Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo
predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega
organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače.
Neuradno prečiščeno besedilo Zakona o urejanju
prostora obsega:
- Zakon o urejanju prostora – ZUreP-1 (Uradni list RS,
št. 110/02 z dne 18. 12. 2002),
- Popravek
zakona o urejanju
prostora – ZUreP-1 (Uradni
list RS, št. 8/03 z dne 24. 1. 2003),
- Zakon
o zemljiški knjigi – ZZK-1 (Uradni
list RS, št. 58/03 z dne 18. 6. 2003),
- Zakon o prostorskem načrtovanju
– ZPNačrt (Uradni list
RS, št. 33/07 z dne 13. 4. 2007),
- Zakon
o spremembah in dopolnitvah Zakona o graditvi objektov – ZGO-1C (Uradni list RS, št. 108/09 z
dne 28. 12. 2009).
- Zakon
o umeščanju prostorskih ureditev državnega pomena v prostor – ZUPUDPP (Uradni list RS, št. 80/10 z
dne 12. 10. 2010).
ZAKON
o urejanju prostora (ZUreP-1)
(neuradno prečiščeno besedilo št. 4)
Prvi del: SPLOŠNE DOLOČBE
Prvi razdelek: TEMELJNE DOLOČBE
1. člen
(predmet zakona)
(se
delno preneha uporabljati)
(1) Ta zakon ureja prostorsko
načrtovanje in uveljavljanje prostorskih ukrepov za izvajanje načrtovanih
prostorskih ureditev, zagotavljanje opremljanja zemljišč za gradnjo ter vodenje
sistema zbirk prostorskih podatkov.
(2) Ta zakon določa tudi pogoje za
opravljanje dejavnosti prostorskega načrtovanja in določa prekrške v zvezi z
urejanjem prostora in opravljanjem dejavnosti prostorskega načrtovanja.
(3) Urejanje prostora po tem zakonu je
opravljanje zadev iz prvega odstavka tega člena.
2. člen
(pojmi)
(se
delno preneha uporabljati)
(1) Pojmi imajo po tem zakonu
naslednji pomen:
1.
prostor je sestav fizičnih struktur na zemeljskem površju ter nad in pod
njim, do kamor sežejo neposredni vplivi človekovih dejavnosti;
2.
prostorski razvoj je spreminjanje prostora zaradi človekovih dejavnosti;
3.
vzdržen prostorski razvoj je zagotavljanje take rabe prostora in
prostorskih ureditev, ki ob varovanju okolja, ohranjanju narave in trajnostni
rabi naravnih dobrin, varstvu kulturne dediščine in drugih kakovosti naravnega
in bivalnega okolja omogoča zadovoljitev potreb sedanje generacije brez
ogrožanja prihodnjih generacij;
4.
namenska raba je s prostorskimi akti določena raba zemljišč in objektov;
5.
prostorska ureditev je načrtovana razmestitev dejavnosti in objektov na
določenem ureditvenem območju;
6.
ureditveno območje je prostorsko in funkcionalno zaokroženo območje, ki
se ureja z regionalno zasnovo prostorskega razvoja ter z urbanistično oziroma
krajinsko zasnovo in z lokacijskim načrtom;
7.
prostorsko načrtovanje je interdisciplinarna dejavnost, s katero se na
podlagi varstvenih zahtev in ob upoštevanju razvojnih možnosti načrtuje
namensko rabo prostora, določajo pogoji za razvoj dejavnosti v prostoru in
njihovo razmestitev ter ukrepi za izboljšanje obstoječih fizičnih struktur in
določajo pogoji za umestitev načrtovanih objektov v prostor in njihovo izvedbo;
8.
urbanistično načrtovanje je posebna veja prostorskega načrtovanja, s
katero se načrtuje poselitev in z njo povezane prostorske ureditve ter določajo
pogoji za umestitev objektov v prostor;
9.
krajinsko načrtovanje je posebna veja prostorskega načrtovanja za
načrtovanje prostorskih ureditev v krajini in zelenih struktur znotraj
poselitvenih območij;
10. opremljanje
zemljišč je zagotavljanje pogojev za graditev javne infrastrukture in
priključevanja nanjo, s čimer se omogoča uporabnost zemljišč za namene,
določene s prostorskim aktom;
11. poselitvena
območja so območja naselij in območja, predvidena za njihovo širitev, ki so kot
takšna določena v prostorskih aktih;
12. naselje
je območje strnjene pozidave;
13. investicijska
namera je predvidena investicija, katere realizacija zahteva gradnjo objektov;
14. nosilci
urejanja prostora so državni organi oziroma organi lokalnih skupnosti ter
nosilci javnih pooblastil, ki odločajo ali soodločajo o zadevah urejanja
prostora;
15. pripravljavec
prostorskega akta je državni organ oziroma organ lokalne skupnosti, ki je
odgovoren za njegovo pripravo;
16. načrtovalec
je oseba, ki izdela predlog prostorskega akta;
17. pobudnik
je subjekt, ki da pobudo za pripravo prostorskega akta oziroma za njegove
spremembe in dopolnitve;
18. urbanistična
pogodba je pogodba med investitorjem načrtovane prostorske ureditve in občino,
ki se sklene z namenom, da se omogoči uveljavitev večjega zasebnega interesa za
realizacijo načrtovane prostorske ureditve v javno korist;
19. komunalna
infrastruktura so objekti oziroma omrežja lokalne gospodarske javne
infrastrukture ter grajeno javno dobro lokalnega pomena;
20. gospodarska
javna infrastruktura so omrežja, neposredno namenjena izvajanju gospodarskih
javnih služb s področja prometa, energetike, komunalnega gospodarstva,
upravljanja z vodami in gospodarjenja z drugimi vrstami naravnega bogastva ali
varstva okolja, kakor tudi druga omrežja in objekti v javni rabi. Gospodarska
javna infrastruktura je državnega in lokalnega pomena;
21. komasacija
je zložba zemljišč na območju predvidenega občinskega lokacijskega načrta in
njihova ponovna razdelitev med lastnike zemljišč na tem območju;
22. krajina
je del prostora, katerega značilnost je prevladujoča prisotnost naravnih
sestavin in je rezultat medsebojnega delovanja in vplivanja naravnih in
človeških dejavnikov;
23. prenova
je sklop načrtovalskih in drugih ukrepov za gospodarsko, socialno in kulturno
prenovitev degradiranih poselitvenih in drugih območij;
24. sistem
zbirk prostorskih podatkov je sistem priprave, zbiranja in vzdrževanja zbirk
podatkov s področja prostorskega načrtovanja in drugih zadev urejanja prostora.
(2) Izrazi, uporabljeni v tem zakonu,
katerih pomen ni določen v prejšnjem odstavku, imajo enak pomen, kot ga
določajo predpisi s področja graditve objektov.
(3) V tem zakonu uporabljeni izrazi,
ki se nanašajo na osebe, zapisani v moški spolni slovnični obliki, so
uporabljeni kot nevtralni za moške in ženske.
3. člen
(temeljni cilji urejanja prostora)
(se
delno preneha uporabljati)
(1) Namen urejanja prostora je
omogočati skladen prostorski razvoj z usklajevanjem gospodarskih, družbenih in
okoljskih vidikov razvoja. Usmerjanje razvojnih procesov in z njimi povezanih
prostorskih ureditev mora izhajati iz uravnoteženosti razvojnih potreb, pri
čemer je treba prostor urejati tako, da se:
1.
zagotavlja vzdržen prostorski razvoj z racionalno rabo prostora in
ohranjanjem prostorskih zmogljivosti za sedanje in prihodnje generacije;
2.
omogoča kakovostne življenjske razmere v mestih in na podeželju,
zagotavlja kvaliteten in human razvoj mest in drugih naselij ter zagotavlja
njihovo oskrbo;
3.
doseže prostorsko usklajeno in med seboj dopolnjujočo se razmestitev
različnih dejavnosti v prostoru;
4.
zagotavlja prostorske možnosti za skladen razvoj skupnosti;
5.
zagotavlja funkcionalno oviranim osebam neoviran dostop do objektov in
njihova uporaba v skladu z zakonom;
6.
zagotavlja varstvo okolja, ohranja narava in kulturna dediščina, omogoča
trajnostno rabo naravnih dobrin in varuje druge kakovosti naravnega in
bivalnega okolja;
7.
omogoča obrambo države in zagotavlja varstvo pred naravnimi in drugimi
nesrečami.
(2) Urejanje prostora mora prispevati
k ustvarjanju čimbolj prepoznavnega reda v prostoru.
4. člen
(usklajevanje razvojnih potreb z
varstvenimi zahtevami)
(se
delno preneha uporabljati)
(1) Pri prostorskem načrtovanju je
treba z obravnavo in soočanjem različnih potreb in interesov razvoja v prostoru
zagotoviti usklajenost gospodarskih, družbenih in okoljskih vidikov ter
ustvarjati pogoje za vzdržen prostorski razvoj.
(2) Razvojne potrebe posameznih
dejavnosti, ki vplivajo na urejanje prostora, se v postopku priprave in
sprejemanja prostorskih aktov presojajo in usklajujejo z varstvenimi zahtevami
tako, da omogočajo načrtovanje prostorskih ureditev, ki sledijo temeljnim
ciljem vzdržnega prostorskega razvoja.
(3) Vzdržen prostorski razvoj se s
prostorskim načrtovanjem zagotavlja tako, da je onemogočena prevlada interesov
posameznih dejavnosti na račun uravnoteženosti razvojnih potreb in varstvenih
zahtev ter drugih temeljnih ciljev urejanja prostora in varstva okolja. Podlaga
za usklajevanje razvojnih potreb in varstvenih zahtev so analize razvojnih
možnosti posameznih dejavnosti v prostoru in študija ranljivosti prostora, v
primeru usklajevanja v postopku priprave lokacijskega načrta pa tudi smernice
za načrtovanje iz 29. člena tega zakona. Usklajevanje vodi pripravljavec
prostorskega akta.
(4) Če se v postopku priprave
prostorskega akta ni dalo razvojnih potreb posameznih dejavnosti uskladiti med
seboj oziroma teh potreb uskladiti z varstvenimi zahtevami, v primeru priprave
državnega ali skupnega prostorskega akta o neusklajenostih odloči v okviru
svojih pristojnosti vlada na predlog ministra, pristojnega za prostor (v
nadaljnjem besedilu: minister za prostor), v primeru priprave občinskega
prostorskega akta pa v okviru svojih pristojnosti občinski svet na predlog
župana.
(5) Pri pripravi predpisov in
razvojnih dokumentov posameznih dejavnosti, ki vplivajo na urejanje prostora,
resorna ministrstva sodelujejo z ministrstvom, pristojnim za prostor (v
nadaljnjem besedilu: ministrstvo za prostor).
5. člen
(usmerjanje poselitve)
(se
delno preneha uporabljati)
(1) Nova poselitev se usmerja v
poselitvena območja.
(2) Pri usmerjanju poselitve je treba
zagotoviti racionalno rabo zemljišč in objektov v naseljih, pri čemer je treba
prvenstveno izkoristiti proste in nezadostno izkoriščene površine v naseljih z
njihovim aktiviranjem ter s prenovo in sanacijo degradiranih območij v
naseljih.
(3) Širitev naselja je dopustna, če
smotrnega razvoja in skladnosti urbanih kvalitet ni mogoče zagotoviti z izvedbo
ukrepov iz prejšnjega odstavka, pri čemer je potrebno, ob upoštevanju
urbanističnih in tehnoloških značilnosti predvidenih prostorskih ureditev,
širitev praviloma usmerjati na zemljišča, ki so z vidika trajnostne rabe
naravnih dobrin ter ohranjanja narave in kulturne dediščine manj pomembna.
6. člen
(gradnje zunaj poselitvenih območij)
(se
delno preneha uporabljati)
(1) Zunaj poselitvenih območij so
dopustne gradnje objektov, če:
1.
neposredno služijo kmetijski oziroma gozdarski dejavnosti, upravljanju
voda, športu in rekreaciji zunaj poselitvenih območij, pridobivanju mineralnih
surovin in izkoriščanju drugih naravnih virov, kakor tudi objektov, ki služijo
varnosti državljanov in njihovega premoženja, obrambi ter varstvu pred naravnimi
in drugimi nesrečami;
2.
gre za prometne in energetske objekte gospodarske javne infrastrukture,
objekte telekomunikacijskih omrežij in drugih zvez, kakor tudi, če gre za druge
javne infrastrukturne in proizvodne objekte, ki zaradi tehničnih, tehnoloških,
okoljskih in drugih značilnosti niso primerni v poselitvenih območjih;
3.
gre za rekonstrukcije, adaptacije in nadomestne gradnje zakonito
zgrajenih objektov, pri čemer se lahko spreminja njihovo namembnost ali
zmogljivost, če spremembe ne ovirajo dejavnosti iz prve točke;
4.
gre za funkcionalne zaokrožitve komunalno opremljenih območij ter
dopolnilne gradnje objektov, ki pomenijo zaokrožitev in sanacijo posamičnih
skupin objektov zunaj poselitvenih območij;
5.
gre za objekte, ki so namenjeni dopolnilni dejavnosti, ki se opravlja ob
kmetijski dejavnosti ali je z njo v neposredni zvezi.
