pravice tretjega
na tem vrednostnem papirju.
V. VODENJE CENTRALNEGA REGISTRA
1. Splošne določbe
Račun nematerializiranih vrednostnih
papirjev
17. člen
(1) Centralni
register sestavljajo računi nematerializiranih vrednostnih papirjev (v
nadaljnjem besedilu: računi).
(2) Pri vsakem
računu se vodijo podatki o imetniku računa, o vrsti računa, o članu oziroma
članih klirinško depotne družbe, ki smejo vnašati naloge za vpise glede tega
računa, ter o vrsti vpisov, za katere smejo ti člani vnašati naloge.
(3) Na računih se
vzdržujejo stanja nematerializiranih vrednostnih papirjev. Vzdrževanje stanj
nematerializiranih vrednostnih papirjev na računu pomeni tekoče vzdrževanje
podatkov o vrsti in količini nematerializiranih vrednostnih papirjev na računu
ter o morebitnih pravicah tretjih in drugih bremenih na teh vrednostnih
papirjih.
Podatki o imetnikih računov in članih
klirinško depotne družbe
18. člen
(1) Za označitev
imetnika računa oziroma člana klirinško depotne družbe se uporablja enolična
identifikacija.
(2) Poleg enolične
identifikacije imetnika računa se v centralni register vpišejo tudi osebno ime,
firma oziroma naziv imetnika računa, njegov naslov oziroma sedež ter davčna
številka.
(3) Organi, ki vodijo poslovni register,
register prebivalstva oziroma davčni register, klirinško depotni družbi tekoče
sporočajo podatke iz prejšnjega odstavka.
(4) Klirinško depotna družba sporočene
podatke iz drugega odstavka tega člena tekoče vpisuje v centralni register.
Izpisek stanja na računu
19. člen
Klirinško depotna družba vsakemu imetniku
enkrat letno izda izpisek stanja na računu na dan 31. decembra preteklega leta.
1.A Vpisi v centralnem registru
Vrste vpisov
20. člen
(1) Vpisi, ki jih
je mogoče opraviti v centralnem registru, se razvrščajo med:
1.
vpise, ki spreminjajo število nematerializiranih vrednostnih papirjev, vpisanih
v centralnem registru;
2.
vpise, ki ne spreminjajo števila nematerializiranih vrednostnih
papirjev, vpisanih v centralnem registru.
(2) Vpisi, ki
spreminjajo število nematerializiranih vrednostnih papirjev, vpisanih v
centralnem registru, so:
1.
izdaje nematerializiranih vrednostnih papirjev,
2.
izbrisi nematerializiranih vrednostnih papirjev, in
3.
zamenjave nematerializiranih vrednostnih papirjev.
(3) Vpisi, ki ne spreminjajo števila
nematerializiranih vrednostnih papirjev, vpisanih v centralnem registru, so:
1.
prenosi nematerializiranih vrednostnih papirjev med različnimi računi;
2.
vpisi in izbrisi glede pravic tretjih in drugih bremen na
nematerializiranih vrednostnih papirjih.
Opravljanje vpisov
21. člen
(1) Posamezen vpis
se v centralnem registru opravi na podlagi vnesenega naloga za tak vpis.
(2) Klirinško
depotna družba v pravilih poslovanja določi trenutek, od katerega nalog za vpis
velja za vnesenega, ter pogoje, ki morajo biti izpolnjeni, da nalog za vpis velja
za vnesenega. Vneseni nalog je nepreklicen. Začetek postopka prisilne
poravnave, stečaja, prisilne likvidacije ali drug postopek, čigar začetek
povzroči omejitev ali prenehanje veljavnosti nalogov osebe, nad katero je ta
postopek začet, ne vpliva na veljavnost naloga za vpis, ki je bil v centralni
register vnesen pred začetkom takšnega postopka ali ki je bil v centralni
register vnesen po trenutku začetka takšnega postopka, vendar v slednjem
primeru le, če oseba, ki je v centralni register vnesla nalog za tak vpis, ni
vedela niti ni mogla vedeti za začetek takšnega postopka.
Vrste nalogov
22. člen
(1) Nalogi za vpis
so enostranski in dvostranski.
(2) Med
enostranske naloge spadajo nalogi za vpise, ki spreminjajo število
nematerializiranih vrednostnih papirjev, vpisanih v centralnem registru, ter
nalogi za vpise in izbrise pravic tretjih in drugih bremen na
nematerializiranih vrednostnih papirjih. Enostranski nalog se v centralni
register vnese z enim samim vnosom.
(3) Med
dvostranske naloge spadajo nalogi za prenose nematerializiranih vrednostnih
papirjev med različnimi računi. Dvostranski nalog se v centralni register vnese
z dvema komplementarnima vnosoma: vnosom na strani izročitelja
nematerializiranih vrednostnih papirjev (izročitveni del naloga) in vnosom na
strani prejemnika nematerializiranih vrednostnih papirjev (prejemni del
naloga). Če sta vnosa komplementarna, se uparita.
Podrobnejša pravila
23. člen
Podrobnejši način vodenja centralnega
registra, vključno s podrobnejšo opredelitvijo vrst računov ter načina vodenja
računov, podrobnejšo opredelitvijo vrst nalogov in vrst vpisov v centralnem
registru, podrobnejšo ureditvijo vnašanja nalogov za vpise v centralni
register, uparjanja ter opravljanja vpisov določi klirinško depotna družba v
pravilih poslovanja.
23.a člen
(črtan)
24. člen
(črtan)
25. člen
(črtan)
2. Predmet vpisa
Predmet vpisa
26. člen
V centralni register se vpisujejo:
1.
nematerializirani vrednostni papirji;
2.
pravice iz nematerializiranih vrednostnih papirjev in njihovi imetniki;
3.
pravice tretjih na nematerializiranem vrednostnem papirju in imetniki
teh pravic;
4.
prepovedi in omejitve prenosljivosti nematerializiranih vrednostnih
papirjev.
Pravice iz nematerializiranega
vrednostnega papirja
27. člen
V centralni register se vpišejo pravice iz
nematerializiranega vrednostnega papirja v skladu z nalogom za izdajo (11. člen
tega zakona).
Pravice tretjih na nematerializiranem
vrednostnem papirju
28. člen
(1) Na nematerializiranem vrednostnem
papirju lahko tretji pridobi:
1.
zastavno pravico;
2.
pravico užitka;
3.
odkupno pravico;
4.
predkupno pravico.
(2) Pravice iz prejšnjega odstavka, ki so
vpisane v centralni register, učinkujejo nasproti vsakokratnemu imetniku
nematerializiranega vrednostnega papirja.
Omejitev prenosljivosti
29. člen
Prenosljivost serijskih vrednostnih
papirjev se lahko omeji samo pod pogoji in na način, določen z zakonom.
Izdajateljeva omejitev prenosljivosti
30. člen
(1) Izdajatelj
lahko ob izdaji imenskih nematerializiranih delnic omeji njihovo prenosljivost
samo pod pogoji in na način, določen v drugem odstavku 236. člena in v 237.
oziroma 238. členu ZGD-1.
(2) Omejitev iz prejšnjega odstavka vpiše
klirinško depotna družba v centralni register na podlagi naloga za izdajo (11.
člen tega zakona), če je nalogu priložen veljaven sklep o omejitvi
prenosljivosti. Pri vpisu omejitve se vpiše tudi organ izdajatelja, ki je
pristojen odločati o dovoljenju za prenos.
(3) Določbi prvega in drugega odstavka tega
člena se smiselno uporabljata tudi za omejitev prenosljivosti imenskih
obveznic.
