Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo
predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega
organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače.
Neuradno prečiščeno besedilo Zakona o računovodstvu obsega:
-
Zakon o računovodstvu – ZR (Uradni list RS, št. 23/99 z dne 8. 4. 1999),
-
Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o javnih financah – ZJF-C
(Uradni list RS, št. 30/02 z dne 5. 4. 2002).
ZAKON
O RAČUNOVODSTVU (ZR)
(neuradno prečiščeno besedilo št. 1)
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
S tem zakonom se ureja vodenje poslovnih
knjig ter izdelava letnih poročil za proračun in proračunske uporabnike ter za
pravne osebe javnega prava in pravne osebe zasebnega prava (v nadaljnjem
besedilu: pravne osebe), ki ne vodijo poslovnih knjig na podlagi zakona o gospodarskih
družbah (Uradni list RS, št. 30/93, 29/94, 82/94, 20/98, 84/98 in 6/99), zakona
o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93) in zakona o društvih
(Uradni list RS, št. 60/95 in 49/98 - odločba US).
Zakon ureja tudi revidiranje letnih računovodskih
izkazov izvajalcev, ki opravljajo gospodarske javne službe.
2. člen
Pravne osebe morajo voditi poslovne knjige
ter izdelati letna poročila v skladu z določbami tega zakona in drugimi
predpisi, kodeksom računovodskih načel ter slovenskimi računovodskimi standardi
(v nadaljnjem besedilu: računovodski standardi). Računovodske standarde izdaja
Slovenski inštitut za revizijo, ustanovljen na podlagi zakona o revidiranju
(Uradni list RS, št. 32/93 in 65/93).
II. KNJIGOVODSKE LISTINE IN POSLOVNE KNJIGE
3. člen
Pravne osebe so odgovorne za sestavljanje
knjigovodskih listin.
Pooblaščena oseba pravne osebe ali oseba,
na katero je preneseno pooblastilo, jamči s podpisom na listini, da je
knjigovodska listina resnična in da pošteno prikazuje podatke o poslovnih
dogodkih.
4. člen
Pravne osebe s pravilnikom podrobneje
uredijo način sestavljanja knjigovodskih listin, vrste knjigovodskih listin,
odgovornost za sestavo, gibanje in kontrolo knjigovodskih listin ter njihovo
hranjenje v skladu s tem zakonom in računovodskimi standardi.
5. člen
Poslovne knjige so javne listine.
Poslovne knjige se vodijo v slovenskem
jeziku in v tolarjih.
6. člen
Pravne osebe vodijo poslovne knjige po
sistemu dvostavnega knjigovodstva, če s tem zakonom ni določeno drugače.
7. člen
Pravne osebe vodijo temeljne in pomožne
knjige.
Temeljni knjigi sta dnevnik in glavna
knjiga.
Pomožne knjige so analitične evidence in
druge pomožne knjige, ki dopolnjujejo konte glavne knjige.
Vodenje temeljnih knjig je obvezno, vodenje
pomožnih knjig pa samo, če verodostojni podatki niso zagotovljeni drugače.
Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se
obvezno vodijo naslednje pomožne knjige: blagajniški dnevnik, knjiga
opredmetenih osnovnih sredstev ter knjiga terjatev do kupcev in obveznosti do
dobaviteljev.
Vodenje poslovnih knjig se lahko zaupa
drugi pravni osebi oziroma samostojnemu podjetniku posamezniku.
8. člen
Pravne osebe, ki imajo celotno vrednost
sredstev, načrtovano za tekoče leto ali stanje na dan predpreteklega
obračunskega leta ali letni celotni prihodek, načrtovan za tekoče leto ali
dosežen v predpreteklem obračunskem obdobju, manjše od 1 milijona tolarjev,
lahko ne glede na določbe prejšnjega člena vodijo le blagajniško knjigo, knjigo
prihodkov in odhodkov ter register osnovnih sredstev.