(2) Na najboljših kmetijskih
zemljiščih je gradnja objektov iz prejšnjega odstavka dopustna le, če ni mogoče
uporabiti zemljišč, ki so manj primerna za kmetijsko pridelavo. V tem primeru
se zemljišča za gradnjo objektov praviloma določijo na osnovi ovrednotenih
variantnih predlogov glede na njihov funkcionalni, varstveni in ekonomski vidik
ter glede na njihovo sprejemljivost v lokalnem okolju.
(3) Merila in pogoji za gradnje objektov
zunaj poselitvenih območij se določajo v prostorskem redu občine v skladu s
prostorskim redom Slovenije.
7. člen
(strokovne podlage urejanja prostora)
(se
delno preneha uporabljati)
(1) Prostorski akti in druge odločitve
o zadevah urejanja prostora morajo temeljiti na predpisih, analizah in
strokovnih dognanjih o lastnostih in zmogljivostih prostora in okolja, na
analizah razvojnih možnosti ter drugih pogojih in usmeritvah za razvoj
posameznih dejavnosti v prostoru, opredeljenih v razvojnih in drugih dokumentih
ter drugih strokovnih podlagah, na analizah medsebojnih učinkov posameznih
dejavnosti v prostoru ter na geodetskih, statističnih in drugih podatkih s
področja urejanja prostora (v nadaljnjem besedilu: strokovne podlage).
(2) Nosilci urejanja prostora iz 4.
točke prvega odstavka 27. člena tega zakona so v skladu z zakonom dolžni
posredovati pripravljavcu prostorskega akta na njegovo zahtevo strokovne
podlage, s katerimi razpolagajo in se nanašajo na območje oziroma so predmet
načrtovanja.
8. člen
(sodelovanje v zadevah urejanja prostora)
(se
delno preneha uporabljati)
(1) Država in lokalne skupnosti ter
lokalne skupnosti med seboj morajo sodelovati v zadevah urejanja prostora
zlasti pri načrtovanju razvoja dejavnosti v prostoru in njihovi prostorski
razmestitvi, ki se nanašajo na skupno rabo naravnih dobrin, na skupne prometne,
energetske in komunalne objekte, kakor tudi na druge prostorske ureditve v
zvezi z varovanjem okolja ter ohranjanjem narave in kulturne dediščine.
(2) Pri pripravi prostorskih aktov ter
drugih predpisov, ki se nanašajo na zadeve urejanja prostora iz prejšnjega
odstavka, je treba upoštevati temeljne cilje urejanja prostora.
9. člen
(javna korist in zasebni interes)
(se
delno preneha uporabljati)
Pri opravljanju zadev urejanja prostora
morajo nosilci urejanja prostora upoštevati javne koristi in zasebne interese
ter jih v skladu s temeljnimi cilji urejanja prostora med seboj skrbno
pretehtati, pri čemer zasebni interes ne sme škodovati javnim koristim.
10. člen
(javnost v zadevah urejanja prostora)
(se
delno preneha uporabljati)
(1) Vsakdo ima pravico biti obveščen o
postopkih priprave in sprejemanja prostorskih aktov ter o drugih zadevah
urejanja prostora v skladu z zakonom.
(2) Vsakdo ima pravico s pobudami,
mnenji in na druge načine sodelovati pri zadevah urejanja prostora.
(3) Nosilci urejanja prostora morajo
vsakomur omogočiti vpogled v zadeve urejanja prostora ter o teh zadevah
obveščati javnost v skladu z zakonom.
Drugi razdelek: PRISTOJNOSTI NA PODROČJU UREJANJA PROSTORA
11. člen
(pristojnosti države na področju urejanja
prostora)
(se
delno preneha uporabljati)
(1) Z urejanjem prostora v državni
pristojnosti se v skladu s temeljnimi cilji urejanja prostora iz 3. člena tega
zakona določa raba prostora in prostorske ureditve iz državne pristojnosti (v
nadaljnjem besedilu: prostorske ureditve državnega pomena). Z urejanjem prostora
v državni pristojnosti se določijo tudi pogoji prostorskega načrtovanja in
umeščanja objektov v prostor, ki jih narekujejo predpisani režimi varovanja
okolja, ohranjanja narave in trajnostne rabe naravnih dobrin, ohranjanja
kulturnih spomenikov in druge kulturne dediščine državnega pomena, varstva pred
naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambne potrebe.
(2) Urejanje prostora v državni
pristojnosti obsega:
1.
določanje ciljev, usmeritev in izhodišč prostorskega razvoja;
2.
predpisovanje splošnih pravil in pogojev za urejanje prostora;
3.
načrtovanje prostorskih ureditev državnega pomena;
4.
izvajanje prostorskih ukrepov za uresničevanje državnih prostorskih
aktov;
5.
izvajanje nadzora nad zakonitostjo prostorskega načrtovanja na ravni
lokalnih skupnosti;
6.
vodenje in izvajanje aktivne zemljiške politike;
7.
vodenje sistema in posameznih zbirk podatkov iz tega zakona;
8.
razvijanje in spodbujanje strokovnega dela na področju urejanja prostora
in prostorskega načrtovanja;
9.
pripravo in sprejem poročil o stanju na področju urejanja prostora;
10. sodelovanje
pri zadevah urejanja prostora na mednarodnem področju.
12. člen
(pristojnost občine na področju urejanja
prostora)
(se
delno preneha uporabljati)
(1) Z urejanjem prostora v občinski
pristojnosti se v skladu s temeljnimi določbami tega zakona ter z usmeritvami
strateških prostorskih aktov države določa raba prostora in prostorske ureditve
lokalnega pomena. Z urejanjem prostora v občinski pristojnosti se določijo tudi
pogoji prostorskega načrtovanja in umeščanja objektov v prostor, ki jih
predpisujejo režimi varovanja okolja, ohranjanja narave in trajnostne rabe
naravnih dobrin, ohranjanja kulturnih spomenikov lokalnega pomena in druge
kulturne dediščine ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami na lokalni
ravni.
(2) Urejanje prostora v občinski
pristojnosti obsega:
1.
usmerjanje prostorskega razvoja občine z določanjem ciljev in usmeritev
za urejanje prostora v občini ob upoštevanju državnih usmeritev za urejanje
prostora na lokalni ravni;
2.
predpisovanje podrobnejših meril in pogojev za urejanje prostora na
območju občine;
3.
načrtovanje prostorskih ureditev na območju občine;
4.
izvajanje prostorskih ukrepov za uresničevanje občinskih prostorskih
aktov;
5.
vodenje in izvajanje ukrepov aktivne zemljiške politike in opremljanja
zemljišč;
6.
vodenje zbirk prostorskih podatkov iz njene pristojnosti;
7.
spremljanje stanja na področju urejanja prostora in skrb za zakonitost
in red v prostoru;
8.
pripravo in sprejem poročil o stanju na področju urejanja prostora.
(3) Z aktivno zemljiško politiko
občina pridobiva zemljišča in druge nepremičnine, na njih uveljavlja predkupno
pravico, vodi prenovo ter uveljavlja in izvaja druge ukrepe iz svoje
pristojnosti v javno korist. V ta namen lahko ustanovi sklad, javno agencijo
ali druge institucije. Pri izvajanju navedenih aktivnosti lahko država sodeluje
s finančnimi in drugimi ukrepi.
(4) Občina ali več občin skupaj
organizira trajno uresničevanje nalog iz tega člena.
13. člen
(izvajanje aktivne zemljiške politike)
(se
delno preneha uporabljati)
(1) Država z aktivno zemljiško
politiko ustvarja prostorske pogoje za učinkovito gospodarjenje z
nepremičninami tako, da spodbuja vzdržen prostorski razvoj ter s tem zagotavlja
pogoje za skladen in celovit razvoj mest in drugih poselitvenih območij.
(2) Z aktivno zemljiško politiko
država:
1.
s finančnimi in drugimi ukrepi podpira občine pri izvajanju njihove
zemljiške politike pridobivanja zemljišč in drugih nepremičnin za potrebe
urejanja prostora ter pri ustvarjanju in izboljšanju pogojev za učinkovito
gospodarjenje z nepremičninami in njihovo racionalno rabo;
2.
zagotavlja in usklajuje pridobivanje ter izkoriščanje finančnih pomoči
za stabilnost in razvojno naravnanost nepremičninskega trga;
3.
za potrebe poselitve izvaja promet z nepremičninami;
4.
upravlja finančna sredstva, pridobljena z gospodarjenjem z
nepremičninami.
(3) Naloge iz prejšnjega odstavka
izvaja Stanovanjski sklad Republike Slovenije, pri čemer lahko sodelujejo tudi
državni organi, druge državne institucije ter nepremičninski in finančni skladi
v skladu z zakonom in ustanovitvenimi akti.
14. člen
(prostorske ureditve državnega in
regionalnega pomena)
(se
delno preneha uporabljati)
(1) Prostorske ureditve državnega
pomena so ureditve, ki jih sestavljajo objekti in omrežja, ki so neposredno
namenjena izvajanju državnih gospodarskih javnih služb na področju energetike,
prometa, zvez, upravljanja voda, gospodarjenja z naravnimi viri, varstva okolja
in drugih področjih ter omrežja in objekti, ki so namenjeni zadovoljevanju
skupnih potreb v skladu z zakonom ter objekti in naprave, namenjeni obrambi in
varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami v Republiki Sloveniji. Prostorske
ureditve državnega pomena so tudi ureditve, ki segajo na območje večih občin
oziroma katerih vpliv sega na območje večih občin in so zaradi svojih
gospodarskih, socialnih, kulturnih in varstvenih značilnosti pomembne za
prostorski razvoj Republike Slovenije.
(2) Prostorske ureditve regionalnega
pomena so ureditve, ki zajemajo objekte in omrežja iz prejšnjega odstavka,
objekte in omrežja komunalne infrastrukture ter druge prostorske ureditve, ki
so skupnega pomena za državo in občine.
(3) Vlada skladno z zakonom, na
predlog ministra za prostor, z uredbo podrobneje določi vrste prostorskih
ureditev državnega pomena.
15. člen
(nadomestno ukrepanje države)
(se
delno preneha uporabljati)
(1) Če lokalna skupnost ne izvršuje
zadev urejanja prostora iz svoje pristojnosti in bi zaradi tega lahko nastale
škodljive posledice za okolje in prostor, zaradi česar bi bilo ogroženo
življenje in zdravje ljudi, ali če bi to pomenilo neizvrševanje z zakonom
predpisanih obveznosti države, ali bi zaradi tega lahko nastale večje motnje
pri izvajanju nalog javnih služb državnega oziroma lokalnega pomena, pomembnih
za več občin, lahko te zadeve namesto lokalne skupnosti izvrši država. V takih
primerih lahko država namesto lokalne skupnosti sprejme potrebne prostorske
akte in ukrepe za njihovo uresničitev, na način in po postopku, ki velja za
pripravo, sprejem in izvajanje državnih lokacijskih načrtov.
(2) Država ima pravico ukrepanja še
pred nastankom posledic, ki bi nastopile zaradi neizvajanja lokalnih zadev
urejanja prostora, pri čemer mora ministrstvo za prostor lokalno skupnost
predhodno pozvati, da sama izvrši določeno zadevo urejanja prostora, ter ji za
to postaviti ustrezen rok. Predhodni poziv ni potreben, če zaradi pretečih
naravnih in drugih nesreč ter nepopravljivih poškodb okolja zadev urejanja
prostora ni mogoče odlagati.
(3) O ukrepanju iz prvega odstavka tega
člena odloči vlada s sklepom na predlog ministra za prostor, pri čemer stroške
nosi lokalna skupnost.
16. člen
(sodelovanje države in lokalne skupnosti)
(se
delno preneha uporabljati)
(1) Ministrstvo za prostor in občina
se lahko dogovorita, da občina načrtuje in sprejme prostorski akt za določeno
prostorsko ureditev skupnega pomena, če je glede na povezanost državne
prostorske ureditve z lokalnim okoljem to primerneje. Občina takšno prostorsko
ureditev načrtuje v skladu s programom priprave, ki ga sprejme občina po
predhodnem soglasju ministra za prostor in pobudnika.
(2) Če občina na način iz prejšnjega
odstavka pripravlja in sprejema prostorsko ureditev skupnega pomena, mora
prostorski akt pred njegovim sprejemom potrditi minister za prostor.