(4) Določbi prvega in drugega odstavka tega
člena se smiselno uporabljata tudi za omejitev prenosljivosti vrednostnih
papirjev, določeno s posebnim zakonom.
Omejitev prenosljivosti na podlagi
soglasja imetnika
31. člen
(1) Po izdaji nematerializiranih imenskih
vrednostnih papirjev lahko izdajatelj omeji prenosljivost samo pod pogoji in na način, določen v drugem odstavku 236. člena
in v 237. oziroma 238. členu ZGD-1, in samo tistih,
katerih imetniki s tem soglašajo.
(2) Soglasje imetnika iz prejšnjega
odstavka mora biti izdano v obliki notarskega zapisa.
(3) Omejitev prenosljivosti iz prvega
odstavka tega člena vpiše klirinško depotna družba na podlagi naloga
izdajatelja ali imetnika. Nalogu mora biti priložen odpravek notarskega zapisa
iz prejšnjega odstavka. Pri vpisu omejitve se vpiše tudi organ izdajatelja, ki
je pristojen odločati o dovoljenju za prenos.
Pravica do prepovedi razpolaganja
32. člen
(1) Imetnik
nematerializiranega vrednostnega papirja se lahko s pravnim poslom odpove
razpolaganju s tem vrednostnim papirjem v korist določene osebe.
(2) Pri prodaji
nematerializiranega vrednostnega papirja, ki je predmet pravice do prepovedi
razpolaganja iz prejšnjega odstavka tega člena, v postopku prisilne izvršbe ima
imetnik te pravice predkupno pravico.
(3) Za pravico do
prepovedi razpolaganja iz prvega odstavka tega člena se smiselno uporabljajo
40., 41., 42. in 56. člen tega zakona.
3. Odškodninska
odgovornost
Odškodninska odgovornost klirinško
depotne družbe in člana klirinško depotne družbe
33. člen
V razmerju med uporabnikom storitev in
klirinško depotno družbo oziroma med uporabnikom storitev in članom klirinško
depotne družbe veljajo pravila o poslovni odškodninski odgovornosti v skladu z
zakonom, ki ureja obligacijska razmerja.
34. člen
(črtan)
VI. PRENOS NEMATERIALIZIRANIH VREDNOSTNIH PAPIRJEV NA
PODLAGI PRAVNEGA POSLA
Prenos pravic iz nematerializiranega
vrednostnega papirja
35. člen
(1) Pravice iz
nematerializiranega vrednostnega papirja se prenašajo s prenosom
nematerializiranega vrednostnega papirja med računi.
(2) Če je
nematerializiran vrednostni papir omejeno prenosljiv (30. oziroma 31. člen tega
zakona), sme oseba, ki na strani izročitelja opravlja vnos za prenos takega
vrednostnega papirja, to storiti le po predhodni ugotovitvi, da je dovoljenje
izdajatelja za tak prenos dano. To ne velja v primeru, če dovoljenje
izdajatelja za konkretni prenos ni potrebno.
(3) Če je na
nematerializiranem vrednostnem papirju vpisana prepoved razpolaganja iz 32.
člena tega zakona, sme oseba, ki vnaša izročitveni del naloga za prenos takega
vrednostnega papirja, oziroma oseba, ki vnaša nalog za vpis pravic tretjih na
takem vrednostnem papirju, to storiti le po predhodni ugotovitvi, da je dano
dovoljenje osebe, v korist katere je prepoved razpolaganja vpisana. To ne
velja, če gre za vpis na podlagi sodne odločbe.
36. člen
(črtan)
37. člen
(črtan)
Prenos nematerializiranih vrednostnih
papirjev na podlagi poslov, sklenjenih na organiziranem trgu ali večstranskem
sistemu trgovanja
38. člen
(1) Kadar se
poravnava poslov, sklenjenih na organiziranem trgu ali večstranskem sistemu
trgovanja (v nadaljnjem besedilu: MTF), opravlja prek poravnalnega sistema, ki
ga upravlja klirinško depotna družba, velja obvestilo organizatorja trgovanja
oziroma upravljavca MTF o sklenjenih poslih kot že uparjen dvostranski nalog za
prenos nematerializiranih vrednostnih papirjev z računa prodajalca oziroma
izročitelja na račun kupca oziroma prejemnika.
(2) MTF je
večstranski sistem trgovanja kot je opredeljen v zakonu, ki ureja trg finančnih
instrumentov.
39. člen
(črtan)
39.a člen
(črtan)
VII. VPIS PRAVIC TRETJIH NA VREDNOSTNEM PAPIRJU NA
PODLAGI PRAVNEGA POSLA
1. Skupne določbe
Nalog za vpis
40. člen
(1) Kadar je pravni posel podlaga za
nastanek pravic tretjih na nematerializiranem vrednostnem papirju (v nadaljnjem
besedilu: pravice na vrednostnem papirju) iz prvega odstavka 28. člena tega
zakona, se pravice vpišejo v centralni register na podlagi naloga imetnika
vrednostnega papirja.
(2) Nalog za vpis pravice na vrednostnem
papirju mora obsegati:
1.
firmo in sedež oziroma ime in naslov imetnika in osebe, v korist katere
se zahteva vpis pravice (v nadaljnjem besedilu: upravičenec),
2.
enolično identifikacijo imetnika in upravičenca,
3.
natančno označbo vrednostnih papirjev, na katerih naj se vpiše pravica,
4.
število vrednostnih papirjev, na katerih naj se vpiše pravica,
5.
vsebino pravice,
6.
rok trajanja pravice, če je njeno trajanje omejeno,
7.
pravni temelj nastanka pravice,
8.
podpis imetnika,
9.
druge sestavine, ki jih določa zakon za posamezno vrsto pravice na
vrednostnem papirju.
Vpis pravice na vrednostnem papirju
41. člen
(1) Pravica na vrednostnem papirju se vpiše
v centralni register tako, kot je njena vsebina navedena v nalogu za vpis.
(2) Pri pravici se vpiše tudi upravičenec.
Učinek vpisa pravice na vrednostnem
papirju
42. člen
Pravice na vrednostnem papirju učinkujejo
nasproti tretjim od vpisa v centralni register.
2. Zastavna pravica
Pridobitev zastavne pravice
43. člen
(1) Zastavni upnik pridobi zastavno pravico
na vrednostnem papirju z vpisom zastavne pravice v centralnem registru.
(2) Določba prejšnjega odstavka se smiselno
uporablja tudi za pridobitev zastavne pravice na vrednostnem papirju, ki je že
zastavljen drugemu, in za zastavno pravico na obstoječi zastavni pravici v
dobro tretje osebe.
Nalog za vpis zastavne pravice
44. člen
(1) Nalog za vpis zastavne pravice mora
poleg podatkov iz drugega odstavka 40. člena tega zakona obsegati tudi:
1.
firmo in sedež oziroma ime in naslov dolžnika, kadar je imetnik
vrednostni papir zastavil za tuj dolg,
2.
enolično identifikacijo dolžnika, kadar je imetnik vrednostni papir
zastavil za tuj dolg,
3.
višino in dospelost terjatve, ki je zavarovana z zastavno pravico,
4.
navedbo člana klirinško depotne družbe, ki ga je zastavni upnik
pooblastil za razpolaganje z zastavljenim vrednostnim papirjem za račun
zastavnega upnika.
(2) Nalog za vpis zastavne pravice lahko
obsega tudi navedbo, da je upravičenec do izplačila dividend oziroma drugih
donosov iz zastavljenih vrednostnih papirjev zastavni upnik oziroma imetnik
vrednostnega papirja.
(3) Kadar nalog za vpis zastavne pravice ne
obsega navedbe iz prejšnjega odstavka se šteje, da je upravičenec do izplačila
dividend oziroma drugih donosov iz zastavljenih vrednostnih papirjev zastavni
upnik.