Odločitev o načinu vodenja poslovnih knjig
sprejme pristojni organ pravne osebe v soglasju z ustanoviteljem, če z aktom o
ustanovitvi ni določeno drugače.
9. člen
Poslovne knjige in poročila morajo
zagotavljati ločeno spremljanje poslovanja in prikaz izida poslovanja s
sredstvi javnih financ in drugih sredstev za opravljanje javne službe od
spremljanja poslovanja s sredstvi, pridobljenimi iz naslova prodaje blaga in
storitev na trgu; zagotavljati morajo možnost ocenjevanja namembnosti,
gospodarnosti in učinkovitosti porabe sredstev iz javnih financ.
10. člen
Za posamezne pravne osebe, ki letno
pridobivajo iz sredstev javnih financ več kot 20% vseh prihodkov, ali če znaša
vrednost sredstev, pridobljenih iz javnih financ več kot 20% aktive pravne
osebe, lahko minister, pristojen za finance, v soglasju z ministrom, pristojnim
za dejavnost, ki jo opravlja pravna oseba, predpiše dodatne podatke, ki jih
morajo te zagotoviti v poslovnih knjigah.
11. člen
Pravne osebe sestavljajo računovodske
izkaze in poročila o poslovanju za poslovno leto, ki je enako koledarskemu
letu.
12. člen
Pravne osebe morajo vrednost poslovnih
dogodkov knjižiti v polni višini oziroma v bruto znesku in jih ne smejo
medsebojno poračunavati.
13. člen
Pri vodenju poslovnih knjig upoštevajo
proračun, proračunski uporabniki in pravne osebe javnega prava enotni kontni
načrt, ki ga predpiše minister, pristojen za finance, pravne osebe zasebnega
prava pa kontni okvir, ki ga predpiše Slovenski inštitut za revizijo.
14. člen
Pravne osebe izkazujejo podatke v izvenbilančni
evidenci, če obravnavajo poslovne dogodke, ki trenutno ne vplivajo na postavke
v bilanci stanja ali izkazu prihodkov in odhodkov, vendar so pomembni za
ocenjevanje uporabljanja tujih sredstev, za morebitne prihodnje obveznosti,
kontroliranje poslovnih procesov in za informiranje.
Poslovni dogodki, izkazani v izvenbilančni
evidenci, ob nastanku ne morejo imeti narave bilančnih postavk, ki bi vplivale
na sredstva, obveznosti do virov sredstev ter na prihodke in odhodke.
III. PRIHODKI IN ODHODKI
15. člen
Prihodki in odhodki se razčlenjujejo v
skladu z določbami tega zakona in predpisi, izdanimi na njegovi podlagi ter
računovodskimi standardi.
Merjenje in razčlenjevanje prihodkov in
odhodkov uporabnikov enotnega kontnega načrta predpiše minister, pristojen za
finance.
Prihodki in odhodki uporabnikov enotnega
kontnega načrta se priznavajo v skladu z računovodskim načelom denarnega toka
(plačane realizacije).
Ne glede na določbe prejšnjega odstavka
lahko minister, pristojen za finance, za uporabnike enotnega kontnega načrta,
ki pridobivajo prihodke iz naslova prodaje blaga in storitev na trgu in drugih
neproračunskih virov, določi, da se prihodki in odhodki priznavajo v skladu z
računovodskimi standardi.
16. člen
Odhodke izkazujejo pravne osebe glede na
vrsto dejavnosti, na katero se nanašajo. Razčlenjujejo jih na odhodke, ki se
nanašajo na opravljanje javne službe in odhodke, ki se nanašajo na ustvarjanje
prihodkov na trgu.
17. člen
Pravne osebe izkazujejo prihodke po vrstah
in namenih iz naslova opravljanja javne službe, iz naslova prodaje blaga in
storitev na trgu in drugih virov.