Drugi del: PROSTORSKO NAČRTOVANJE
Prvi razdelek: SKUPNE DOLOČBE
17. člen
(prenehal
veljati)
18. člen
(prenehal
veljati)
19. člen
(prenehal
veljati)
20. člen
(prenehal
veljati)
21. člen
(prenehal
veljati)
22. člen
(prenehal
veljati)
23. člen
(prenehal
veljati)
24. člen
(prenehal
veljati)
25. člen
(prenehal
veljati)
26. člen
(prenehal
veljati)
Skupne določbe o pripravi in sprejemu
prostorskih aktov
27. člen
(prenehal
veljati)
28. člen
(prenehal
veljati)
29. člen
(prenehal
veljati)
30. člen
(prenehal
veljati)
31. člen
(prenehal
veljati)
32. člen
(prenehal
veljati)
33. člen
(prenehal
veljati)
34. člen
(prenehal
veljati)
35. člen
(prenehal
veljati)
Drugi razdelek: DRŽAVNI PROSTORSKI AKTI
1. STRATEGIJA PROSTORSKEGA RAZVOJA SLOVENIJE
36. člen
(prenehal
veljati)
37. člen
(prenehal
veljati)
2. PROSTORSKI RED SLOVENIJE
38. člen
(prenehal
veljati)
39. člen
(prenehal
veljati)
Posebne določbe o pripravi strategije
prostorskega razvoja in prostorskega reda Slovenije
40. člen
(prenehal
veljati)
41. člen
(prenehal
veljati)
3. DRŽAVNI LOKACIJSKI NAČRT
42. člen
(prenehal
veljati)
43. člen
(prenehal
veljati)
44. člen
(prenehal
veljati)
Posebne določbe o pripravi in
sprejemu državnega lokacijskega načrta
45. člen
(prenehal
veljati)
46. člen
(prenehal
veljati)
Tretji razdelek: REGIONALNA ZASNOVA PROSTORSKEGA RAZVOJA
47. člen
(prenehal
veljati)
48. člen
(prenehal
veljati)
49. člen
(prenehal
veljati)
Posebne določbe o pripravi in
sprejemu regionalne zasnove prostorskega razvoja
50. člen
(prenehal
veljati)
51. člen
(prenehal
veljati)
52. člen
(prenehal
veljati)
53. člen
(prenehal
veljati)
54. člen
(prenehal
veljati)
55. člen
(prenehal
veljati)
Četrti razdelek: OBČINSKI PROSTORSKI AKTI
1. STRATEGIJA PROSTORSKEGA RAZVOJA OBČINE
56. člen
(prenehal
veljati)
57. člen
(prenehal
veljati)
58. člen
(prenehal
veljati)
59. člen
(prenehal
veljati)
60. člen
(prenehal
veljati)
61. člen
(prenehal
veljati)
2. PROSTORSKI RED OBČINE
62. člen
(prenehal
veljati)
63. člen
(prenehal
veljati)
64. člen
(prenehal
veljati)
65. člen
(prenehal
veljati)
66. člen
(prenehal
veljati)
Posebne določbe o pripravi in
sprejemu strategije prostorskega razvoja občine in prostorskega reda občine
67. člen
(prenehal
veljati)
68. člen
(prenehal
veljati)
69. člen
(prenehal
veljati)
70. člen
(prenehal
veljati)
71. člen
(prenehal
veljati)
3. OBČINSKI LOKACIJSKI NAČRT
72. člen
(prenehal
veljati)
73. člen
(prenehal
veljati)
74. člen
(prenehal
veljati)
75. člen
(prenehal
veljati)
76. člen
(prenehal
veljati)
Posebne določbe o pripravi in
sprejemu občinskega lokacijskega načrta
77. člen
(prenehal
veljati)
78. člen
(prenehal
veljati)
79. člen
(prenehal
veljati)
4. LOKACIJSKA INFORMACIJA
80. člen
(namen in vsebina lokacijske informacije)
(1) Občinski upravni organ, pristojen
za urejanje prostora je dolžan vsakomur na zahtevo izdati lokacijsko
informacijo.
(2) V zahtevi je potrebno navesti
namen, zaradi katerega se lokacijska informacija potrebuje.
(3) Glede na izražen namen vsebuje
lokacijska informacija podatke o namenski rabi prostora, lokacijske in druge
pogoje, kot jih določajo občinski izvedbeni prostorski akti ter podatke o
prostorskih ukrepih, ki veljajo na določenem območju. Na zahtevo se lokacijski
informaciji priloži tudi kopijo kartografskega dela prostorskega akta.
(4) Če se za območje oziroma
zemljišče, na katerega se nanaša lokacijska informacija, pripravlja sprememba
prostorskega akta, je v lokacijski informaciji to treba posebej navesti.
Lokacijska informacija velja do uveljavitve sprememb prostorskega akta.
(5) Lokacijska informacija ima značaj
potrdila iz uradne evidence in se izda v skladu s predpisi o upravnem postopku
proti plačilu takse.
(6) Minister za prostor podrobneje
predpiše obliko lokacijske informacije.
Tretji del: PROSTORSKI UKREPI
Prvi razdelek: ZAČASNI UKREPI ZA ZAVAROVANJE UREJANJA
PROSTORA
81. člen
(namen začasnih ukrepov)
(1) Vlada lahko z uredbo oziroma
občinski svet lahko z odlokom za določeno območje sprejme začasne ukrepe za
zavarovanje urejanja prostora (v nadaljnjem besedilu: začasni ukrep), če
obstaja utemeljena nevarnost, da bo sicer izvedba prostorske ureditve
onemogočena ali močno otežena oziroma, da se bodo bistveno zvišali stroški
njene izvedbe, ali da bodo za njeno izvedbo potrebni znatno povečani posegi v
pravice in pravne koristi lastnikov nepremičnin in drugih prizadetih subjektov.
(2) Začasni ukrepi se lahko sprejmejo
za območje:
1.
prostorske ureditve, za katero še ni sprejet državni lokacijski načrt;
2.
širitve naselja, ki še ni določeno s strategijo prostorskega razvoja
občine;
3.
prostorske ureditve, za katero še ni sprejet občinski lokacijski načrt.
82. člen
(vsebina akta o začasnih ukrepih)
(1) Vladna uredba oziroma občinski
odlok o začasnih ukrepih vsebuje zlasti:
1.
namen sprejetja začasnih ukrepov;
2.
podlago predvidene prostorske ureditve v prostorskem aktu;
3.
območje začasnih ukrepov;
4.
vrste začasnih ukrepov in
5.
čas veljavnosti začasnih ukrepov.
(2) Območje začasnih ukrepov mora biti
določeno tako natančno, da je mogoče mejo območja začasnih ukrepov prikazati v
zemljiškem katastru in jo določiti v naravi.
(3) Na podlagi akta iz prvega odstavka
tega člena vlada oziroma občina, v 30 dneh od njegove uveljavitve, predlaga
zaznambo začasnih ukrepov v zemljiški knjigi.
83. člen
(vrste začasnih ukrepov)
(1) Z začasnimi ukrepi lahko vlada z
uredbo oziroma občina z odlokom prepove parcelacijo zemljišč in promet z njimi,
razen na območjih, na katerih je predvidena komasacija zemljišč iz 115. člena
tega zakona, urejanje trajnih nasadov, sprejemanje sprememb prostorskih aktov,
ki veljajo na območju začasnih ukrepov ter izvajanje gradenj.
(2) Začasni ukrepi ne vplivajo na
izvajanje gradenj, ki so bile v času njihove uveljavitve že dovoljene z
dokončnim gradbenim dovoljenjem. Na območju začasnih ukrepov so dovoljene tudi
gradnje, s katerimi se izboljšuje komunalna in druga infrastruktura ter
rekonstrukcije objektov, ki so nujno potrebne za vzdrževanje objektov in za
bivanje in delo prebivalcev na teh območjih, kakor tudi geodetska in druga
pripravljalna dela, potrebna za izdelavo predvidenega prostorskega akta oziroma
njegovih sprememb in dopolnitev.
(3) Uredba oziroma odlok o začasnih
ukrepih se sprejme na podlagi programa priprave prostorskega akta.
84. člen
(veljavnost začasnih ukrepov)
Začasni ukrepi iz prvega odstavka
prejšnjega člena veljajo še eno leto po uveljavitvi prostorskega akta, zaradi
katerega so bili uvedeni, razen ukrepov, ki bi ovirali izvajanje prostorskega
akta, sicer pa lahko trajajo največ štiri leta. Začasnih ukrepov se po
prenehanju njihove veljavnosti za isto območje in za isto prostorsko ureditev
ne sme ponovno uvesti vsaj štiri leta.
Drugi razdelek: ZAKONITA PREDKUPNA PRAVICA OBČINE
85. člen
(območje predkupne pravice)
(se
delno preneha uporabljati)
(1) Občina lahko z odlokom določi
območje predkupne pravice občine na nepremičninah na celotnem območju poselitve
in na območju obstoječih oziroma predvidenih infrastrukturnih omrežij in
objektov izven poselitvenih območij ali na delu teh območij, če ni s tem
zakonom določeno drugače.
(2) Območje predkupne pravice mora
biti določeno tako natančno, da je mogoče mejo območja prikazati v zemljiškem
katastru in jo določiti v naravi.
86. člen
(izključitev predkupne pravice)
(se
delno preneha uporabljati)
Predkupna pravica občine je izključena:
1.
če lastnik proda ali podari nepremičnino svojemu zakoncu ali osebi, s
katero živi v zunajzakonski skupnosti, oziroma svojemu sorodniku v ravni vrsti,
posvojitelju ali posvojencu;
2.
če je kupec država, oseba javnega prava, ki jo je ustanovila država, ali
izvajalec državne javne službe, kakor tudi investitor infrastrukture iz 91.
člena tega zakona.
87. člen
(potrdilo)
(se
delno preneha uporabljati)
Lastnik nepremičnine na območju predkupne
pravice (v nadaljnjem besedilu: prodajalec) mora pred sklenitvijo
kupoprodajne pogodbe pridobiti potrdilo občine, da na nepremičnini ne
uveljavlja predkupne pravice. Če občina potrdila ne izda v 15 dneh od vložitve
zahteve, se šteje, da predkupne pravice ne uveljavlja.
88. člen
(ponudba občini)
(se
delno preneha uporabljati)
(1) Če občina v roku iz prejšnjega
člena izda potrdilo, da uveljavlja predkupno pravico, ji mora prodajalec podati
pisno ponudbo za prodajo nepremičnine, o kateri se mora občina izjaviti najkasneje
v petnajstih dneh, sicer se šteje, da nepremičnine ne bo kupila.
(2) Če občina ne uveljavlja predkupne
pravice, lahko prodajalec proda nepremičnino drugi osebi, ko se je iztekel rok
iz prejšnjega člena, vendar le pod enakimi ali zase ugodnejšimi pogoji, kot jih
je ponudil občini.
89. člen
(pogodba)
(se
delno preneha uporabljati)
(1) Notar ne sme overiti podpisa
prodajalca na kupoprodajni pogodbi, če prodajalec ne predloži potrdila iz 87.
člena oziroma izjave iz 88. člena tega zakona, da občina ne uveljavlja
predkupne pravice oziroma, da ni zainteresirana za nakup nepremičnine.
(2) V primeru prodaje nepremičnine, na
kateri obstaja predkupna pravica, mora pred overitvijo podpisa prodajalec
notarju predložiti pisno ponudbo, ki jo je poslal občini. Notar ne sme overiti
podpisa na pogodbi, ki je bila sklenjena pod za kupca ugodnejšimi pogoji, kot
jih je lastnik ponudil občini in če listina nima vseh obveznih sestavin pogodbe,
ter zaradi tega ni sposobna za vpis v zemljiško knjigo.
(3) Če prodajalec izjavi, da občina v
roku iz 87. člena tega zakona ni izdala potrdila, da na nepremičnini ne obstaja
predkupna pravica oziroma, da se v roku iz prvega odstavka prejšnjega člena občina
ni izjavila, predloži dokazilo o tem, da je vložil zahtevo za izdajo potrdila,
oziroma občini podal ponudbo za odkup nepremičnine. Notar mora pred overitvijo
podpisa preveriti, ali je bila zahteva vložena in ali občina res ni izdala
potrdila oziroma se izjavila v predpisanem roku.
(4) Pogodba, sklenjena v nasprotju z
določbami tega zakona o predkupni pravici občine, je nična.
90. člen
(prodaja nepremičnine)
Občina mora ob prodaji nepremičnine, ki jo
je pridobila na podlagi uveljavitve predkupne pravice ali z razlastitvijo,
zahtevati od kupca, da se zaveže, da bo v določenem roku zgradil objekt,
določen v prostorskem aktu. Če kupec v določenem roku objekta ne izgradi, lahko
občina pogodbo razdre. Sankcije za neizvršene pogodbene obveznosti kupec in občina
določita v pogodbi.
91. člen
(posebnosti)
Občina lahko proda nepremičnino iz
prejšnjega člena s sklenitvijo neposredne pogodbe ali jo odda po predpisih o
razpolaganju s premoženjem:
1.
za gradnjo objektov za potrebe javne uprave, pravosodja, obrambe in državnih
rezerv;
2.
za gradnjo objektov gospodarske javne infrastrukture in objektov, ki
služijo varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami;
3.
za gradnjo objektov za potrebe zdravstva, socialnega varstva, šolstva,
kulture, znanosti, športa;
4.
za gradnjo socialnih in neprofitnih stanovanj;
5.
za rekonstrukcijo poškodovanih, dotrajanih ali porušenih objektov iz
prve do četrte točke tega člena ter za prenovo območij iz 133. člena tega
zakona;
6.
za zemljišča, ki so potrebna za smotrno izkoriščanje ali zaokrožitev
gradbenih parcel, na katerih so obstoječi objekti.
Tretji razdelek: RAZLASTITEV IN OMEJITVE LASTNINSKE PRAVICE
1. Splošna določba
92. člen
(dopustnost razlastitve in omejitve lastninske
pravice)
(1) Lastninska pravica na nepremičnini
se lahko odvzame proti odškodnini ali nadomestilu v naravi (v nadaljnjem
besedilu: razlastitev) ali omeji s pravico uporabe za določen čas, kakor
tudi obremeni z začasno ali trajno služnostjo.