Vpis pravice zastavnega upnika do
donosov
45. člen
Kadar je zastavni upnik upravičenec do
donosov iz zastavljenih vrednostnih papirjev, se hkrati z vpisom zastavne
pravice vpiše tudi to upravičenje zastavnega upnika.
Vpis zakonite zastavne pravice
pooblaščenega udeleženca
46. člen
(1) Kadar ima pooblaščeni udeleženec, ki za
imetnika na podlagi pogodbe o borznem posredovanju opravlja posle nakupa in
prodaje vrednostnih papirjev na organiziranem trgu, zastavno pravico na
vrednostnih papirjih, ki so predmet te pogodbe, vpiše klirinško depotna družba
zastavno pravico na podlagi naloga pooblaščenega udeleženca.
(2) Za nalog pooblaščenega udeleženca se
smiselno uporabljajo določbe prvega odstavka 44. člena tega zakona.
Prodaja zastavljenega
nematerializiranega vrednostnega papirja
47. člen
(1) Kadar dolžnik ob zapadlosti ne poravna
terjatve, zavarovane z zastavo vrednostnega papirja, s katerim se trguje na
organiziranem trgu, lahko zastavni upnik proda zastavljeni vrednostni papir na
organiziranem trgu po osmih dneh od dneva, ko je opozoril dolžnika, pa tudi
zastavitelja, če to ni ista oseba, da bo tako ravnal. Opozorilo mora poslati s
priporočeno poštno pošiljko.
(2) V primeru iz prejšnjega odstavka mora
upnik nalogu, s katerim pooblasti pooblaščenega udeleženca, da za njegov račun
proda vrednostni papir na organiziranem trgu, priložiti kopijo obvestila in
dokaz o oddaji na pošto iz prejšnjega odstavka.
(3) Hkrati s prenosom vrednostnega papirja
zaradi izpolnitve obveznosti iz prodaje na podlagi posla iz prvega odstavka
tega člena, se vpiše izbris zastavne pravice.
Vpis izbrisa zastavne pravice
48. člen
(1) Izbris zastavne pravice vpiše član
klirinško depotne družbe iz 4. točke prvega odstavka 44. člena tega zakona na
podlagi naloga zastavnega upnika ali imetnika vrednostnega papirja.
(2) Za nalog zastavnega upnika iz prejšnjega
odstavka se smiselno uporablja določba prvega odstavka 44. člena tega zakona.
(3) Nalogu imetnika iz prvega odstavka tega
člena mora biti priložena notarsko overjena izjava upnika, da dovoljuje vpis
izbrisa zastavne pravice, oziroma pravnomočna sodna odločba, ki nadomešča
takšno izjavo.
(4) Hkrati z vpisom izbrisa zastavne
pravice se vpiše tudi izbris upravičenja zastavnega upnika iz 45. člena tega
zakona.
3. Užitek na vrednostnem papirju
Užitek na vrednostnem papirju
49. člen
(1) Užitek na vrednostnem papirju je
pravica tretje osebe do izplačila dividend oziroma drugih donosov iz
vrednostnega papirja.
(2) Užitek na vrednostnem papirju se
pridobi na podlagi pravnega posla, s katerim imetnik vrednostnega papirja
(užitkodajalec) na tretjo osebo (užitkar) prenese pravico do izplačila dividend
oziroma drugih donosov iz vrednostnega papirja.
Trajanje užitka
50. člen
(1) Kadar je užitkar fizična oseba, preneha
užitek s smrtjo užitkarja, če ni s pravnim poslom določen krajši rok trajanja
užitka.
(2) Kadar je užitkar pravna oseba, mora
biti s pravnim poslom določen rok trajanja užitka, ki ne sme biti daljši od 30
let. Če s pravnim poslom rok trajanja užitka ni določen oziroma je določen rok,
ki je daljši od 30 let, užitek preneha z iztekom 30 let. Pred iztekom roka
užitek preneha s prenehanjem pravne osebe.
Učinek vpisa užitka
51. člen
Z vpisom užitka v centralni register
pridobi užitkar pravico do izplačila dividend oziroma drugih donosov iz
vrednostnega papirja.
Vpis izbrisa užitka
52. člen
(1) Izbris užitka se vpiše na podlagi
naloga imetnika vrednostnega papirja.
(2) Kadar imetnik zahteva vpis izbrisa
užitka pred iztekom roka trajanja užitka, mora nalogu priložiti notarsko
overjeno izjavo užitkarja, da dovoljuje vpis izbrisa užitka, oziroma
pravnomočno sodno odločbo, ki nadomešča takšno izjavo.
4. Odkupna pravica
Odkupna pravica
53. člen
(1) Odkupna pravica je enostransko
oblikovalno upravičenje, z uresničitvijo katerega je sklenjena pogodbo o
prodaji vrednostnega papirja, ki je predmet odkupne pravice, med imetnikom
vrednostnega papirja kot prodajalcem in imetnikom odkupne pravice kot kupcem,
za določeno ceno v določenem času oziroma na določen dan.
(2) Rok za uresničitev odkupne pravice ne
more biti daljši od pet let.
Uresničitev odkupne pravice
54. člen
(1) Odkupni upravičenec uresniči odkupno
pravico tako, da imetnika vrednostnega papirja, na katerega je vpisana odkupna
pravica, s priporočeno poštno pošiljko obvesti, da vrednostni papir kupi za
ceno, določeno s pravnim poslom, ki je bil temelj za pridobitev odkupne
pravice.
(2) Hkrati z izjavo iz prejšnjega odstavka
mora odkupni upravičenec plačati kupnino ali jo položiti pri sodišču.
Vpis odkupne pravice
55. člen
Nalog za vpis odkupne pravice mora poleg
podatkov iz drugega odstavka 40. člena tega zakona obsegati tudi:
1.
ceno, po kateri je mogoče odkupiti vrednostni papir,
2.
dan, na katerega je odkupno pravico mogoče uresničiti oziroma rok
trajanja odkupne pravice.
Izbris odkupne pravice
56. člen
(1) Izbris odkupne pravice se vpiše na
podlagi naloga imetnika vrednostnega papirja.
(2) Kadar imetnik zahteva vpis izbrisa
odkupne pravice pred dnem, določenim za njeno uresničitev, oziroma pred iztekom
roka trajanja odkupne pravice, mora nalogu priložiti notarsko overjeno izjavo
odkupnega upravičenca, da dovoljuje vpis izbrisa odkupne pravice, oziroma
pravnomočno sodno odločbo, ki nadomešča takšno izjavo.
(3) Kadar se vrednostni papir, na katerem
je vpisana odkupna pravica, prenese na odkupnega upravičenca, se hkrati s
prenosom izbriše odkupna pravica.
Neprenosljivost odkupne pravice
57. člen
Odkupna pravica ni prenosljiva s pravnimi
posli med živimi.
5. Predkupna pravica
Vpis predkupne pravice
58. člen
(1) Nalog za vpis predkupne pravice mora
poleg podatkov iz drugega odstavka 40. člena tega zakona obsegati tudi rok
trajanja predkupne pravice.
(2) Predkupni upravičenec pridobi predkupno
pravico z vpisom predkupne pravice v centralnem registru.
Izbris predkupne pravice
59. člen
Za izbris predkupne pravice se smiselno
uporabljajo določbe 56. člena tega zakona.
VIII. VPISI NA PODLAGI ODLOČB DRŽAVNIH ORGANOV
Opravljanje vpisov na podlagi odločb
državnih organov
60. člen
Klirinško depotna družba mora vnesti in
izvršiti vpise na podlagi odločbe, ki jo je v postopku izvršbe ali zavarovanja
ali v drugem postopku v mejah svojih pristojnosti izdalo sodišče ali drug
državni organ in katere predmet so nematerializirani vrednostni papirji, v
skladu z zakonom, na podlagi katerega je bila taka odločba izdana.