18. člen
Pravne osebe, ki se financirajo iz sredstev
javnih financ, ne smejo vzpostavljati dolgoročnih rezervacij z vnaprejšnjim
vračunavanjem stroškov ali odhodkov oziroma z dolgoročnim razmejevanjem
prihodkov v breme sredstev javnih financ.
IV. UGOTAVLJANJE IZIDA POSLOVANJA
19. člen
Pravne osebe ugotavljajo v izidu poslovanja
presežek prihodkov nad odhodki (v nadaljnjem besedilu: presežek) ter presežek
odhodkov nad prihodki (v nadaljnjem besedilu: primanjkljaj).
Presežek se razporeja v skladu z zakonom in
odločitvijo ustanovitelja pravne osebe.
Primanjkljaj se krije v skladu z zakonom in
odločitvijo ustanovitelja pravne osebe.
V. RAČUNOVODSKI IZKAZI IN LETNO POROČILO
20. člen
Računovodski izkazi morajo prikazovati
resnično in pošteno stanje sredstev in obveznosti do virov sredstev, prihodkov,
odhodkov ter presežek oziroma primanjkljaj.
Računovodska izkaza sta bilanca stanja in
izkaz prihodkov in odhodkov.
21. člen
Pravne osebe sestavljajo letno poročilo.
Letno poročilo je sestavljeno iz bilance stanja, izkaza prihodkov in odhodkov,
pojasnil k izkazom in poslovnega poročila.
22. člen
Izjemoma izdelajo pravne osebe letna
poročila tudi med letom in sicer ob statusnih spremembah, prenehanju in v
drugih primerih, določenih z zakonom.
23. člen
Pravne osebe izkazujejo stanje sredstev in
obveznosti do njihovih virov na dan 31. decembra.
24. člen
Pravne osebe ugotavljajo prihodke, odhodke,
presežek ali primanjkljaj v obdobju od 1. januarja do 31. decembra v izkazu
prihodkov in odhodkov, razen če ni z zakonom določeno drugače.
25. člen
Računovodski izkazi vsebujejo podatke
tekočega obračunskega obdobja in preteklega obračunskega obdobja.
26. člen
Letno poročilo mora biti sestavljeno in predloženo
pristojnim organom pravnih oseb najpozneje v dveh mesecih po preteku poslovnega
leta oziroma najpozneje v dveh mesecih po statusni spremembi oziroma prenehanju
pravne osebe in v drugih primerih, določenih z zakonom.
Letno poročilo potrdi pristojni organ
pravne osebe oziroma ustanovitelja, če je z zakonom ali aktom o ustanovitvi
tako določeno.
27. člen
Računovodske izkaze in pojasnila ter
poslovno poročilo podpisuje za to pooblaščena oseba pravne osebe.
28. člen
Bilanca stanja vsebuje podatke o stanju
sredstev ter obveznosti do virov sredstev pravne osebe ob koncu obračunskega
obdobja. V bilanci stanja so lahko, če tako določa predpis ali računovodski
standard, izkazani tudi podatki, ki jih ima pravna oseba v najemu ali v
upravljanju. Sredstva in obveznosti do virov sredstev morajo biti razčlenjena
glede na njihovo vrsto ter ročnost.
Izkaz prihodkov in odhodkov vsebuje podatke
o prihodkih in odhodkih, ki jih je pravna oseba dosegla v obračunskem obdobju.
Prihodki iz sredstev javnih financ ter prihodki, doseženi z opravljanjem javne
službe, morajo biti posebej izkazani. Odhodki morajo biti razčlenjeni tako, da
omogočajo vpogled v strukturo stroškov po njihovih vrstah, kot jih
opredeljujejo predpisi oziroma računovodski standardi.
Podrobnejšo vsebino, členitev in obliko
bilance stanja, izkaza prihodkov in odhodkov ter pojasnil k izkazom za
uporabnike enotnega kontnega načrta določi minister, pristojen za finance,
podrobnejšo vsebino, členitev in obliko bilance stanja in izkaza prihodkov in
odhodkov ter pojasnil k izkazom za uporabnike kontnega okvira pa določa
računovodski standard.