(2) Razlastitev ter omejitev ali
obremenitev lastninske pravice je dopustna le v javno korist in pod pogojem, da
je za dosego javne koristi nujno potrebna in da je javna korist razlastitvenega
namena v sorazmerju s posegom v zasebno lastnino.
(3) Razlastitev ter omejitev ali
obremenitev lastninske pravice iz prvega odstavka tega člena ni dopustna, če država
oziroma občina razpolaga z drugo ustrezno nepremičnino za dosego istega namena.
2. Razlastitev
93. člen
(namen razlastitve – javna korist)
(1) Ob pogojih iz 92. člena tega
zakona se nepremičnina lahko razlasti za naslednje namene:
1.
za gradnjo ali prevzem objektov oziroma zemljišč gospodarske javne
infrastrukture;
2.
za gradnjo ali prevzem objektov oziroma zemljišč za potrebe obrambe
države, državnih rezerv, varnosti državljanov in njihovega premoženja ter
varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami;
3.
za rekonstrukcije in rušitve po predpisih o graditvi objektov na
objektih iz prvih dveh točk tega odstavka.
(2) Ob pogojih iz 92. člena tega
zakona se nepremičnina lahko razlasti tudi za naslednje namene:
1.
za gradnjo ali prevzem objektov oziroma zemljišč za potrebe izvajanja
javnih služb na področju zdravstva, vzgoje, šolstva, kulture, znanosti in
raziskovanja ter socialnega varstva;
2.
za gradnjo socialnih in neprofitnih stanovanj;
3.
za rekonstrukcije in rušitve po predpisih o graditvi objektov na
objektih iz prvih dveh točk tega odstavka.
(3) Šteje se, da je javna korist za
nepremičnine iz prvega odstavka tega člena izkazana, če so predvidene v
državnem oziroma občinskem lokacijskem načrtu. V primerih iz 3. točke prvega
odstavka tega člena se šteje, da je javna korist izkazana tudi, kadar je
načrtovana rekonstrukcija oziroma rušitev v skladu s prostorskim redom občine.
(4) V primerih iz drugega odstavka
tega člena mora vlada oziroma občinski svet poleg pogojev iz prejšnjega
odstavka s sklepom tudi ugotoviti, da je gradnja oziroma rekonstrukcija
predvidena v javno korist.
(5) Ne glede na določbe tega člena, se
nepremičnine lahko razlastijo za namene, ki jih določajo drugi zakoni. V tem
primeru se za postopek razlastitve in omejitve lastninske pravice ter za
odškodnino uporabljajo določbe tega zakona, če zakon ne določa drugače.
94. člen
(razlastitveni upravičenec in
razlastitveni zavezanec)
(1) Razlastitveni upravičenec je
država, če se razlastitev izvaja za namene gradnje iz 93. člena tega zakona iz
državne pristojnosti ter na podlagi državnega lokacijskega načrta ali
lokacijskega načrta iz 16. člena tega zakona, oziroma občina, če se razlastitev
izvaja za namene gradnje iz 93. člena tega zakona iz občinske pristojnosti ter
na podlagi občinskega lokacijskega načrta ali prostorskega reda občine.
(2) Razlastitveni zavezanec je fizična
ali pravna oseba, ki ima v lasti nepremičnino, ki je predmet razlastitve.
Razlastitveni zavezanec je lahko tudi oseba javnega prava, razen države.
(3) Če je razlastitveni zavezanec
občina ali druga oseba javnega prava in se nepremičnina uporablja za javne
namene, se pri razlastitvi tehta javna korist, ki se zasleduje z razlastitvijo,
in javna korist, ki se zagotavlja z uporabo nepremičnine pred razlastitvijo.
(4) Če je oseba, vpisana v zemljiški
knjigi kot lastnik nepremičnine, sklenila pravni posel, na podlagi katerega se
lahko kot lastnik vpiše druga oseba, ima položaj stranke v razlastitvenem
postopku tudi oseba, ki se lahko vpiše v zemljiško knjigo kot lastnik, če le-ta
do konca razlastitvenega postopka na prvi stopnji predloži kot dokaz listino o
lastninski pravici, sposobno za vpis v zemljiško knjigo. Razlastitveni organ je
dolžan prizadetega na to opozoriti.
(5) Če nastane spor o tem, kdo je
razlastitveni zavezanec, imajo vse sprte osebe pravico nastopati v
razlastitvenem postopku kot stranke.
Razlastitveni postopek
95. člen
(uvedba postopka in rok za vložitve
zahteve)
(1) Postopek za razlastitev se začne z
vložitvijo zahteve razlastitvenega upravičenca.
(2) Razlastitveni upravičenec mora vložiti
zahtevo za razlastitev najkasneje v roku štirih let po uveljavitvi prostorskega
akta iz tretjega odstavka 93. člena tega zakona, ki je podlaga za razlastitev. (se
delno preneha uporabljati)
96. člen
(pristojnost)
O zahtevah za razlastitev odločajo v
upravnem postopku na prvi stopnji upravne enote (v nadaljnjem besedilu tega
razdelka: upravni organ) ter na drugi stopnji ministrstvo za prostor,
razen če je z drugim zakonom določena drugačna ureditev.
97. člen
(ponudba)
(1) Razlastitveni upravičenec sme
vložiti predlog za razlastitev, če v roku 30 dni po vročitvi ponudbe za odkup
lastniku nepremičnine ni uspel pridobiti nepremičnine s sklenitvijo pogodbe.
(2) V primeru, da vročitve ponudbe za
odkup nepremičnine ni mogoče opraviti, ker prebivališče lastnika nepremičnine
ni znano in ta tudi nima zastopnika, se ponudba vroči skrbniku za posebni
primer, ki se ga postavi na podlagi predpisov, ki določajo pogoje in postopek
postavitve skrbnika za posebne primere, kadar je potrebno, da nekdo za
premoženje skrbi, pa tudi v drugih primerih, kadar je to potrebno za varstvo
pravic in koristi posameznika.(se
delno preneha uporabljati)
98. člen
(sestavine zahteve)
(1) Zahtevi za razlastitev je potrebno
priložiti:
1.
seznam nepremičnin, predlaganih za razlastitev z njihovimi podatki iz
zemljiškega katastra oziroma katastra stavb in zemljiške knjige;
2.
izvleček iz ustreznega prostorskega akta iz tretjega odstavka 93. člena
tega zakona, ki je podlaga razlastitvi;
3.
razlastitveni elaborat z utemeljitvijo javne koristi in obrazložitvijo
njene pravne podlage;
4.
roke izvajanja del, zaradi katerih je predlagana razlastitev;
5.
ponudbo iz drugega odstavka 97. člena tega zakona.
(2) V razlastitvenem elaboratu iz 3.
točke prejšnjega odstavka mora biti natančno določen obseg nepremičnin, glede
katerih je predlagana razlastitev, pri čemer območje predlagane razlastitve ne
sme presegati meje, določene z lokacijskim načrtom. Če je za izvedbo
razlastitve potrebna parcelacija nepremičnine, mora razlastitveni elaborat
vsebovati tudi načrt parcelacije oziroma natančen opis predvidene parcelacije.
99. člen
(prevzem preostalih nepremičnin)
(1) Če razlastitveni zavezanec v
postopku razlastitve ugotovi, da bi z razlastitvijo dela njegovih nepremičnin
zanj izgubila gospodarski pomen tudi lastninska pravica na ostalem delu
njegovih nepremičnin, lahko zahteva, da razlastitveni upravičenec prevzame v
last tudi te nepremičnine.
(2) Razlastitveni zavezanec vloži
zahtevo iz prejšnjega odstavka pri upravnem organu, ki vodi postopek
razlastitve. O zahtevi mora upravni organ odločiti hkrati z odločitvijo o
razlastitvi.
100. člen
(omejitve pravnega prometa)
(1) V primerih iz prvega odstavka 93.
člena tega zakona upravni organ izda o začetku razlastitvenega postopka
odločbo, v kateri ugotovi ali je javna korist izkazana in odloči o uvedbi
postopka razlastitve. V primerih iz drugega odstavka 93. člena tega zakona
upravni organ ugotovi, ali je izpolnjen pogoj iz četrtega odstavka 93. člena in
ob izpolnjenem pogoju z odločbo dovoli uvedbo postopka razlastitve. O pritožbi
zoper to odločbo odloča ministrstvo za prostor.
(2) Začetek razlastitvenega postopka
se zaznamuje v zemljiški knjigi na podlagi odločbe iz prejšnjega odstavka, ki
jo upravni organ po uradni dolžnosti pošlje zemljiški knjigi.
(3) Dokler razlastitveni postopek ni
pravnomočno končan, ni dopusten promet z nepremičnino ali njeno bistveno
spreminjanje, razen prodaje razlastitvenemu upravičencu oziroma prodaje tretji
osebi, če se razlastitveni upravičenec s tem strinja. Pravni posel, sklenjen v
nasprotju s to določbo, je ničen.
101. člen
(pripravljalna dela)
(1) Upravni organ lahko na podlagi
predloga razlastitvenega upravičenca z odločbo dovoli izvedbo postopka za
ureditev mej, parcelacije, merjenj, raziskav terena in drugih pripravljalnih
del na nepremičninah predvidenih za razlastitev.
(2) O pritožbi zoper odločbo iz
prejšnjega odstavka odloča ministrstvo za prostor.
(3) V primeru, da upravni organ
pravnomočno zavrne zahtevo za razlastitev, geodetska uprava na zahtevo
razlastitvenega zavezanca odpravi odločbo o parcelaciji, predlagatelj
razlastitve pa mora odpraviti vse posledice pripravljalnih del ali pa, če to ni
mogoče, izplačati razlastitvenemu zavezancu odškodnino za vso dejansko škodo.
(4) Odškodnino iz prejšnjega odstavka
odmeri na predlog razlastitvenega zavezanca sodišče v nepravdnem postopku.
(5) Lastnik nepremičnin oziroma njihov
uporabnik mora dovoliti dostop na svoje nepremičnine osebam, ki se izkažejo z
ustreznim pooblastilom razlastitvenega upravičenca na podlagi pogodb za
izvajanje pripravljalnih del in pravnomočne odločbe iz prvega odstavka tega
člena.
(6) O začetku pripravljalnih del izvajalec
pripravljalnih del pisno obvesti lastnika oziroma uporabnika nepremičnine
najmanj 7 dni pred začetkom izvajanja del.
102. člen
(odločba o razlastitvi)
(1) Upravni organ odloči o razlastitvi
z odločbo po izvedenem ugotovitvenem postopku. Če se zahtevi ugodi ali delno
ugodi, morajo biti v odločbi natančno navedene nepremičnine, ki se razlaščajo.
Z odločbo se določijo tudi roki, v katerih je dolžan razlastitveni upravičenec
pričeti z gradnjo objekta oziroma objektov, zaradi katerih je bila razlastitev
predlagana. Upravni organ lahko v odločbi določi rok ali datum za prevzem
razlaščene nepremičnine, če se o njem dogovorijo stranke postopka.
(2) O pritožbi zoper odločbo iz
prejšnjega odstavka odloča ministrstvo za prostor. Pritožbeni organ o
razlastitvenih zadevah odloča prednostno.
103. člen
(pridobitev lastninske pravice)
(1) Razlastitveni upravičenec pridobi
lastninsko pravico na razlaščenih nepremičninah s pravnomočno odločbo o
razlastitvi ali na podlagi pravnomočne odločbe oziroma sporazuma iz 106. člena
tega zakona, sklenjenega v obliki notarsko overjene listine.
(2) Razlastitveni upravičenec lahko
prevzame posest na razlaščeni nepremičnini šele tedaj, ko plača odškodnino iz
106. člena tega zakona oziroma zagotovi razlaščencu posest na nadomestni
nepremičnini oziroma po datumu, določenem v odločbi o razlastitvi, kadar ga
odločba določa.
104. člen
(nujni postopek – izvršljivost pred
pravnomočnostjo)
(1) V primeru, da se razlastitev
zahteva za namene iz prvega in drugega odstavka 93. člena tega zakona, ki terjajo
hitro pridobitev nepremičnin, mora biti razlog izbire in potreba uporabe
nujnega postopka dodatno obrazložen in utemeljen. Upravni organ odloča o zadevi
prednostno, pritožba zoper to odločbo pa ne zadrži prenosa lastninske pravice
in pridobitve posesti, razen če drugi zakon to določa drugače.
(2) V primeru iz prejšnjega odstavka
upravni organ odloči o odškodnini oziroma nadomestilu, če v okviru
razlastitvenega postopka razlastitveni upravičenec in zavezanec skleneta
sporazum o odškodnini oziroma nadomestilu, ali napoti stranki na sodišče za
odmero odškodnine v nepravdnem postopku, v primeru spora o pravici do
odškodnine pa stranke napoti na pravdo.
(3) Glede vsebine in drugih
značilnosti sporazuma iz prejšnjega odstavka se smiselno uporabljajo določbe
106. člena tega zakona.