61. člen
(črtan)
62. člen
(črtan)
63. člen
(črtan)
Prenos na univerzalnega pravnega
naslednika
64. člen
(1) Klirinško depotna družba prenese
nematerializirane vrednostne papirje iz računa imetnika na račune njegovih
dedičev na podlagi pravnomočnega sklepa o dedovanju oziroma drugega ustreznega
izvršilnega naslova.
(2) V drugih primerih univerzalnega
pravnega nasledstva prenese klirinško depotna družba nematerializirane
vrednostne papirje iz računa pravnega prednika na račune pravnih naslednikov na
podlagi ustreznega dokaza o pravnem nasledstvu (na primer: sklepa o vpisu
pripojitve v sodni register pri prevzemni družbi).
IX. VODENJE REGISTROV IMENSKIH VREDNOSTNIH PAPIRJEV
Vodenje registrov imenskih
vrednostnih papirjev
65. člen
(1) Klirinško
depotna družba v imenu in za račun izdajateljev imenskih vrednostnih papirjev,
vpisanih v centralnem registru, vodi delniško knjigo oziroma register imenskih
vrednostnih papirjev.
(2) Prenos pravic iz imenskega vrednostnega
papirja oziroma vpis pravic tretjih na imenskem vrednostnem papirju v
centralnem registru ima nasproti izdajatelju pravne učinke ustreznega vpisa v
delniški knjigi oziroma registru imenskih vrednostnih papirjev.
66. člen
(črtan)
Položaj delničarja kot procesna
predpostavka za pravno sredstvo
66.a člen
(prenehal
veljati)
Izvrševanje pravic iz prinosniških
vrednostnih papirjev
67. člen
(1) Zaradi
udeležbe na skupščini in uresničevanja pravic, ki se na njej uveljavljajo, mora
imetnik prinosniških delnic družbi dokazati, da je njihov imetnik in kakšen je
njegov delež na presečni dan iz tretjega odstavka 297. člena ZGD-1 s pisnim
potrdilom o stanju na računu vrednostnih papirjev, ki ga mora dostaviti družbi
najpozneje dva dni pred zasedanjem skupščine.
(2) Potrdilo iz
prejšnjega odstavka se glasi na prinosnika in se lahko uporablja samo kot
izkazni papir za uveljavljanje upravičenja, v zvezi s katerim se izdaja. Izda
ga član klirinško depotne družbe, pri katerem se za imetnika vodijo vrednostni
papirji na računu vrednostnih papirjev pri klirinško depotni družbi ali
klirinško depotna družba, če se vrednostni papirji za imetnika vodijo
neposredno na računu pri klirinško depotni družbi. Vsebovati mora te podatke:
1.
firmo in naslov oziroma sedež člana klirinško depotne družbe ali
klirinško depotne družbe, če je potrdilo iz prejšnjega odstavka izdala
klirinško depotna družba;
2.
število imetnikovih delnic in njihov razred, če so delnice z nominalnim
zneskom pa tudi nominalni znesek delnic;
3.
navedbo upravičenja, v zvezi s katerim se potrdilo izdaja, in
4.
presečni dan iz tretjega odstavka 297. člena ZGD-1.
(3) Določbe
prejšnjega odstavka se smiselno uporabljajo tudi za potrdilo, izdano zaradi
uresničevanja pravice do dividende, prednostne pravice do vpisa novih delnic,
pravice zahtevati sklic skupščine in drugih pravic iz prinosniških delnic ali
obveznic. Če mora v takem primeru imetnik delnic ali obveznic dokazati, da je
njihov imetnik v določenem obdobju, se mora potrdilo namesto na presečni dan iz
tretjega odstavka 297. člena ZGD-1 nanašati na to obdobje.
X. ZAMENJAVA ŽE IZDANIH VREDNOSTNIH PAPIRJEV Z
NEMATERIALIZIRANIMI VREDNOSTNIMI PAPIRJI
Postopek zamenjave
68. člen
(1) Zamenjava vrednostnih papirjev z
nematerializiranimi vrednostnimi papirji se opravi tako, da se že izdani
vrednostni papirji izročijo klirinško depotni družbi, le-ta pa vpiše
nematerializirane vrednostne papirje na račun vrednostnih papirjev imetnikov,
ki so izročili vrednostne papirje klirinško depotni družbi, oziroma za račun
katerih so bili vrednostni papirji izročeni klirinško depotni družbi.
(2) Zamenjava vrednostnih papirjev z
nematerializiranimi vrednostnimi papirji se opravi na podlagi sklepa
izdajatelja o zamenjavi.
(3) Izdajatelj, ki sprejme sklep iz
prejšnjega odstavka, mora v roku 15 dni po sprejemu sklepa iz prejšnjega
odstavka v dnevnem časopisju, ki izhaja na celotnem območju Republike
Slovenije, objaviti javni poziv vsem imetnikom vrednostnih papirjev, da te
vrednostne papirje izročijo klirinško depotni družbi zaradi zamenjave za
nematerializirane vrednostne papirje. V sklepu mora izdajatelj določiti tudi
rok za zamenjavo, ki ne sme biti krajši od 30 dni in ne daljši od 90 dni, šteto
od objave sklepa.
(4) Z dnem objave sklepa iz drugega
odstavka tega člena so vrednostni papirji, na katere se nanaša sklep,
razveljavljeni in jih imetniki lahko uporabijo zgolj kot legitimacijski papir
za uresničitev pravice do zamenjave.
(5) Podrobnejši postopek zamenjave določi
klirinško depotna družba v pravilih poslovanja.
Zamenjava ob prenosu vrednostnega
papirja
69. člen
(1) Imetniki vrednostnih papirjev iz 68.
člena tega zakona ali oseba, ki hrani takšne vrednostne papirje v imenu in za
račun imetnika, morajo izročiti vrednostni papir klirinško depotni družbi še
pred iztekom roka iz tretjega odstavka 68. člena tega zakona, kadar želijo
opraviti prenos pravic iz vrednostnega papirja oziroma uveljaviti pravice iz
vrednostnega papirja.
(2) Klirinško depotna družba opravi
zamenjavo vrednostnega papirja z nematerializiranim vrednostnim papirjem
posameznega imetnika na način, določen v prvem odstavku 68. členu tega zakona,
ko ji ta imetnik izroči vrednostni papir.
XI. IZDAJA, IZBRIS ALI ZAMENJAVA VREDNOSTNIH PAPIRJEV
ZARADI KORPORACIJSKIH DEJANJ IZDAJATELJA
1. Skupne določbe
Uporaba določb
70. člen
Če ni v tem poglavju določeno drugače, se
za izdajo, izbris ali zamenjavo nematerializiranih delnic ali drugih
vrednostnih papirjev zaradi:
1.
spremembe osnovnega kapitala delniške družbe,
2.
spremembe statuta delniške družbe glede bistvenih sestavin delnic,
3.
statusnega preoblikovanja, pri katerem je udeležena delniška družba,
4.
prenehanja izdajatelja brez pravnega nasledstva ali
5.
drugega korporacijskega dejanja izdajatelja,
smiselno uporabljajo določbe III. poglavja
tega zakona.