29. člen
Podatki v bilanci stanja so podlaga za
izdelavo premoženjske bilance države.
VI. HRANJENJE KNJIGOVODSKIH LISTIN IN POSLOVNIH KNJIG
30. člen
Knjigovodske listine in poslovne knjige se
hranijo v skladu s predpisi, s tem da je minimum hranjenja:
Trajno:
-
za letne računovodske izkaze,
-
za končne obračune plač zaposlenih,
-
za izplačilne liste za obdobja, za katera ni končnih obračunov plač;
10 let:
-
za glavno knjigo in dnevnik;
5 let:
-
za knjigovodske listine, na podlagi katerih se knjiži,
-
za z zakonom predpisane listine,
-
za pomožne knjige;
3 leta:
-
za knjigovodske listine plačilnega prometa;
2 leti:
-
za prodajne in kontrolne bloke,
-
za pomožne obračune in podobne knjigovodske listine.
VII. VREDNOTENJE POSTAVK V RAČUNOVODSKIH IZKAZIH
31. člen
Pravne osebe vrednotijo postavke v
računovodskih izkazih v skladu z računovodskimi standardi, če ni s tem zakonom
ter drugimi predpisi določeno drugače.
32. člen
Opredmetena osnovna sredstva se vrednotijo
po nabavni vrednosti oziroma po ocenjeni vrednosti, če nabavna vrednost ni
znana.
Zaloge se vrednotijo po izbrani metodi,
določeni v skladu z računovodskimi standardi.
Nabavna vrednost sestoji iz nakupne cene,
povečane za morebitne davke, stroške prevzema in druge neposredne stroške.
V nabavno vrednost se ne sme všteti tisto,
kar presega normalne stroške nakupa oziroma graditve osnovnega sredstva.
Knjigovodska vrednost opredmetenih sredstev
ter drugih sredstev pravne osebe ne more biti večja od njihove iztržljive
oziroma realne vrednosti.
33. člen
Za drobni inventar se štejejo opredmetena
osnovna sredstva v skladu z računovodskimi standardi.
34. člen
Tuja plačilna sredstva se vrednotijo po
srednjem tečaju Banke Slovenije na dan, na katerega se nanaša bilanca stanja.
35. člen
Plemenite kovine in predmeti iz takih kovin
se vrednotijo najmanj v znesku, ki izhaja iz cene plemenitih kovin, ki jih
določi Banka Slovenije.
VIII. POPIS SREDSTEV IN OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV
36. člen
Pravne osebe ob koncu leta obvezno
usklajujejo stanje sredstev in obveznosti do virov sredstev z dejanskim
stanjem, ugotovljenim s popisom (inventuro).
37. člen
Ob koncu poslovnega leta je potrebno
posebej uskladiti obveznosti in terjatve proračunov in pravnih oseb, ki
financirajo programe oziroma storitve drugih oseb javnega prava, s prejemniki
sredstev iz javnih financ.
38. člen
Ne glede na 36. člen tega zakona pravna
oseba lahko popisuje knjige, filme, fotografije, arhivsko gradivo, kulturne
spomenike, predmete muzejske vrednosti, likovne umetnine in predmete, ki so
posebej zaščiteni kot naravne in druge znamenitosti v daljših obdobjih, vendar
obdobje med zaporednima popisoma ne sme biti daljše od petih let.
39. člen
Pravne osebe opravijo popis praviloma po
stanju na dan 31. decembra.
Izjemoma se opravi popis tudi med letom in
sicer ob statusnih spremembah, prenehanju in v drugih primerih, določenih z
zakonom.
40. člen
Poročilo o popisu mora obravnavati
pristojni organ pravne osebe ter odločiti o načinu odpisa primanjkljajev,
knjiženju presežkov, odpisu neplačanih in zastaranih terjatev ter o morebitnem
odpisu sredstev v skladu z aktom o ustanovitvi.