Odškodnina in nadomestna nepremičnina
105. člen
(odškodnina)
(1) Lastniku pripada za razlaščeno
nepremičnino ustrezna odškodnina oziroma enakovredna nadomestna nepremičnina.
(2) Odškodnina obsega vrednost
nepremičnine glede na njeno dejansko rabo in stranske stroške, povezane z
razlastitvijo, kot so selitveni stroški, izgubljeni dobiček za čas selitve in
morebitno zmanjšano vrednost preostale nepremičnine.(se
delno preneha uporabljati)
(3) Vrednost nepremičnine iz prvega
odstavka tega člena ocenjujejo pooblaščeni ocenjevalci vrednosti nepremičnin,
sodno zapriseženi cenilci gradbene in kmetijske stroke ter cenilci nepremičnin
s certifikatom Agencije Republike Slovenije za pospeševanje prestrukturiranja
gospodarstva in spodbujanje prenove podjetij, pri čemer uporabljajo strokovne
standarde za področje ocenjevanja nepremičnin. Poleg strokovnih standardov se
upoštevajo tudi namembnost zemljišča pred uveljavitvijo prostorskega akta, ki
je podlaga za razlastitev, kakor tudi dejansko stanje nepremičnine na dan
uvedbe razlastitvenega postopka. Glede površine nepremičnine se upoštevajo
podatki zemljiškega katastra oziroma katastra stavb, če ta obstaja in se nanaša
na nepremičnino, ki se razlašča.(se
delno preneha uporabljati)
(4) Odškodnino in stroške, nastale v
zvezi z razlastitvenim postopkom, plača razlastitveni upravičenec.(se
delno preneha uporabljati)
(5) Če razlaščenec noče sprejeti
odškodnine, lahko razlastitveni upravičenec izpolni svojo obveznost s
položitvijo odškodnine pri sodišču.(se
delno preneha uporabljati)
106. člen
(sporazum o odškodnini oziroma
nadomestilu)
(1) Najkasneje v 15 dneh po
pravnomočnosti odločbe o razlastitvi upravni organ pozove razlastitvenega
upravičenca in razlaščenca, da skleneta sporazum o odškodnini oziroma
nadomestilu (v nadaljnjem besedilu: sporazum).
(2) V sporazumu za razlaščeno
nepremičnino morajo biti določeni zlasti oblika in višina odškodnine, rok, v
katerem je razlastitveni upravičenec dolžan izpolniti svojo odškodninsko
obveznost in prevzeti razlaščeno nepremičnino, ali izročiti nadomestno
nepremičnino.
(3) Sporazum mora navesti vse podatke
potrebne za izpolnitev obveznosti razlastitvenega upravičenca.
(4) Sporazum je lahko podan na
zapisnik pri upravnem organu, ki vodi postopek razlastitve. Upravni organ po
prejemu sporazuma na zapisnik izda odločbo, v katero vključi vsebino sporazuma.
Odločba se lahko izpodbija samo iz razlogov, iz katerih se po zakonu o splošnem
upravnem postopku lahko izpodbija poravnava, vendar to ne zadrži izvršitve.
(5) Če je sporazum predložen v obliki
notarsko overjene listine ima moč izvršilnega naslova.
(6) Če v dveh mesecih po pozivu iz
prvega odstavka ni sklenjen sporazum o odškodnini oziroma nadomestilu, lahko
razlastitveni upravičenec ali razlaščenec vloži predlog za odmero odškodnine
oziroma določitev nadomestila v nepravdnem postopku na pristojnem sodišču.
107. člen
(nadomestilo v naravi)
(1) V primeru, da se odvzame
lastninska pravica na stavbi oziroma delu stavbe, ki ga razlaščenec uporablja
kot stanovanje, mora razlastitveni upravičenec zagotoviti razlaščencu
lastninsko pravico na enakovredni stavbi oziroma delu stavbe, razen če
razlaščenec zahteva odškodnino v denarju. Smiselno se enaka določila uporabljajo
za nepremičnine, ki predstavljajo osnovna sredstva za opravljanje poklicne ali
kmetijske dejavnosti razlaščenca.
(2) Ne glede na nadomestilo v naravi
ima razlaščenec pravico do povračila stranskih stroškov, ki nastanejo v zvezi z
razlastitvijo, kot so selitveni stroški, izgubljeni dobiček za čas selitve in
morebitno zmanjšano vrednost preostale nepremičnine.
Druge stvarne pravice
108. člen
(druge stvarne pravice)
(1) V odločbi o razlastitvi je
potrebno navesti, ali stvarne pravice na nepremičnini in pravice iz najemne
oziroma zakupne pogodbe ugasnejo.
(2) Upravni organ po uradni dolžnosti
ugotovi imetnike pravic iz prejšnjega odstavka.
(3) Pravice iz prejšnjega odstavka
lahko ugasnejo samo, če predlagatelj razlastitve to posebej zahteva. V tem primeru
upravni organ ugotovi, ali je ugasnitev pravic nujno potrebna in sorazmerna z
javno koristjo, ki se zasleduje z razlastitvijo. Imetniki pravic imajo položaj
stranke v postopku.
(4) Za postopek določitve odškodnine
oziroma nadomestila za odvzete stvarne in obligacijske pravice se uporabljajo
določbe, ki veljajo za določitev odškodnine oziroma nadomestila za razlaščeno
nepremičnino.
(5) V primeru, da je na razlaščeni
nepremičnini ustanovljena hipoteka, prevzame razlastitveni upravičenec
subsidiarno odgovornost za zavarovano terjatev.
(6) V primeru, da se odvzame stvarna
pravica, ki zagotavlja imetniku stanovanje ali prekine trajno najemno
stanovanjsko razmerje, je dolžan razlastitveni upravičenec zagotoviti
prizadetemu enakovredno pravico. Za enakovredno pravico se šteje istovrstna
pravica na enakovredni stavbi oziroma stanovanju pod enakovrednimi pogoji, kot
so najemnina, razlogi razveze in podobno, tako da je prizadetemu zagotovljen
enak dejanski in pravni položaj. Prizadeti ima tudi pravico do odškodnine za
stranske stroške.
(7) Prizadeti iz prejšnjega odstavka
se lahko odloči za določitev odškodnine namesto zagotovitve enakovredne
pravice.
3. Omejitev lastninske pravice
109. člen
(začasna uporaba)
(1) Za namene iz 93. in 133. člena
tega zakona, se lastninska pravica na nepremičnini lahko omeji s pravico
uporabe za določen čas (v nadaljnjem besedilu: začasna uporaba).
(2) Za ustanovitev pravice začasne
uporabe se uporabljajo določbe tega zakona, ki veljajo za razlastitev.
110. člen
(služnost v javno korist)
(1) Lastninska pravica na nepremičnini
se lahko začasno ali trajno obremeni s služnostjo v javno korist (v nadaljnjem
besedilu: služnost).
(2) S služnostjo se lastninska pravica
na nepremičnini lahko omeji, če je to nujno potrebno za postavitev omrežij in
objektov gospodarske javne infrastrukture in njihovo nemoteno delovanje.
Ustanovitev služnosti lahko predlaga država, občina oziroma izvajalec javne
službe.
(3) Če tako določa poseben zakon, se
lahko služnost ustanovi tudi za postavitev in nemoteno delovanje omrežij in
objektov druge javne infrastrukture. V tem primeru je upravičenec investitor
javne infrastrukture.
(4) Pred vložitvijo zahteve za
ustanovitev služnosti mora upravičenec ponuditi lastniku sklenitev pogodbe o
ustanovitvi služnosti.
(5) Zahtevi za obremenitev
nepremičnine s služnostjo ali začasno pravico uporabe v javno korist je
potrebno priložiti:
1.
podatke o nepremičnini iz zemljiškega katastra oziroma katastra stavb;
2.
izpisek iz zemljiške knjige;
3.
izvleček iz lokacijskega načrta oziroma iz prostorskega reda občine, če
se služnost ustanavlja na njegovi podlagi;
4.
obrazložitev javne koristi;
5.
opredelitev trajanja in načina služnosti oziroma začasne pravice
uporabe;
6.
ponudbo za sklenitev pogodbe o služnosti ali začasni uporabi iz četrtega
odstavka tega člena.
(6) O zahtevi za ustanovitev služnosti
odloči upravni organ z odločbo. O pritožbi zoper to odločbo odloča ministrstvo
za prostor, razen če je z drugim zakonom določeno drugače.
(7) Glede ugotavljanja dopustnosti
ustanovitve služnosti po tem členu in glede drugih vprašanj, ki niso posebej
urejena, se smiselno uporabljajo določbe tega zakona o razlastitvi.
(8) V primeru ustanovitve služnosti
lastniku pripada odškodnina, ki obsega zmanjšano vrednost nepremičnine ali
dejansko škodo in izgubljeni dobiček.(se
delno preneha uporabljati) O tem odloča sodišče na predlog
prizadetega lastnika.
(9) Odločba o ustanovitvi služnosti v
javno korist se lahko izvrši, ko postane pravnomočna, razen če upravni organ
ugotovi, da gre za nujni primer iz 104. člena tega zakona.
4. Vrnitev nepremičnine, ukinitev služnosti
v javno korist ter ukinitev pravice uporabe
111. člen
(pravica do vrnitve)
(1) Če razlastitveni upravičenec v
roku iz prvega odstavka 102. člena tega zakona ne zagotovi začetka gradnje
objekta ali objektov, zaradi katerih je bila razlastitev predlagana, lahko
razlaščenec zahteva vrnitev nepremičnine pri upravnem organu iz 96. člena tega
zakona.
(2) V primeru sklenitve pogodbe o
prodaji oziroma nakupu nepremičnine lahko prejšnji lastnik razdre pogodbo pod
pogoji, ob katerih je po prejšnjem odstavku možno zahtevati vrnitev razlaščene
nepremičnine.
112. člen
(vračanje nepremičnine)
(1) O vrnitvi nepremičnine se lahko
razlastitveni upravičenec in razlaščenec sporazumeta, pri čemer se glede
obličnosti sporazuma uporabljajo določbe 106. člena tega zakona.
(2) V primeru, da se razlaščenec in
razlastitveni upravičenec ne sporazumeta o vrnitvi nepremičnine, odloča o tem
upravni organ, ki v primeru, da zahtevi ugodi, odloči tudi o vrnitvi
nadomestnih nepremičnin ali plačilu odškodnine z zakonitimi zamudnimi obrestmi.
Če je vrednost prej navedenih nepremičnin sporna zaradi povečanja ali
zmanjšanja vrednosti, upravni organ napoti stranki na sodišče, ki o plačilu in
odmeri odškodnine odloča v nepravdnem postopku.
113. člen
(ukinitev služnosti v javno korist in
pravice uporabe)
Če se izkaže, da pravica začasne uporabe iz
109. člena ali služnost v javno korist iz 110. člena tega zakona ni več nujno
potrebna za izvedbo namena, zaradi katerega je bila ustanovljena, upravni organ
na predlog lastnika oziroma upravičenca to pravico ukine z odločbo.
114. člen
(učinek odprave odločbe o razlastitvi)
Odločba o razlastitvi se na zahtevo
razlaščenca odpravi, če razlastitveni upravičenec ne plača ali položi
odškodnine oziroma ne zagotovi nadomestne nepremičnine v enem letu po:
1.
izdaji odločbe o sporazumno določeni odškodnini oziroma nadomestilu;
2.
sklenitvi sporazuma pred notarjem;
3.
pravnomočni odločitvi o odmeri odškodnine na sodišču.
Četrti razdelek: KOMASACIJA
115. člen
(namen komasacije)
(1) Komasacija se uvede z namenom, da
se z novim lastniškim stanjem omogoči racionalno načrtovanje in izvedba z
občinskim lokacijskim načrtom predvidene prostorske ureditve.
(2) Komasacija se uvede na podlagi
sprejetega programa priprave lokacijskega načrta.
116. člen
(uvedba komasacije)
(1) Komasacija se uvede, če to
predlagajo lastniki zemljišč na območju lokacijskega načrta (v nadaljnjem besedilu:
komasacijsko območje), ki imajo v lasti najmanj 67% površine zemljišč na
predvidenem komasacijskem območju. Vsa zemljišča na območju predvidenega
lokacijskega načrta se vključijo v komasacijski sklad.
(2) Predlogu za uvedbo komasacije je
potrebno priložiti:
1.
seznam parcel z njihovimi površinami na komasacijskem območju in seznam
njihovih lastnikov oziroma imetnikov drugih stvarnih pravic. Če je v
komasacijsko območje vključen le del parcele je potrebno to v predlogu posebej
navesti ter v predlog vpisati površino tistega dela parcele, ki leži v
predlaganem komasacijskem območju;
2.
podatke o izvajalcu komasacije;
3.
navedbo geodetskega podjetja, ki bo izvajalo tehnične naloge v zvezi s
komasacijo;
4.
finančno konstrukcijo pokrivanja stroškov komasacije.
(3) Izvajalec komasacije je pravna
oseba, ki prevzame odgovornost, da po naročilu udeležencev komasacije
organizira komasacijo in skrbi za njeno finančno izvedbo.
(4) Za postopek komasacije se
uporabljajo predpisi o splošnem upravnem postopku, kolikor ta zakon ne določa
drugače.