Presečni dan za izdajo, zamenjavo ali
izbris nematerializiranih delnic
70.a člen
(1) Presečni dan za izdajo, zamenjavo ali
izbris nematerializiranih delnic na podlagi naslednjih korporacijskih dejanj
izdajatelja:
1.
povečanja osnovnega kapitala iz sredstev družbe,
2.
zmanjšanja osnovnega kapitala z združitvijo delnic,
3.
združitve, delitve ali drugih statusnih preoblikovanj, pri katerih je
udeležen izdajatelj,
je dan, ki je en delovni dan pred dnem, na
katerega klirinško depotna družba začne izvrševati vpise v centralnem registru
v zvezi s tem korporacijskim dejanjem izdajatelja.
(2) Od trenutka zaprtja informacijskega
sistema vodenja računov nematerializiranih vrednostnih papirjev na presečni dan
iz prejšnjega odstavka do trenutka, ko klirinško depotna družba v centralnem
registru izvrši vse vpise v zvezi s korporacijskim dejanjem izdajatelja iz
prejšnjega odstavka, ni dovoljeno izvršiti nobenega naloga oziroma drugega
vpisa, katerega predmet so nematerializirani vrednostni papirji iz prejšnjega
odstavka.
(3) Za upravičenja do izdaje, zamenjave ali
izbrisa nematerializiranih delnic na podlagi korporacijskih dejanj izdajatelja
iz prvega odstavka tega člena se ne uporablja 15.b člen tega zakona.
70.b člen
(črtan)
2. Izdaja, zamenjava oziroma izbris
delnic zaradi spremembe osnovnega kapitala
Nalog za izdajo, zamenjavo oziroma
izbris delnic
71. člen
(1) Kadar je zaradi
povečanja osnovnega kapitala iz sredstev družbe potrebno izdati nove delnice,
mora nalog za izdajo delnic
obsegati tudi število novih delnic, ki se izdajo imetniku posamezne delnice.
(2) Kadar se
zmanjšanje osnovnega kapitala izvede z združitvijo delnic, mora nalog za izbris
delnic obsegati tudi razmerje, po katerem se delnice združijo.
(3) Kadar se
zmanjšanje osnovnega kapitala izvede z umikom delnic, mora nalog za izbris
obsegati tudi število delnic, katerih imetnik je izdajatelj (lastne delnice),
ki se zaradi umika razveljavijo.
Zamenjava delnic zaradi spremembe
nominalnega zneska delnic
72. člen
(1) Kadar je
zaradi spremembe osnovnega kapitala potrebno zamenjati delnice z novimi
delnicami, ki se glasijo na drugačen nominalni znesek, klirinško depotna družba
na računih imetnikov zamenjanih delnic, ki so bili vpisani v centralni register
na presečni dan, izbriše zamenjane delnice in vpiše enako število novih delnic.
(2) Določbe
prejšnjih odstavkov se smiselno uporabljajo tudi, kadar se na podlagi sklepa skupščine
delniške družbe spremeni nominalni znesek delnic zaradi delitve ali združitve
delnic, ne da bi se spremenil osnovni kapital.
Izdaja delnic zaradi povečanja
osnovnega kapitala iz sredstev družbe
73. člen
Kadar se zaradi povečanja osnovnega
kapitala iz sredstev družbe izdajo nove delnice, klirinško depotna družba na
računih imetnikov delnic, ki so bili vpisani v centralni register na presečni
dan, vpiše ustrezno število (prvi odstavek 71. člena
tega zakona) novih delnic.
Izbris delnic zaradi zmanjšanja
osnovnega kapitala
74. člen
(1) Kadar se zmanjšanje osnovnega kapitala
izvede z združitvijo delnic, klirinško depotna družba na podlagi razmerja, po
katerem se delnice združijo (drugi odstavek 71. člena
tega zakona), izračuna število delnic, ki jih po združitvi delnic obdrži
posamezni imetnik, ki je bil vpisan v centralni register na presečni dan,
ostale delnice, ki se zaradi združitve razveljavijo, pa izbriše.
(2) Kadar se zmanjšanje osnovnega kapitala
izvede z umikom delnic, klirinško depotna družba na računu delniške družbe –
izdajatelja delnic, izbriše lastne delnice, ki se zaradi umika razveljavijo (tretji odstavek 71. člena tega zakona).
Obvestilo o delnih pravicah in izdaja
delnic pravnim skupnostim delničarjev
74.a člen
(1) Če pri izdaji nematerializiranih delnic
zaradi povečanja osnovnega kapitala iz sredstev družbe ali pri izbrisu
nematerializiranih delnic zaradi zmanjšanja osnovnega kapitala, ki se izvede z
združitvijo delnic, nastanejo delne pravice, mora klirinško depotna družba
potem, ko opravi ustrezne vpise v centralnem registru po 73. členu oziroma
prvem odstavku 74. člena tega zakona, obvestiti izdajatelja o teh delnih
pravicah.
(2) Obvestilo iz prejšnjega odstavka mora
obsegati:
1.
osebne podatke o imetnikih delnih pravic in
2.
za vsakega imetnika iz prejšnje točke: podatek o višini deleža cele
delnice, ki ga predstavlja njegova delna pravica.
(3) Izdajatelj, ki mora po tretjem stavku
prvega odstavka 376. člena ZGD-1 oblikovati pravno skupnost delničarjev na
delnicah, mora v 15 dneh po prejemu obvestila iz prvega odstavka tega člena
klirinško depotni družbi izdati nalog za izdajo teh delnic.
(4) Nalog iz prejšnjega odstavka mora za
vsako delnico obsegati:
1.
osebne podatke o delničarjih, ki bodo v pravni skupnosti glede te
delnice in
2.
za vsakega delničarja iz prejšnje točke: podatek o višini njegovega
deleža v tej pravni skupnosti.
3. Izdaja oziroma zamenjava delnic
zaradi združitve oziroma razdružitve
Zagotovitev delnic oziroma denarnih
plačil zaradi pripojitve
75. člen
(1) Kadar se v primeru pripojitve delnice
prevzemne družbe, ki se zagotovijo delničarjem prevzete družbe, izdajo v
nematerializirani obliki, mora vsaka družba, ki se prevzema, s pogodbo o
opravljanju storitev v zvezi z izvedbo pripojitve, ki jo sklene s klirinško
depotno družbo, to imenovati za zastopnika iz drugega odstavka 591. člena ZGD-1.
(2) V primeru iz prejšnjega odstavka
prevzemna družba zagotovi delničarjem prevzete družbe delnice prevzemne družbe
oziroma denarna plačila, s tem, da izda izdajatelj klirinško depotni družbi
nalog za izdajo delnic delničarjem prevzete družbe oziroma nakaže na poseben
račun klirinško depotne družbe denarna sredstva, ki jih je potrebno zagotoviti
zaradi izplačila delničarjem prevzete družbe.
(3) Nalog za izdajo delnic iz prejšnjega
odstavka mora obsegati:
1.
podatke iz drugega odstavka 11. člena tega zakona,
2.
razmerje, v katerem se zamenjajo delnice prevzete družbe za delnice
prevzemne družbe (menjalno razmerje).
(4) Kadar je delničarjem prevzete družbe
potrebno zagotoviti tudi denarno izplačilo za vsako delnico prevzete družbe,
mora nalog za izdajo delnic iz drugega odstavka tega člena obsegati tudi
denarni znesek, ki ga je potrebno izplačati za posamezno delnico prevzete
družbe.
(5) Kadar menjalno razmerje ni enako ena
ali več delnic prevzete družbe za eno delnico prevzemne družbe, mora nalog za
izdajo delnic iz drugega odstavka tega člena obsegati tudi znesek, ki ga je kot
razliko potrebno izplačati delničarjem prevzete družbe, ki ne razpolagajo z
ustreznim številom delnic prevzete družbe, da bi lahko prejeli celo število
delnic prevzete družbe.