Če se ob popisu ugotovi, da so za nastali
primanjkljaj, oškodovanja sredstev in neplačane terjatve ter podobno odgovorni
delavci, je treba odločiti o potrebnih ukrepih.
Podrobnejša navodila za popis predpiše
odgovorna oseba pravne osebe.
IX. ODPISOVANJE NEOPREDMETENIH DOLGOROČNIH SREDSTEV IN
OPREDMETENIH OSNOVNIH SREDSTEV
41. člen
Odpis je reden ali izreden.
42. člen
Reden odpis se opravlja v skladu z
računovodskimi standardi.
Za proračun, proračunske uporabnike in
druge osebe javnega prava predpiše stopnje in način, po katerem se opravlja
reden odpis, minister, pristojen za finance.
43. člen
Izreden odpis se opravi v primeru odtujitve
ali uničenja opreme in drugih opredmetenih osnovnih sredstev, trajne izločitve
iz uporabe, znižanja tržnih cen za istovrstna sredstva ter v primeru skrajšanja
predvidene življenjske dobe, ki je bila upoštevana za izračun stopnje za odpis.
Proračunski uporabniki in druge osebe
javnega prava morajo za izreden odpis pridobiti soglasje ustanovitelja, če je
tako določeno z aktom o ustanovitvi.
44. člen
Odpis opreme in drugih opredmetenih
osnovnih sredstev, ki so last Republike Slovenije ali samoupravnih lokalnih
skupnosti in jih imajo na podlagi zakonov ali odlokov pravne osebe javnega
prava v upravljanju, se izkaže praviloma kot popravek nabavne vrednosti
sredstev in v breme virov teh sredstev.
Ne glede na določbe prejšnjega odstavka se
odpis opreme in drugih opredmetenih osnovnih sredstev za uporabnike enotnega
kontnega načrta iz četrtega odstavka
15. člena tega zakona opravi v breme prihodkov kot strošek amortizacije. V tem
primeru morajo osebe javnega prava sredstva obračunane amortizacije, ki se
zagotavljajo iz prihodkov za opravljanje javne službe, izkazati ločeno.
45. člen
Drobni inventar se odpiše enkratno v celoti
ob nabavi.
X. REVALORIZIRANJE SREDSTEV
46. člen
Opredmetena in neopredmetena osnovna
sredstva ter kapitalske naložbe v gospodarske družbe in druge pravne osebe, ki
vodijo poslovne knjige po določbah zakona o gospodarskih družbah ter zakona o
gospodarskih javnih službah, se revalorizirajo ob koncu poslovnega leta na
podlagi računovodskih standardov.
47. člen
Proračun, proračunski uporabniki in pravne
osebe javnega prava za druga sredstva in obveznosti do virov sredstev
revalorizacije ne opravljajo, razen če je tako določeno s predpisom ali
pogodbo.
48. člen
Revalorizacijski učinek sredstev in
obveznosti do virov sredstev izkazujejo proračun, proračunski uporabniki in
pravne osebe javnega prava kot povečanje oziroma zmanjšanje lastnih virov
sredstev.
XI. FINANČNO POSLOVANJE IN PLAČILNI PROMET
49. člen
Finančno poslovanje se opravlja v skladu s
predpisi in s splošnimi načeli finančnega poslovanja.
50. člen
Plačilni promet za pravne osebe javnega
prava se praviloma opravlja kot brezgotovinski promet in mora potekati na
računu pri pooblaščeni organizaciji za plačilni promet.
XII. PREDLAGANJE IN POŠILJANJE LETNIH POROČIL
51. člen
Pravne osebe do zadnjega dne v mesecu
februarju tekočega leta predložijo letno poročilo iz 21. člena tega zakona
organizaciji, pooblaščeni za obdelovanje in objavljanje podatkov.