117. člen
(sklep o uvedbi komasacije)
(1) Komasacijo uvede za urejanje
prostora pristojni občinski upravni organ (v nadaljnjem besedilu: občinski
upravni organ) s sklepom. Zoper sklep je dovoljena pritožba, o kateri
odloča župan.
(2) Sklep se vroči vsem strankam v
komasacijskem postopku in pristojni geodetski upravi ter objavi na krajevno
običajen način.
(3) Z izdajo sklepa o uvedbi
komasacijskega postopka so na komasacijskem območju prepovedane gradnje,
prepovedan promet z zemljišči, razen prodaje občini ali drugemu udeležencu
komasacije, kakor tudi parcelacija, ki ni povezana z izvedbo komasacije.
Prodaja zemljišč na komasacijskem območju in z njo povezana parcelacija je
dopustna tudi tretjim osebam, če se s tem strinjajo vsi udeleženci komasacije.
(4) Ne glede na prepovedi iz tretjega
odstavka so na komasacijskem območju dovoljena dela iz drugega odstavka 83.
člena tega zakona oziroma parcelacija obodnih parcel komasacijskega območja.
118. člen
(udeleženci komasacijskega postopka)
(1) Udeleženci v komasacijskem
postopku so lastniki zemljišč in osebe, ki izkažejo, da imajo na podlagi
pravnega posla pravico vpisati se v zemljiško knjigo kot lastniki.
(2) Komasacijskega postopka se imajo
pravico udeleževati tudi imetniki drugih stvarnih pravic na zemljiščih in
osebe, ki izkažejo, da imajo na podlagi pravnega posla pravico vpisati se v
zemljiško knjigo kot imetniki stvarnih pravic.
119. člen
(strokovna komisija)
Komasacijski postopek vodi strokovna
komisija, ki jo imenuje občinski upravni organ. Komisijo sestavljajo najmanj
trije člani, strokovnjaki s pravnega, urbanističnega in geodetskega področja.
120. člen
(komasacijski odbor)
(1) Udeleženci komasacijskega postopka
izmed sebe izvolijo komasacijski odbor, ki zastopa njihove interese, pripravlja
predloge in sodeluje pri pripravi predloga elaboratov v komasacijskem postopku.
(2) Če udeleženci komasacijskega
postopka ne izvolijo komasacijskega odbora, komisija obravnava samo predloge in
mnenja, ki jih podpiše več kot 30 odstotkov lastnikov zemljišč na komasacijskem
območju in imajo v lasti najmanj 50 odstotkov površine zemljišč na tem območju.
121. člen
(ureditev mej)
(1) Če meje obodnih parcel
komasacijskega območja niso dokončne ali so v komasacijsko območje vključeni le
deli parcel, se po uvedbi komasacijskega postopka najprej uvede postopek za
ureditev mej oziroma opravi parcelacija.
(2) Postopek ureditve mej in
parcelacija se uvede na podlagi odločbe o dovolitvi pripravljalnih del, ki jo
izda občinski upravni organ.
(3) Komasacijski postopek se prekine
do ureditve mej oziroma določitve mej v postopku parcelacije s pravnomočno
upravno ali sodno odločbo.
122. člen
(elaborat obstoječega stanja)
(1) Geodetsko podjetje po uvedbi
komasacije oziroma po ureditvi mej izdela elaborat obstoječega stanja komasacijskega
območja, ki vsebuje prikaz parcel, njihovih površin in vrednosti v skladu s
121. členom tega zakona. Glede površin parcel se upoštevajo podatki zemljiškega
katastra.
(2) Izdelava elaborata iz prejšnjega
odstavka je geodetska storitev v skladu z zakonom, ki ureja geodetsko službo.
(3) Elaborat iz prvega odstavka tega
zakona se razgrne za najmanj 15 dni na sedežu občine. Sklep o razgrnitvi se
objavi na krajevno običajen način. Če udeleženci v tem roku ne uveljavljajo
ugovorov glede obstoječih mej parcel, ne morejo izpodbijati odločbe o
komasaciji iz tega razloga. Udeleženec, ki ima ugovore glede parcelnih mej, kot
so prikazane v elaboratu, lahko v času razgrnitve elaborata poda ugovor in
vloži zahtevo za ureditev meje po zakonu, ki ureja zemljiški kataster. Če tega
ne stori oziroma če kasneje umakne zahtevo ali predlog za ureditev meje pred
sodiščem, se šteje, da ugovora ni uveljavljal.
(4) V primeru iz prejšnjega odstavka
se postopek komasacije prekine do pravnomočne ureditve mej.
123. člen
(predlog nove razdelitve zemljišč)
(1) Na pobudo strokovne komisije
pripravi geodetsko podjetje v sodelovanju z izdelovalcem lokacijskega načrta in
komasacijskim odborom predlog elaborata nove razdelitve zemljišč.
(2) Predlog elaborata nove razdelitve
zemljišč pristojni občinski upravni organ javno razgrne in obravnava v okviru
javne razgrnitve predloga lokacijskega načrta za obravnavano območje, v skladu
z 31. členom tega zakona. Na podlagi pripomb, danih med javno razgrnitvijo,
pripravi geodetsko podjetje, v sodelovanju z občinskim upravnim organom in s
komasacijskim odborom, elaborat nove razdelitve zemljišč.
124. člen
(merila za novo razdelitev zemljišč)
(1) Pri razdelitvi zemljišč iz
komasacijskega sklada se upoštevajo naslednja merila:
1.
vsak udeleženec komasacije dobi čimbolj zaokroženo zemljišče;
2.
zemljišča se delijo tako, da je nova razdelitev zemljišč v skladu s
predlogom prostorske ureditve obravnavanega območja;
3.
vsak udeleženec komasacije dobi zemljišče, katerega vrednost je v
razmerju do preostanka komasacijskega sklada po izločitvi zemljišč iz 1. točke
tega odstavka čimbolj enaka vrednosti vloženega zemljišča v razmerju do
komasacijske mase.
(2) Če so na zemljiščih zgrajeni
objekti, se parcele ne smejo oblikovati tako, da bi objekt segal na območje
dveh ali več parcel. Lastnik parcele, na kateri stoji objekt, mora dobiti iz
komasacijskega sklada isto ali novo parcelo, na kateri stoji ta objekt.
125. člen
(odločba o novi razdelitvi zemljišč)
(1) Odločbo o novi razdelitvi zemljišč
izda občinski upravni organ.
(2) Z odločbo o novi razdelitvi
zemljišč se:
1.
določijo nove parcele z mejami, opredeljenimi z zemljiško-katastrskimi
točkami in podatki o njihovih lastnikih;
2.
odloči o pripombah in predlogih, danih med javno razgrnitvijo elaborata
v komasacijskem postopku;
3.
določijo denarne odškodnine, poračun vrednosti zemljišča v skladu s 127.
členom tega zakona in nove služnosti.
(3) Služnosti in realna bremena na
zemljiščih komasacijskega območja z dnem izdaje odločbe o novi razdelitvi
zemljišč ugasnejo, ustanovijo pa se lahko nove, če je to potrebno za normalno
rabo zemljišč. Ugasne tudi hipoteka in se vpiše na novem zemljišču, ki ga je
dolžnik pridobil iz komasacijskega sklada.
(4) Zoper odločbo o novi razdelitvi
zemljišč je dovoljena pritožba, o kateri odloča župan.
126. člen
(posamične odločbe in vpisi)
(1) V primeru velikega števila
udeležencev se lahko posameznemu komasacijskemu udeležencu vroči le tisti del
odločbe, ki se nanaša nanj.
(2) Po vročitvi odločbe o novi
razdelitvi zemljišč udeleženci komasacije prevzamejo posest na novih parcelah v
skladu z odločbo.
(3) Lastninska pravica na novih
parcelah se pridobi z vpisom v zemljiško knjigo. Vpis v zemljiško knjigo mora
predlagati izvajalec komasacije najkasneje v 30 dneh po izvedbi komasacije.
127. člen
(poračun vrednosti)
(1) Lastnik, ki je iz komasacijskega
sklada prejel zemljišče, ki ima večjo vrednost od tistega, ki ga je vložil,
mora razliko plačati v denarju.
(2) Lastniku, ki je iz komasacijskega
sklada prejel zemljišče manjše vrednosti, kot ga je vložil v komasacijski
sklad, se razlika plača v denarju iz sredstev iz prejšnjega odstavka.
(3) Poračun vrednosti iz prejšnjih
dveh odstavkov izvede izvajalec komasacije iz tretjega odstavka 116. člena tega
zakona.
128. člen
(oprostitev plačila davka)
Promet z zemljišči v okviru izvedbe
komasacije je prost plačila davka na promet z nepremičninami.
129. člen
(financiranje)
(1) Sredstva za komasacijo
zagotavljajo predlagatelji komasacije, razen če s pogodbo o izvedbi komasaciji
ni določeno drugače.
(2) Z odločbo iz 125. člena tega
zakona se ugotovijo skupni stroški komasacije in del stroškov, ki ga krijejo
lastniki nepremičnin na komasacijskem območju. Lastnikom, ki še niso
prostovoljno zagotovili sredstev za izvedbo komasacije, se z odločbo naloži, da
krijejo nepokrite stroške komasacije v sorazmerju s površino zemljišča, ki so
ga dobili iz komasacijskega sklada.
(3) Pogodbe za izvedbo komasacije
sklepa izvajalec komasacije. Izvajalcu komasacije pripada plačilo v skladu s
pogodbo, ki jo sklene z udeleženci, ki so predlagali komasacijo. Plačilo se
vračuna v stroške komasacije.
130. člen
(vpis v zemljiški kataster)
(1) Po pravnomočnosti odločbe o novi
razdelitvi zemljišč geodetska uprava vpiše na zahtevo občinskega upravnega
organa nove parcele z novimi mejami v zemljiški kataster.
(2) V primeru ugotovitve nezakonitosti
odločbe iz prejšnjega odstavka, v obnovljenem postopku ali v upravnem sporu,
občinski upravni organ oziroma sodišče odmeri dodatne odškodnine in dodatne
obveznosti plačila stroškov, ne more pa odpraviti odločbe in vzpostaviti
prejšnjega parcelnega stanja.
131. člen
(pogodbena komasacija)
(1) Vsi lastniki parcel na določenem
območju znotraj območja poselitve lahko sklenejo pogodbo o komasaciji.
(2) Pogodba o komasaciji mora
vsebovati načrt novih parcel.
(3) Za izvedbo pogodbene komasacije
morajo lastniki pridobiti komasacijsko dovoljenje, o katerem odloča občinski
upravni organ. Zoper odločbo je dovoljena pritožba, o kateri odloča župan.
Komasacijsko dovoljenje se izda, če je predvideno novo parcelno stanje v skladu
s prostorskimi akti in drugimi predpisi.
132. člen
(podzakonski predpis)
Minister za prostor izda podrobnejši
predpis o izvedbi komasacije.
Peti razdelek: UKREPI PRI PRENOVI
133. člen
(obveznosti na območju prenove)
(1) Lastniki nepremičnin na območju
prenove so obvezani izvesti spremembe na svojih nepremičninah v skladu z
lokacijskim načrtom, izdelanim za to območje po določbah tega zakona.
(2) Občina in lastniki nepremičnin na
območju prenove se dogovorijo za soudeležbo pri izvedbi sprememb na nepremičninah,
kar se uredi s pogodbo.
(3) Če se prenova financira z javnimi
sredstvi, lahko občina v času trajanja prenove začasno omeji pravico uporabe
nepremičnine. S pogodbo med lastnikom in občino se določi odškodnina lastniku
zaradi motenja uporabe nepremičnine, lahko pa tudi višino in način povrnitve
vloženih občinskih sredstev v prenovo njegove nepremičnine. V primeru, da je
lastniku nepremičnina osnovni vir dohodka, mu mora občina povrniti izpad
dohodka, ki nastane z omejitvijo pravice uporabe, kakor tudi njemu in njegovemu
gospodinjstvu zagotoviti primerno začasno bivališče, če nepremičnino koristi za
bivanje in je z začasno omejitvijo pravice uporabe nepremičnine onemogočeno
bivanje v taki nepremičnini.
134. člen
(nove dejavnosti na območju prenove)
Če na območjih oziroma v objektih, ki so
pomembni z vidika ohranjanja naravnih vrednot in kulturne dediščine, ni
primerno ohranjati obstoječih dejavnosti, jim je treba s prenovo omogočiti
druge dejavnosti, ki upoštevajo naravne vrednote in kulturno dediščino.
Četrti del: OPREMLJANJE ZEMLJIŠČ ZA GRADNJO
135. člen
(prenehal
veljati)
136. člen
(prenehal
veljati)
137. člen
(prenehal
veljati)
138. člen
(prenehal
veljati)
139. člen
(prenehal
veljati)
140. člen
(prenehal
veljati)
141. člen
(prenehal
veljati)
142. člen
(prenehal
veljati)
143. člen
(prenehal
veljati)
144. člen
(prenehal
veljati)
145. člen
(prenehal
veljati)
146. člen
(prenehal
veljati)
Peti del: SISTEM ZBIRK PROSTORSKIH PODATKOV IN
POROČILO O STANJU NA PODROČJU UREJANJA PROSTORA
147. člen
(prenehal
veljati)
148. člen
(prenehal
veljati)
149. člen
(prenehal
veljati)
150. člen
(prenehal
veljati)
151. člen
(prenehal
veljati)
152. člen
(prenehal
veljati)
153. člen
(prenehal
veljati)
154. člen
(prenehal
veljati)
155. člen
(prenehal
veljati)
Šesti del: OPRAVLJANJE DEJAVNOSTI NA PODROČJU
PROSTORSKEGA NAČRTOVANJA
156. člen
(pogoji za opravljanje dejavnosti
prostorskega načrtovanja)
(1) Zaradi zagotavljanja kakovosti in
smotrnosti ureditev v prostoru, je opravljanje dejavnosti na področju
prostorskega načrtovanja v javnem interesu.