(6) V primeru iz
petega odstavka tega člena izračuna klirinško depotna družba skupni denarni
znesek, ki ga je potrebno zagotoviti zaradi izplačila razlike in o tem obvesti
prevzemno družbo.
Zamenjava delnic, če so delnice
prevzete družbe izdane v nematerializirani obliki
76. člen
Kadar so delnice prevzete družbe izdane v
nematerializirani obliki, klirinško depotna družba na računih imetnikov delnic
prevzete družbe, ki so bili v centralni register vpisani na presečni dan,
izbriše delnice prevzete družbe in vpiše ustrezno število (2. točka tretjega
odstavka 75. člena tega zakona) delnic prevzemne družbe oziroma tem delničarjem
nakaže denarna plačila, ko prejme sklep o vpisu pripojitve po sedežu prevzemne
družbe.
Zamenjava delnic, če delnice prevzete
družbe niso izdane v nematerializirani obliki
77. člen
(1) Kadar delnice prevzete družbe niso
izdane v nematerializirani obliki, se za njihovo zamenjavo smiselno uporablja
določba prvega odstavka 68. člena tega zakona.
(2) Prevzemna družba mora v roku 15 dni po
prejemu sklepa o vpisu pripojitve po sedežu prevzemne družbe objaviti javni
poziv vsem imetnikom delnic prevzete družbe, da te vrednostne papirje izročijo
klirinško depotni družbi zaradi zamenjave.
(3) Z dnem objave poziva iz prejšnjega
odstavka so delnice prevzete družbe razveljavljene in jih imetniki lahko
uporabijo zgolj kot legitimacijski papir za uresničitev pravice do zamenjave.
Izdaja in zamenjava delnic zaradi
spojitve oziroma razdružitve
78. člen
Za izdajo in zamenjavo delnic v zvezi s
spojitvijo oziroma razdružitvijo se smiselno uporabljajo določbe 75., 76. in
77. člena tega zakona.
4. Izdaja oziroma izbris vrednostnih
papirjev v drugih primerih
Izdaja delnic v zvezi s
preoblikovanjem
79. člen
Za izdajo delnic v zvezi s preoblikovanjem
iz druge pravno organizacijske oblike v delniško družbo, se smiselno
uporabljajo določbe tega zakona o izdaji nematerializiranih vrednostnih
papirjev.
Izbris vrednostnih papirjev zaradi
prenehanja izdajatelja
80. člen
Kadar izdajatelj nematerializiranih
vrednostnih papirjev preneha, klirinško depotna družba izbriše vrednostne
papirje, ki jih je izdala ta delniška družba, iz centralnega registra na
podlagi sklepa o vpisu njenega prenehanja v sodni register, če zakon za
posamezne primere ne določa drugače.
Izbris delnic zaradi preoblikovanja
delniške družbe
81. člen
(1) Kadar se delniška družba, ki je izdala
nematerializirane delnice, preoblikuje v drugo pravno organizacijsko obliko,
klirinško depotna družba izbriše te delnice iz centralnega registra na podlagi
naloga izdajatelja.
(2) Nalogu iz prejšnjega odstavka je treba
priložiti sklep o vpisu preoblikovanja v sodni register.
Izbris zapadlih nematerializiranih
dolžniških vrednostnih papirjev
81.a člen
(1) Izdajatelj nematerializiranih
dolžniških vrednostnih papirjev lahko po zapadlosti zadnje obveznosti
razveljavi te vrednostne papirje tako, da klirinško depotni družbi izda nalog
za njihov izbris.
(2) Klirinško depotna družba izbriše
vrednostne papirje iz prejšnjega odstavka na podlagi naloga izdajatelja:
1.
če je potekel dan zapadlosti zadnje obveznosti izdajatelja, ki je vpisan
v centralnem registru, ali
2.
če je v centralnem registru vpisana pravica izdajatelja do predčasnega
odpoklica in če je izdajatelj to pravico uresničil z vsebino in na način,
vpisano v centralni register.
Prenos nematerializiranih delnic
manjšinskih oziroma izstopajočih delničarjev na glavnega delničarja oziroma
glavno družbo
81.b člen
(1) Kadar nematerializirane delnice
manjšinskih oziroma izstopajočih delničarjev z vpisom v register sklepa o
prenosu oziroma o vključitvi preidejo na glavnega delničarja oziroma glavno
družbo, klirinško depotna družba opravi prenos teh delnic z računov manjšinskih
oziroma izstopajočih delničarjev na račun glavnega delničarja oziroma glavne
družbe na podlagi naloga glavnega delničarja oziroma glavne družbe.
(2) Če so delnice iz prvega odstavka tega
člena predmet pravice tretjega ali drugega pravnega dejstva, ta pravica oziroma
pravno dejstvo s prenosom po prvem odstavku tega člena preneha in jo klirinško
depotna družba izbriše hkrati s prenosom.
(3) Za prenose iz prvega odstavka tega
člena in za izbrise iz drugega odstavka tega člena se smiselno uporabljata 70.a
in 70.b člen tega zakona.
(4) Do denarne odpravnine za prenos oziroma
do primerne odpravnine za vključitev so upravičeni:
1.
če v primeru iz drugega odstavka tega člena iz vsebine pravice tretjega
oziroma drugega pravnega dejstva izhaja upravičenje do donosov: oseba, v korist
katere je bila ta pravica oziroma drugo pravno dejstvo vpisano na presečni dan
za izbris te pravice oziroma pravnega dejstva iz drugega odstavka tega člena,
2.
v drugih primerih: manjšinski oziroma izstopajoči delničarji, ki so
vpisani v centralnem registru kot imetniki delnic na presečni dan za prenose iz
prvega odstavka tega člena.
(5) Klirinško depotna družba mora potem, ko
opravi ustrezne vpise v centralnem registru v skladu s prvim odstavkom tega
člena, obvestiti izdajatelja o imetnikih iz prejšnjega odstavka.
(6) Obvestilo iz prejšnjega odstavka mora
obsegati:
1.
osebne podatke o imetnikih,
2.
za vsakega imetnika iz prejšnje točke: podatek o številu delnic, ki so
bile v skladu s prvim odstavkom tega člena prenesene z njegovega računa, in
3.
v primeru iz 1. točke četrtega odstavka tega člena tudi:
-
podatke o pravici tretjega oziroma pravnem
dejstvu,
-
osebne podatke o upravičencu glede te pravice
tretjega oziroma pravnem dejstvu,
-
število delnic, ki so bile predmet te pravice
tretjega, oziroma pravno dejstvo.
XII. DOSTOP DO PODATKOV O IMETNIKIH NEMATERIALIZIRANIH
VREDNOSTNIH PAPIRJEV
Enolična identifikacija imentikov
vrednostnih papirjev
82. člen
(1) Za določanje enolične identifikacije
imetnika vrednostnega papirja, ki je fizična oseba, se uporablja enotna matična
številka občana, za pravne osebe pa matična številka.
(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka
lahko fizična oseba, ki ne dovoli uporabe enotne matične številke občana za
namen določitve enolične identifikacije imetnika vrednostnih papirjev, od
klirinško depotne družbe pisno zahteva spremembo (prekodiranje) enolične
identifikacije.
(3) V primeru iz prejšnjega odstavka mora
klirinško depotna družba najkasneje v osmih dneh od prejema pisne zahteve
sporočiti imetniku vrednostnih papirjev spremenjeno enolično identifikacijo s
priporočenim vrednostnim pismom.
Vpogled v centralni register
83. člen
(1) Vpogled v centralni register se
zagotovi z računalniškim izpisom vpisanih podatkov, ki se nanašajo na
posameznega imetnika nematerializiranih vrednostnih papirjev (redni izpisek).