Pravne osebe javnega prava morajo v roku iz
prejšnjega odstavka predložiti letno poročilo tudi ministrstvu, v pristojnosti
katerega sodi dejavnost, ki jo opravlja pravna oseba in na zahtevo ministrstvu,
pristojnemu za finance, razen če ni z drugim zakonom določeno drugače.
Organizacija, pooblaščena za obdelovanje in
objavljanje podatkov, mora podatke iz letnih poročil dati na razpolago
vsakomur, ki to zahteva ter mu proti nadomestilu dejanskih stroškov izdati tudi
prepis zahtevanih podatkov.
XIII. NALOGE IN ORGANIZACIJA RAČUNOVODSTVA, PRAVICE IN
ODGOVORNOSTI POOBLAŠČENIH OSEB
52. člen
Pravne osebe uredijo naloge in organizacijo
računovodstva ter pravice in odgovornosti pooblaščenih oseb za razpolaganje z
materialnimi in finančnimi sredstvi v pravilniku o računovodstvu.
XIV. RAČUNOVODSKA KONTROLA IN NOTRANJE REVIDIRANJE
53. člen
Kontroliranje podatkov in notranje
revidiranje uredijo pravne osebe v skladu s predpisi in računovodskimi
standardi.
Notranje revidiranje obvezno organizirajo
pravne osebe javnega prava, ki jih določi minister, pristojen za finance, ob
upoštevanju obsega sredstev iz javnih financ v prihodkih obračunskega obdobja,
če ta presega 100 milijonov tolarjev, oziroma če je ustanovitvena vloga države
ali lokalne samoupravne skupnosti višja od 500 milijonov tolarjev. (prenehal
veljati)
Vlada Republike Slovenije spremeni tolarska
zneska iz prejšnjega odstavka, če se pomembneje spremeni razmerje tolarja proti
evru po tečaju Banke Slovenije. (prenehal
veljati)
54. člen
Pravne osebe, ki opravljajo dejavnost
gospodarskih javnih služb in so po merilih, določenih za gospodarske družbe,
majhne in srednje družbe, ne zagotavljajo revidiranja letnih računovodskih
izkazov na podlagi 67. člena zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list
RS, št. 32/93).
XV. KAZENSKE DOLOČBE
55. člen
Pravna oseba se kaznuje za prekršek z
denarno kaznijo od 100.000 do 6,000.000 tolarjev, če:
1.
ne uredi v pravilniku načina sestavljanja knjigovodskih listin, vrste
knjigovodskih listin, odgovornosti za sestavo, gibanje in kontrolo
knjigovodskih listin ter njihovega hranjenja (4. člen);
2.
ne vodi poslovnih knjig po sistemu dvostavnega knjigovodstva v skladu s
6. členom tega zakona;
3.
vodi poslovne knjige v nasprotju s prvim odstavkom 8. člena tega zakona;
4.
ne zagotovi ločenega spremljanja in prikaza izida poslovanja s sredstvi
javnih financ in drugih sredstev za opravljanje javne službe od spremljanja
poslovanja s sredstvi, pridobljenimi iz naslova prodaje blaga in storitev na
trgu (9. člen);
5.
v poslovnih knjigah ne zagotovi dodatnih podatkov, ki jih predpiše
minister, pristojen za finance (10. člen);
6.
računovodski izkazi ne prikazujejo resničnega stanja sredstev in
obveznosti do virov sredstev, prihodkov, odhodkov ter presežka oziroma
primanjkljaja (20. člen);
7.
ne hrani knjigovodskih listin in poslovnih knjig v skladu s 30. členom
tega zakona;
8.
ne vrednoti postavk v računovodskih izkazih v skladu z računovodskimi
standardi (31. člen);
9.
ne vrednoti opredmetenih osnovnih sredstev v skladu z določbami tega
zakona (32. člen);
10.