(2) Pri opravljanju dejavnosti na
področju prostorskega načrtovanja je potrebno upoštevati zlasti strokovna
dognanja in strokovne standarde prostorskega načrtovanja, kulturno ustvarjalni
in tehnični vidik oblikovanja prostora ter ohranjanja prostorskih kvalitet,
kakor tudi družbene, ekonomske, okoljske in tehnološke vidike urejanja prostora
ter temeljne cilje, določene v 3. členu tega zakona.
(3) Zaradi zagotavljanja javnega
interesa in interesa naročnikov ter metodološke enotnosti strokovnega dela so
pogoji za prostorsko načrtovanje povezani s pogoji za projektiranje arhitekture
in krajinske arhitekture ter z merili za kakovostno opravljanje drugih
strokovnih opravil, povezanih s prostorskim načrtovanjem.
157. člen
(predmet prostorskega načrtovanja)
Predmet prostorskega načrtovanja po tem
zakonu, ki se opravlja na trgu storitev, je izdelava posameznih sestavin
strategije prostorskega razvoja Slovenije oziroma strategije prostorskega
razvoja občine, izdelava predlogov regionalne zasnove prostorskega razvoja,
urbanistične in krajinske zasnove, prostorskega reda občine ter državnega
oziroma občinskega lokacijskega načrta.
158. člen
(pooblaščeni prostorski načrtovalec)
(1) Predloge prostorskih aktov iz
prejšnjega člena oziroma njihove posamezne sestavine lahko izdeluje posameznik,
ki ima pridobljen status pooblaščenega prostorskega načrtovalca in izpolnjuje
pogoje iz zakona, ki ureja graditev objektov.
(2) Prostorski načrtovalec ne more
opravljati dejavnosti v zvezi z nakupom in posredovanjem nepremičnin.
(3) Posamezne strokovne podlage za
prostorske akte lahko izdelujejo tudi ustrezno usposobljene fizične ali pravne
osebe.
159. člen
(odgovorni vodja izdelave predloga
prostorskega akta)
(1) Pravna oziroma fizična oseba, ki
prevzame v izdelavo predlog prostorskega akta, mora pred začetkom izdelave
predloga prostorskega akta imenovati odgovornega vodjo izdelave predloga
prostorskega akta (v nadaljnjem besedilu: odgovorni vodja).
(2) Odgovorni vodja je lahko
posameznik, ki v skladu s predpisi o graditvi objektov izpolnjuje pogoje za
pridobitev statusa pooblaščenega prostorskega načrtovalca.
(3) Odgovorni vodja je odgovoren za
vsako sestavino predloga prostorskega akta, kakor tudi, da posamezne sestavine
prostorske dokumentacije izdelajo ustrezni strokovnjaki.
(4) Odgovorni vodja mora vsako
zaključeno sestavino predloga prostorskega akta, ki jo izdela posameznik iz
prejšnjega odstavka, potrditi s svojim podpisom in identifikacijsko številko, s
čimer jamči, da je predlog prostorskega akta pripravljen v skladu s predpisi.
160. člen
(prenehal
veljati)
161. člen
(občinski urbanist)
(1) Zaradi zagotavljanja strokovnosti
in zakonitosti opravljanja nalog urejanja prostora iz 12. člena tega zakona
mora imeti občina službo za urejanje prostora oziroma mora zagotoviti
sodelovanje najmanj ene osebe, ki izpolnjuje pogoje za pooblaščenega
prostorskega načrtovalca po zakonu, ki ureja graditev objektov (v nadaljnjem
besedilu: občinski urbanist).
(2) Poleg nalog iz prejšnjega odstavka
občinski urbanist opravlja tudi naslednje naloge s področja urejanja prostora:
-
skrbi za strokovnost in popolnost gradiv, ki jih obravnava občinski
svet,
-
svetuje županu v zadevah urejanja prostora,
-
koordinira strokovne naloge, ki jih za občino opravljajo pravne in
fizične osebe.
(3) Občinski urbanist ne sme v občini,
kjer opravlja naloge občinskega urbanista, nastopati kot izdelovalec predlogov
prostorskih aktov iz prvega odstavka 158. člena tega zakona in tudi ne
izdelovati projektne dokumentacije, na podlagi katere bi se v občini, za katero
nastopa kot občinski urbanist, gradili objekti, lahko pa pri takšni gradnji
nastopa kot odgovorni nadzornik, če izpolnjuje z zakonom, ki ureja graditev
objektov, predpisane pogoje za odgovornega nadzornika.
Sedmi del: NADZORSTVO IN KAZENSKE DOLOČBE
162. člen
(nadzorstvo)
(1) Nadzorstvo nad izvajanjem določb
tega zakona in na njegovi podlagi izdanih predpisov, ki se nanašajo na
geodetske storitve (163. člen), opravljajo geodetski inšpektorji inšpektorata v
sestavi ministrstva za prostor.
(2) Nadzorstvo nad izvajanjem določb
tega zakona in na njegovi podlagi izdanih predpisov, ki se nanašajo na ravnanja
prostorskih načrtovalcev (165. in 166. člen), opravljajo gradbeni inšpektorji,
ki izpolnjujejo pogoje za pooblaščenega prostorskega načrtovalca.
163. člen
(prekrški v zvezi z geodetskimi
storitvami)
(1) Z denarno kaznijo od 300.000 do
3,000.000 tolarjev se kaznuje pravna oseba oziroma samostojni podjetnik
posameznik, ki po določbah predpisov o geodetski dejavnosti nastopa kot
geodetsko podjetje, če izvaja parcelacijo v nasprotju s parcelacijskim načrtom
ali v nasprotju z načrtom novih parcel iz pogodbene komasacije (131. člen tega
zakona), kakor tudi, če izdela parcelacijski načrt v nasprotju s prostorskim
redom občine.
(2) Z denarno kaznijo od 90.000 do 500.000
tolarjev se za prekršek kaznuje tudi odgovorna oseba geodetskega podjetja, ki
stori dejanje iz prejšnjega odstavka.
164. člen
(prekrški odgovornih oseb javne uprave)
(1) Z denarno kaznijo od 90.000 do
500.000 tolarjev se za prekršek kaznuje odgovorna oseba ministrstva, organa v
njegovi sestavi oziroma upravnega organa občine ali druge lokalne skupnosti:
1.
če potrdi strategijo prostorskega razvoja občine oziroma prostorski red
občine, ki ni v skladu z zahtevami iz tretjega odstavka 69. člena tega zakona,
2.
če objavi in izvaja prostorski akt v nasprotju s 70. in 71. členom tega
zakona,
3.
če izda lokacijsko informacijo v nasprotju s prostorskim aktom (80. člen
tega zakona),
4.
če ne vodi zbirk podatkov v skladu s tem zakonom in na njegovi podlagi
izdanimi predpisi,
5.
če ne zagotovi zbirnih podatkov o omrežjih in objektih gospodarske javne
infrastrukture.
(2) Z denarno kaznijo od 90.000 do
500.000 tolarjev se za prekršek kaznuje odgovorna oseba občine oziroma
odgovorna oseba nosilca javnih pooblastil, če ministrstvu za prostor oziroma
organom v njegovi sestavi ne posreduje aktov in drugih predpisov v skladu s
148. členom tega zakona.
(3) Z denarno kaznijo od 90.000 do
500.000 tolarjev se za prekršek kaznuje občinski urbanist, če v občini, kjer
dela, nastopa kot izdelovalec predlogov prostorskih aktov ali če izdeluje
projektno dokumentacijo, na podlagi katere se v občini, za katero nastopa kot
občinski urbanist, gradi objekt (tretji odstavek 161. člena).
165. člen
(prekrški prostorskega načrtovalca)
(1) Z denarno kaznijo od 300.000 do
3,000.000 tolarjev se za prekršek kaznuje pravna oseba, ki po določbah tega
zakona nastopa kot prostorski načrtovalec:
1.
če kot domača pravna ali fizična oseba opravlja dejavnost prostorskega
načrtovanja, pa ne izpolnjuje s tem zakonom predpisanih pogojev (158. člen);
2.
če kot tuja pravna oseba ali njena podružnica opravlja dejavnost
prostorskega načrtovanja, pa ne izpolnjuje s tem zakonom predpisanih pogojev
(prvi odstavek 160. člena)
3.
če ne imenuje odgovornega vodje oziroma če za odgovornega vodjo imenuje
posameznika, ki ne izpolnjuje pogojev za odgovornega vodjo (159. člen);
4.
če za odgovornega vodjo imenuje posameznika, ki je tuja fizična oseba in
ne izpolnjuje s tem zakonom predpisanih pogojev (drugi odstavek 160. člena).
(2) Z denarno kaznijo od 300.000 do
1,500.000 tolarjev se za prekršek kaznuje samostojni podjetnik posameznik, ki
po določbah tega zakona nastopa kot prostorski načrtovalec in stori katero
izmed dejanj iz prejšnjega odstavka.
(3) Z denarno kaznijo od 60.000 do
300.000 tolarjev se za prekršek kaznuje tudi odgovorna oseba prostorskega
načrtovalca, ki stori katero izmed dejanj iz prvega odstavka tega člena.
166. člen
(prekrški odgovornega vodje)
Z denarno kaznijo od 90.000 do 500.000
tolarjev se za prekršek kaznuje posameznik:
1.
če nastopa kot odgovorni vodja, pa ne izpolnjuje predpisanih pogojev
(159. člen);
2.
če kot tuja fizična oseba nastopa kot odgovorni vodja, pa ne izpolnjuje
s tem zakonom predpisanih pogojev (160. člen).
Zakon o urejanju prostora – ZUreP-1 (Uradni
list RS, št. 110/02)
vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:
»Osmi del: PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
167. člen
(podzakonski
predpisi)
(1) Vlada sprejme podzakonski predpis
iz 14. člena tega zakona v treh mesecih po uveljavitvi tega zakona.
(2) Minister za prostor izda
podzakonske predpise iz 18. člena tega zakona v treh mesecih po uveljavitvi
tega zakona.
(3) Vlada oziroma minister za prostor
sprejme podzakonske predpise iz 80., 132., 140., 146., 147., 149., 150., 151.,
152. in 155. člena tega zakona v šestih mesecih po uveljavitvi tega zakona.
168. člen
(pokrajine)
(1) S konstituiranjem pokrajin le-te
prevzamejo načrtovanje prostorskih ureditev in druge naloge urejanja prostora
regionalnega pomena, ki bodo v skladu z zakonom v pristojnosti pokrajin.
(2) Dokler pokrajine niso
konstituirane, država in občine oziroma njihove interesne zveze skupaj
načrtujejo prostorske ureditve regionalnega pomena.
169. člen
(obveznosti
vlade)
(1) Vlada predloži strategijo
prostorskega razvoja Slovenije v sprejem državnemu zboru najpozneje v enem letu
po uveljavitvi tega zakona.
(2) Vlada sprejme prostorski red
Slovenije najpozneje v enem letu po sprejemu strategije prostorskega razvoja
Slovenije.
170. člen
(veljavnost
državnih prostorskih aktov)
(1) Do uveljavitve strategije
prostorskega razvoja Slovenije ostanejo v veljavi prostorske sestavine
dolgoročnega plana Republike Slovenije za obdobje od 1986 leta do leta 2000 in
prostorske sestavine srednjeročnega družbenega plana Republike Slovenije za
obdobje od 1986 leta do leta 1990 (v nadaljnjem besedilu: prostorski plan
Slovenije).
(2) Po uveljavitvi tega zakona
ostanejo v veljavi prostorski izvedbeni načrti, sprejeti na podlagi 41. člena
in 45.a do 45.j člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor
(Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86 in Uradni list RS, št. 26/90, 3/91,
18/93, 47/93, 71/93, 44/97 in 9/2001 – ZPPreb, v nadaljnjem besedilu:
ZUN) ter na podlagi zakona o ureditvi določenih vprašanj v zvezi z
graditvijo objektov na mejnih prehodih (Uradni list RS, št. 111/2001).
(3) Začeti postopki za spremembe in
dopolnitve prostorskega plana Slovenije in začeti postopki za spremembe
prostorskih izvedbenih načrtov iz prejšnjih odstavkov se nadaljujejo in končajo
po določbah tega zakona, pri čemer se ne upoštevajo določbe o prostorski
konferenci.
171. člen
(veljavnost
občinskih prostorskih aktov)
(1) Prostorske sestavine občinskega
dolgoročnega plana za obdobje od leta 1986 do leta 2000 in prostorske sestavine
srednjeročnega družbenega plana za obdobje od 1986 leta do leta 1990 (v
nadaljnjem besedilu: prostorske sestavine) veljajo največ tri leta po
uveljavitvi strategije prostorskega razvoja Slovenije.