(2) Na posebno zahtevo se na način iz
prejšnjega odstavka lahko zagotovi tudi vpogled prej vpisanih podatkov, ki se
nanašajo na posameznega imetnika nematerializiranih vrednostnih papirjev
(zgodovinski izpisek).
(3) Izpisek iz prejšnjih odstavkov je
dolžna izdati klirinško depotna družba na zahtevo posameznega imetnika glede
vpisov, ki se nanašajo nanj, oziroma člana klirinško depotne družbe glede
vpisov, ki se nanašajo na stranke tega člana.
Javnost podatkov delniške knjige in
registra imenskih vrednostnih papirjev
84. člen
(1) Vsi podatki, vpisani v delniške knjige
oziroma knjige imenskih vrednostnih papirjev, ki jih vodi klirinško depotna
družba v imenu in za račun izdajatelja (65. člen tega zakona), so javni, razen
podatka o enolični identifikaciji fizične osebe.
(2) Podatek o enolični identifikaciji
fizične osebe iz delniške knjige imajo pravico pridobiti Agencija za trg
vrednostnih papirjev (v nadaljnjem besedilu: agencija), Banka Slovenije,
Agencija za zavarovalni nadzor, Komisija za preprečevanje korupcije in drugi
državni organi, če te podatke potrebujejo v postopku, ki ga vodijo v okviru
svojih pristojnosti.
(3) Klirinško
depotna družba mora na zahtevo vsake osebe izdati izpisek stanja delničarjev
oziroma imetnikov imenskih vrednostnih papirjev iz delniške knjige oziroma
knjige imenskih vrednostnih papirjev, ki jo vodi, s podatki iz prvega odstavka tega člena.
(4) Podrobnejši
postopek izpisa podatkov iz prejšnjih odstavkov določi klirinško depotna družba
v pravilih poslovanja.
Zaščiteni podatki
85. člen
(delno se
preneha uporabljati)
(1) Nihče nima pravice dostopa do podatkov,
ki so shranjeni v centralnem registru, ki bi mu omogočal ugotovitev, ali je
določena oseba imetnik nematerializiranih vrednostnih papirjev, razen v primerih
iz prejšnjega člena.
(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka
imata sodišče in davčni organ pravico do izpisa podatkov o posameznem imetniku
vrednostnih papirjev, če te podatke potrebujeta v postopku, ki ga vodita proti
temu imetniku v okviru svojih pristojnosti.
(3) Ne glede na določbo prvega odstavka
tega člena imajo agencija, Banka Slovenije, Urad za zavarovalni nadzor oziroma
drug državni organ pravico do izpisa podatkov o stanjih in prometu na računih
vrednostnih papirjev, če te podatke potrebujejo v postopku, ki ga vodijo v
okviru svojih pristojnosti.
Podatki za statistične namene
86. člen
Statistični urad Republike Slovenije ima
pravico do izpisa vseh podatkov, ki jih potrebuje za izvedbo nacionalnega
programa statističnih raziskovanj Republike Slovenije in za statistične namene.
Evidenca o vpogledih
87. člen
(1) Klirinško depotna družba mora voditi
evidenco o vseh vpogledih v centralni register.
(2) Evidenco iz prejšnjega odstavka
klirinško depotna družba vodi po časovnem zaporedju vpogledov.
(3) V evidenco iz prvega odstavka tega
člena mora klirinško depotna družba vpisati vrsto vpogleda, vrednostni papir
oziroma imetnika, na katerega se vpogled nanaša, in osebo, na zahtevo katere je
bil opravljen vpogled.
(4) Evidenca iz prvega odstavka tega člena
mora biti vodena in organizirana na takšen način, da je mogoče preveriti
vpoglede glede na vrsto podatkov, ki so bili predmet vpogleda, ali glede na
osebo, na zahtevo katere so bili vpogledi opravljeni.
(5) Nadzor nad vodenjem evidence iz prvega
odstavka tega člena opravlja agencija.
XIII. PRAVILA POSLOVANJA IN TARIFA KLIRINŠKO DEPOTNE
DRUŽBE
Pravila poslovanja
88. člen
(prenehal
veljati)
Tarifa
89. člen
(prenehal
veljati)
XIV. REGISTER IZDANIH VREDNOSTNIH PAPIRJEV
Evidenca izdanih vrednostnih papirjev
90. člen
(1) Klirinško depotna družba na podlagi
podatkov centralnega registra vodi evidenco izdanih vrednostnih papirjev.
(2) V evidenco izdanih vrednostnih papirjev
se za vsak vrednostni papir vpisujejo naslednji podatki:
1.
enolična identifikacija vrednostnega papirja,
2.
šifra vrste vrednostnega papirja,
3.
bistvene sestavine vrednostnega papirja (4. člen tega zakona);
4.
skupno nominalno vrednost celotne izdaje in število izdanih vrednostnih
papirjev,
5.
število imetnikov vrednostnih papirjev posamezne izdaje,
6.
datum vpisa vrednostnega papirja v centralni register.
(3) V primeru delnic se v evidenco izdanih
vrednostnih papirjev vpisuje tudi oznaka razreda delnic.
(4) Evidenca izdanih vrednostnih papirjev
je javna in je klirinško depotna družba vsakomur na njegovo zahtevo dolžna
omogočiti vpogled in izpis podatkov iz te evidence.
(5) Podrobnejši postopek vpogleda in izpisa
podatkov iz prejšnjega odstavka določi klirinško depotna družba v pravilih
poslovanja.
Enolična identifikacija vrednostnega
papirja
91. člen
(prenehal
veljati)
Šifra vrste vrednostnega papirja
92. člen
(prenehal
veljati)
XIV.A NADZOR NAD IZVAJANJEM ZAKONA
Nadzor nad izvajanjem zakona
92.a člen
Nadzor nad izvajanjem določb tega zakona
izvaja agencija.
XV. KAZENSKE DOLOČBE
Kazni za kršitve izdajatelja
93. člen
(1) Z globo od
300.000 do 6.000.000 tolarjev se kaznuje za prekršek:
1.
izdajatelj nematerializiranih vrednostnih papirjev iz 8. člena tega
zakona oziroma prvega in drugega odstavka 96. člena tega zakona, ki ne izda
vrednostnih papirjev v roku iz 8. člena oziroma tretjega odstavka 96. člena
tega zakona;
2.
izdajatelj nematerializiranih vrednostnih papirjev iz prvega in drugega
odstavka 97. člena tega zakona, ki ne izda sklepa o zamenjavi vrednostnih
papirjev v roku iz drugega odstavka 68. člena tega zakona oziroma ne objavi
javnega poziva imetnikom v roku iz tretjega odstavka 68. člena tega zakona;
3.
izdajatelj nematerializiranih dolžniških vrednostnih papirjev iz prvega
odstavka 98.a člena tega zakona, ki ne izda naloga za vpis spremembe podatkov o
dolžniškem vrednostnem papirju v roku iz tretjega odstavka 98.a člena tega
zakona;
4.
izdajatelj nematerializiranih delnic iz prvega odstavka 98.b člena tega
zakona, ki ne izda naloga za uskladitev zneska delnic oziroma za izdajo ali
zamenjavo delnic zaradi uskladitve po 695. členu ZGD-1 v roku iz drugega
odstavka 98.b člena tega zakona.
(2) Z globo do
450.000 tolarjev se za prekršek kaznuje tudi odgovorna oseba izdajatelja, ki
stori dejanje iz prejšnjega odstavka.
Kazni za kršitve člana in klirinško
depotne družbe
94. člen
(1) Z globo od 300.000 do 6,000.000 tolarjev se kaznuje za prekršek:
1.
klirinško depotna družba, če ne izda izpiskov stanj na računih
vrednostnih papirjev na dan 31.12. preteklega leta v skladu s 25. členom tega zakona;
2.