ne šteje med drobni inventar opredmetenih osnovnih sredstev v skladu z
računovodskimi standardi (33. člen);
11.
ne vrednoti tujih plačilnih sredstev po srednjem tečaju Banke Slovenije
v skladu z določbami 34. člena tega zakona;
12.
ne vrednoti plemenitih kovin in predmetov iz takih kovin na podlagi cen,
ki jih določi Banka Slovenije (35. člen);
13.
ne uskladi popisa sredstev in obveznosti do virov sredstev z dejanskim
stanjem, ugotovljenim s popisom (36. člen);
14.
ob koncu poslovnega leta ne uskladi obveznosti in terjatev v skladu z
določbami 37. člena tega zakona;
15.
ne izda navodil za popis (tretji odstavek 40. člena);
16.
v roku ne predloži letnega poročila organizaciji, pooblaščeni za
obdelovanje in objavljanje podatkov, ministrstvu, v pristojnost katerega sodi
dejavnost, ki jo opravlja pravna oseba in na zahtevo ministrstvu, pristojnemu
za finance (51. člen);
17.
ne uredi nalog in organizacije računovodstva in odgovornosti
pooblaščenih oseb v pravilniku (52. člen);
18.
ne organizira notranjega revidiranja (drugi odstavek 53. člena).
Z denarno kaznijo od 10.000 do 500.000
tolarjev se kaznuje za prekršek tudi odgovorna oseba pravne osebe, ki stori
dejanje iz prejšnjega odstavka.
Zakon o
računovodstvu – ZR (Uradni list RS, št. 23/99)
vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:
»XVI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
56. člen
Uskladitev računovodskih evidenc s tem
zakonom se opravi po stanju na dan 1. 1. 2000.
Pravilnik iz 4. in 52. člena tega zakona so
dolžne pravne osebe sprejeti najkasneje v 90 dneh po uveljavitvi tega zakona.
Navodilo za uskladitev računovodskih
evidenc za uporabnike enotnega kontnega načrta izda minister, pristojen za
finance, za uporabnike kontnega okvira pa Slovenski inštitut za revizijo v
soglasju z ministrom, pristojnim za finance, v 30 dneh po uveljavitvi tega
zakona.
Slovenski inštitut za revizijo izda
računovodske standarde iz 2. člena tega zakona najpozneje v 30 dneh po
uveljavitvi tega zakona.
57. člen
Do sprejema posebnega predpisa opravlja
naloge organizacije, pooblaščene za obdelovanje in objavljanje podatkov po tem
zakonu, Agencija Republike Slovenije za plačilni promet.
58. člen
Minister, pristojen za finance, predpiše
akte na podlagi 13., 15., 28., 42. in 53. člena tega zakona najpozneje v 30
dneh po uveljavitvi tega zakona.
59. člen
Z dnem, ko se prične uporabljati ta zakon,
se preneha uporabljati zakon o računovodstvu (Uradni list SFRJ, št. 13/89,
35/89, 42/90, 61/90 in Uradni list SRS, št. 42/90).
Z dnem uporabe tega zakona, zadruge
prenehajo uporabljati zakon o računovodstvu (Uradni list SFRJ, št. 13/89,
35/89, 42/90, 61/90 in Uradni list SRS, št. 42/90) in s tem dnem uporabljajo
zakon o gospodarskih družbah za vodenje poslovnih knjig in izdelavo letnih
poročil.
Uskladitev računovodskih evidenc iz
prejšnjega odstavka opravijo zadruge v skladu z navodili, ki jih v 30 dneh po
uveljavitvi tega zakona izda Slovenski inštitut za revizijo v soglasju z
Zadružno zvezo Slovenije.
60. člen
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporablja pa se od 1.1.2000.«.
Zakon o
spremembah in dopolnitvah zakona o javnih financah – ZJF-C (Uradni list RS, št.
30/02)
vsebuje naslednjo končno določbo:
»25. člen
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.