član klirinško depotne družbe oziroma klirinško depotna družba, če ne
izda izpiska stanja iz tretjega odstavka 83. člena tega zakona;
3.
klirinško depotna družba, če ne izda izpiska v skladu s 84. členom tega
zakona;
4.
klirinško depotna družba, če v nasprotju z določbo 85. člena tega zakona
omogoči dostop do podatkov, ki so shranjeni v centralnem registru.
(2) Z globo do 450.000 tolarjev se za prekršek kaznuje tudi odgovorna oseba,
ki stori dejanje iz prejšnjega odstavka.
Zakon o nematerializiranih vrednostnih
papirjih – ZNVP (Uradni list RS, št. 23/99)
vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:
»XVI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
Prehodna
določba
95. člen
Člana nadzornega sveta klirinško depotne
družbe, imenovana na podlagi 24. člena uredbe o nematerializiranih vrednostnih
papirjih (Uradni list RS, št. 45/95), po uveljavitvi tega zakona opravljata
funkcijo do izteka mandata.
Izdajatelji,
ki vrednostnih papirjev še niso izdali
96. člen
(1) Izdajatelji delnic, izdanih na podlagi
zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij (Uradni list RS, št. 55/92, 7/93,
31/93, 32/94 – odločba US in 1/96), ki so kot enega od načinov lastninskega
preoblikovanja izvedli javno prodajo, ali ki so imeli na dan izdaje drugega
soglasja Agencije Republike Slovenije za prestrukturiranje in privatizacijo k
programu preoblikovanja več kot 50 delničarjev oziroma vpisnikov delnic, so
dolžni izdati vse delnice v nematerializirani obliki.
(2) Nematerializirane vrednostne papirje so
dolžni izdati tudi izdajatelji serijskih vrednostnih papirjev iz prvega oziroma
drugega odstavka 7. člena tega zakona, ki vrednostnih papirjev še niso izdali
in izročili upravičencem, čeprav so bili pogoji za izdajo teh vrednostnih papirjev
izpolnjeni že pred uveljavitvijo tega zakona.
(3) Izdajatelji iz prejšnjih odstavkov so
dolžni izdati vrednostne papirje v roku 60 dni po uveljavitvi tega zakona.
Dolžnost
zamenjave za nematerializirane vrednostne papirje
97. člen
(1) Izdajatelji vrednostnih papirjev iz
prvega in drugega odstavka 7. člena tega zakona, ki so pred uveljavitvijo tega
zakona izdali vrednostne papirje in jih izročili upravičencem, so dolžni
opraviti postopek zamenjave že izdanih vrednostnih papirjev za
nematerializirane vrednostne papirje na način, določen v tem zakonu.
(2) Postopek zamenjave iz prejšnjega
odstavka so dolžni opraviti tudi izdajatelji že izdanih vrednostnih papirjev,
ki so pridobili dovoljenje za nadaljnjo javno prodajo teh vrednostnih papirjev
po zakonu, ki ureja trg vrednostnih papirjev.
(3) Izdajatelji iz prejšnjih odstavkov
morajo v roku 60 dni po uveljavitvi tega zakona izdati sklep o zamenjavi
vrednostnih papirjev, sicer s temi vrednostnimi papirji ni dopustno
organizirano trgovati.
Vrednostni
papirji, s katerimi se trguje na organiziranem trgu
98. člen
Izdajatelji serijskih vrednostnih papirjev,
ki so bili izdani pred uveljavitvijo zakona o trgu vrednostnih papirjev (Uradni
list RS, št. 6/94), morajo te vrednostne papirje izdati v nematerializirani
obliki oziroma opraviti postopek zamenjave za nematerializirane vrednostne
papirje v skladu s 97. oziroma 98. členom tega zakona, če se s takšnimi
vrednostnimi papirji trguje na organiziranem trgu vrednostnih papirjev.
Razveljavitev
predpisov
99. člen
Z dnem uveljavitve tega zakona prenehata
veljati 137. člen zakona o trgu vrednostnih papirjev (Uradni list RS, št. 6/94)
in uredba o nematerializiranih vrednostnih papirjih (Uradni list RS, št.
45/95).
Uveljavitev
zakona
100. člen
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o
izvršbi in zavarovanju – ZIZ-A (Uradni list RS, št. 75/02)
vsebuje naslednjo končno določbo:
»127. člen
Ta zakon začne veljati trideseti dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o
nematerializiranih vrednostnih papirjih – ZNVP-A (Uradni list RS, št. 114/06)
dodaja 98.a člen zakona, ki se glasi:
»Vpis spremembe podatkov o
nematerializiranem dolžniškem vrednostnem papirju zaradi prehoda na euro
98.a člen
(1) Če se zaradi prehoda na euro spremenijo
podatki o nominalnem znesku, na katerega se glasi nematerializirani dolžniški
vrednostni papir, ali drugi podatki o tem vrednostnem papirju, zaradi te
spremembe ni treba opraviti zamenjave tega vrednostnega papirja.
(2) Klirinško depotna družba vpiše
spremembo podatkov o vrednostnem papirju iz prejšnjega odstavka v centralni register
po nalogu izdajatelja.
(3) Izdajatelj mora nalog iz prejšnjega
odstavka izdati v 15 dneh po uveljavitvi tega zakona.
(4) Klirinško depotna družba mora vpisati
spremembo podatkov o vrednostnem papirju iz prvega odstavka tega člena v
centralni register v petih delovnih dneh po dnevu uvedbe eura kot valute
Republike Slovenije.«;
dodaja 98.b člen zakona, ki se glasi:
»Nalog za uskladitev zneska
nematerializiranih delnic oziroma za izdajo ali zamenjavo delnic zaradi prehoda
na euro
98.b člen
(1) Če izdajatelj zaradi prehoda na euro po
695. členu ZGD-1 ob nespremenjenem številu nematerializiranih delnic spremeni
nominalni znesek, na katerega se glasijo delnice, ali zamenja delnice v kosovne
delnice po razmerju za eno delnico, ki se glasi na tolarski znesek, ena kosovna
delnica, se smiselno uporabljata prvi in drugi odstavek 98.a člena tega zakona.
(2) Izdajatelj mora nalog iz prejšnjega
odstavka oziroma ustrezen nalog za izdajo ali zamenjavo nematerializiranih
delnic zaradi uskladitve po 695. členu ZGD-1 izdati v 15 dneh po dnevu, ko se
izpolnijo pogoji za vpis uskladitve zneska delnic oziroma za izdajo ali
zamenjavo nematerializiranih delnic zaradi prehoda na euro.«;
ter vsebuje naslednjo končno določbo:
»33. člen
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Zakon o trgu finančnih instrumentov – ZTFI
(Uradni list RS, št. 67/07)
vsebuje naslednjo končno določbo:
»590. člen
(uveljavitev zakona)
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Zakon o spremembah Zakona o nematerializiranih
vrednostnih papirjih – ZNVP-B (Uradni list RS, št. 58/09)
vsebuje naslednjo končno določbo:
»KONČNA DOLOČBA
5. člen
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Določbe 4. člena tega zakona se
začnejo uporabljati 1. septembra 2009.«.
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o
nematerializiranih vrednostnih papirjih – ZNVP-C (Uradni list RS, št. 78/11)
vsebuje naslednjo prehodno in končno določbo:
»PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA
22. člen
Klirinško depotna družba uskladi pravila
poslovanja s tem zakonom v šestih mesecih od uveljavitve tega zakona.
23. člen
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona
o gospodarskih družbah – ZGD-1I (Uradni list RS, št. 55/15)
vsebuje naslednjo končno določbo:
»107. člen
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.