(2) Do uveljavitve strategije
prostorskega razvoja Slovenije lahko občine pripravljajo in sprejemajo
spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin občine v skladu s prostorskim
planom Slovenije.
(3) Postopki o pripravi in sprejemu
sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin, začeti pred uveljavitvijo tega
zakona, se nadaljujejo in končajo po določbah tega zakona, pri čemer se ne
uporabljajo določbe o prostorski konferenci.
(4) Občine pričnejo s pripravo
strategije prostorskega razvoja občine po uveljavitvi strategije prostorskega
razvoja Slovenije, s pripravo prostorskega reda občine pa po uveljavitvi
prostorskega reda Slovenije v skladu s tem zakonom in ju morajo sprejeti
najkasneje v 3 letih po sprejemu strategije prostorskega razvoja Slovenije.
172. člen
(ugotavljanje
skladnosti)
(1) Določbe 69., 70. in 71. člena tega
zakona se pričnejo uporabljati po sprejemu strategije prostorskega razvoja
občine.
(2) Do uveljavitve strategije
prostorskega razvoja Slovenije vlada ugotavlja usklajenost osnutka sprememb in
dopolnitev prostorskih sestavin z obveznimi izhodišči iz prostorskega plana
Slovenije. O morebitni neusklajenosti občino obvesti najkasneje v 45 dneh in ji
naloži odpravo ugotovljenih neskladij.
(3) Če občina osnutka prostorskih
sestavin ne pošlje vladi oziroma če sprejme neusklajene prostorske sestavine,
le te niso podlaga za pripravo izvedbenih aktov in za druge ukrepe po tem
zakonu.
173. člen
(veljavnost
prostorskih ureditvenih pogojev)
(1) Prostorski ureditveni pogoji iz
25. člena ZUN prenehajo veljati z dnem uveljavitve prostorskega reda občine,
najkasneje pa tri leta po uveljavitvi strategije prostorskega razvoja
Slovenije.
(2) Določbe prejšnjega odstavka ne
veljajo za prostorske ureditvene pogoje iz 16. člena zakona o spremembah in
dopolnitvah zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list
RS, št. 18/93 in 47/93, v nadaljnjem besedilu: ZUN-ČG), ki do dne uveljavitve
tega zakona še niso sprejeti.
(3) Prostorski ureditveni pogoji iz
prejšnjega odstavka, ki do uveljavitve tega zakona niso sprejeti, se sprejmejo
kot sestavina prostorskega reda Slovenije.
174. člen
(veljavnost
občinskih prostorskih izvedbenih načrtov)
(1) Ob sprejemu prostorskega reda
občine občinski svet z odlokom ugotovi, kateri prostorski izvedbeni načrti,
sprejeti na podlagi ZUN ter zazidalni načrti, sprejeti na podlagi zakona o
urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67, 27/72 in
8/78) oziroma njihove posamezne sestavine so bodisi v nasprotju s
strategijo prostorskega razvoja občine ali prostorskim redom občine, bodisi so
že izvedeni. Če občina ugotovi, da je občinski prostorski izvedbeni načrt že
izveden, kakor tudi, da je v celoti ali v posameznih delih neskladen s
strategijo prostorskega razvoja občine in prostorskim redom občine, ga v celoti
oziroma v neskladnem delu z navedenim odlokom razveljavi.
(2) Če občina v roku iz prejšnjega
odstavka ne sprejme odloka o ugotovitvi skladnosti, se občinski prostorski
izvedbeni načrt ne sme izvajati.
(3) Občinski prostorski izvedbeni
načrti in zazidalni načrti iz prvega odstavka tega člena, ki so skladni s strategijo
prostorskega razvoja občine in prostorskim redom občine, veljajo najdalj deset
let od uveljavitve prostorskega reda občine.
175. člen
(občinski
prostorski izvedbeni akti – dokončanje začetih postopkov)
Začeti postopki za spremembe in dopolnitve
občinskih prostorskih izvedbenih aktov se po uveljavitvi tega zakona
nadaljujejo in končajo po določbah tega zakona, pri čemer se ne upoštevajo
določbe o prostorski konferenci.
176. člen
(prostorski
izvedbeni akti – drugi predpisi)
Z dnem uveljavitve tega zakona se za
prostorske planske akte, ki jih navajajo drugi predpisi, štejejo, v skladu z
21. členom tega zakona, strateški prostorski akti, za prostorske izvedbene akte
pa izvedbeni prostorski akti.
177. člen
(dokončanje
upravnih postopkov)
(1) Postopki za odmero komunalnega
prispevka, začeti pred uveljavitvijo tega zakona, se končajo po dotlej
veljavnih predpisih.
(2) Razlastitveni postopki, ki do
uveljavitve tega zakona niso pravnomočno končani, se končajo po dotlej
veljavnih predpisih.
(3) Postopki za določitev odškodnine,
začeti po določbah zakona o razlastitvi in prisilnem prenosu nepremičnin v
družbeni lastnini (Uradni list SRS, št. 5/80, 30/87 in 20/89, Uradni list RS,
št. 40/90 – odločba US) se po uveljavitvi tega zakona končajo po dotlej
veljavnih predpisih.
178. člen
(zbirke
podatkov)
(1) Najkasneje v dveh letih po izdaji
predpisov iz 147., 149., 150., 151., 152. in 155. člena tega zakona država in
občine zagotovijo tehnične možnosti za vzpostavitev sistema zbirk prostorskih
podatkov.
(2) Nosilci urejanja prostora
vzpostavijo in pričnejo voditi prostorske podatke po določbah tega zakona
najkasneje v dveh letih po roku iz prejšnjega odstavka.
179. člen
(prenehanje
veljavnosti zakonov)
(1) Z dnem uveljavitve tega zakona
prenehajo veljati:
1.
zakon o urejanju prostora (Uradni list SRS, št. 18/84 in 15/89);
2.
zakon o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS,
št. 18/84, 37/85, 29/86 in Uradni list RS, št. 26/90, 3/91, 18/93, 47/93,
71/93, 44/97 in 9/2001 – ZPPreb);
3.
zakon o planiranju in urejanju prostora v prehodnem obdobju (Uradni list
RS, št. 48/90 in 85/2000);
4.
zakon o katastru komunalnih naprav (Uradni list SRS, št. 26/74 in
42/86);
5.
zakon o stavbnih zemljiščih (Uradni list RS, št. 44/97), razen v delu,
kolikor se nanaša na urejanje grajenega javnega dobra ter določbe prve alinee
56. člena, v delu, ki se nanaša na nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča.
(2) Ne glede na določbe 5. točke
prejšnjega odstavka se do uveljavitve predpisa iz drugega odstavka 146. člena
tega zakona, s katerimi se določi način izračuna komunalnega prispevka,
komunalni prispevek odmerja po dotlej veljavnih predpisih. Po preteku dveh let
od sprejema predpisa iz tretjega odstavka 140. člena tega zakona predstavlja
osnovo za odmero komunalnega prispevka program opremljanja, pripravljen v
skladu s tem predpisom.
(3) Ne glede na določbe iz 5. točke
prvega odstavka se določbe 2. člena zakona o stavbnih zemljiščih uporabljajo do
dokončanja denacionalizacijskih postopkov.
(4) Ne glede na določbe 2. točke
prvega odstavka tega člena se vračilo ostanka depozita iz 15. člena ZUN-ČG
izvede po predpisih, veljavnih do dne uveljavitve tega zakona.
180. člen
(nadomestilo za
uporabo stavbnega zemljišča)
(1) Nadomestilo za uporabo stavbnega
zemljišča se do posebne zakonske ureditve plačuje po predpisih, veljavnih na
dan uveljavitve tega zakona, pri čemer se določbe prve alinee 56. člena zakona
o stavbnih zemljiščih uporabljajo za tista stavbna zemljišča, ki jih kot taka
določa zakon, ki ureja graditev objektov.
(2) Za stavbno zemljišče se po tem
zakonu šteje gradbena parcela po predpisih o graditvi objektov.
181. člen
(vrednotenje
nepremičnin)
Do uveljavitve standardov za tržno
vrednotenje nepremičnin, ki jih izda minister, pristojen za posredovanje pri
prometu z nepremičninami, se za vrednotenje nepremičnin iz 105. člena tega
zakona uporabljajo strokovni standardi, ki jih določajo predpisi o revidiranju.
182. člen
(sodelovanje
pri pripravi prostorskih aktov)
(1) Pogoji, zahteve, usmeritve in
smernice, ki jih v skladu z zakonom dajejo za pripravo prostorskega akta
nosilci urejanja prostora iz 29. člena tega zakona, se po tem zakonu štejejo
kot smernice za pripravo prostorskega akta in se dajejo na način in pod pogoji,
kot jih določa ta zakon.
(2) Soglasja, ki jih zakoni določajo k
prostorskim aktom, se po tem zakonu štejejo za mnenja iz 33. člena tega zakona.
183. člen
(opravljanje
dejavnosti)
Pravne ali fizične osebe, ki z dnem
uveljavitve tega zakona izpolnjujejo pogoje za opravljanje dejavnosti
urbanističnega načrtovanja po določbah drugega odstavka 69. člena ZUN,
nadaljujejo z delom kot prostorski načrtovalci iz 158. člena tega zakona.
184. člen
(začetek
izvajanja aktivne zemljiške politike)
Določbe 13. člena tega zakona se pričnejo
uporabljati, ko Stanovanjski sklad Republike Slovenije dopolni splošne akte o
svojem poslovanju za izvajanje nalog iz navedenega člena.
185. člen
(gradnja na
kmetijskih zemljiščih)
Z dnem uveljavitve tega zakona prenehajo
veljati določbe 8. člena zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list RS, št.
59/96).
186. člen
(urejanje
prostora v zakonu o živinoreji)
Z dnem uveljavitve tega zakona preneha
veljati določba prvega odstavka 10. člena zakona o živinoreji (Uradni list RS,
št. 18/2002).
187. člen
(obveznost
zagotovitve sodelovanja občinskega urbanista)
Občine morajo zagotoviti sodelovanje
občinskega urbanista iz 161. člena tega zakona v dveh letih po uveljavitvi tega
zakona.
188. člen
(uskladitev z
zakonom pri opravljanju dejavnosti prostorskega načrtovanja)
Pravne in fizične osebe, ki po določbah
tega zakona nastopajo kot prostorski načrtovalec, morajo ustanovitvene in druge
akte uskladiti z določbami tega zakona v enem letu po njegovi uveljavitvi.
189. člen
(pristojna
poklicna zbornica)
(1) Pristojna poklicna zbornica po
določbah tega zakona je Zbornica za arhitekturo in prostor Slovenije,
ustanovljena v skladu s predpisi o graditvi objektov.
(2) Če z dnem, ko se začne z uporabo
tega zakona, Zbornica za arhitekturo in prostor Slovenije še ni ustanovljena,
se kot pristojna poklicna zbornica po določbah tega zakona šteje Inženirska
zbornica Slovenije, ustanovljena na podlagi 100.a člena zakona o graditvi
objektov (Uradni list SRS, št. 34/84 in 29/86, Uradni list RS, št. 59/96, 45/99
in 52/2000).
190. člen
(uporaba
izvršilnih predpisov)
Do izdaje izvršilnih predpisov na podlagi
tega zakona se uporabljajo, kolikor niso z njim v nasprotju:
1.
navodilo o vsebini in metodologiji izdelave strokovnih podlag in
prostorskih sestavin planskih aktov občin (Uradni list SRS, št. 20/85);
2.
navodilo za določanje in prikazovanje potreb obrambe in zaščite v
prostorskih planih (Uradni list RS, št. 23/93);
3.
navodilo o vsebini posebnih strokovnih podlag in o vsebini prostorskih
izvedbenih aktov (Uradni list SRS, št. 14/85);
4.
navodilo o vodenju kataloga podatkov in evidenc o naravnih lastnostih prostora
in o vodenju evidenc dejanske rabe prostora (Uradni list SRS, št. 19/86);
5.
navodilo za vodenje evidence o predpisanem varovanju prostora in o
omejitvah pri posegih v prostor (Uradni list SRS, št. 27/85);
6.
pravilnik o evidenci stavbnih zemljišč (Uradni list SRS, št. 11/88);
7.
pravilnik o vsebini geodetskih podlag za pripravo prostorskih izvedbenih
aktov (Uradni list SRS, št. 17/85);
8.
navodilo za izračun komunalnega prispevka (Uradni list RS, št. 4/99);
9.
navodilo o vsebini programa opremljanja stavbnih zemljišč (Uradni list
RS, št. 4/99);
10. navodilo
o tem, kaj se šteje za sekundarno, primarno in magistralno omrežje komunalnih
in drugih objektov in naprav (Uradni list SRS, št. 27/85);
11. pravilnik
o izdelavi in vzdrževanju katastra komunalnih naprav (Uradni list SRS, št.
25/76).
191. člen
(začetek
veljavnosti zakona)
Ta zakon se objavi v Uradnem listu
Republike Slovenije in začne veljati 1. januarja 2003.«.
Popravek zakona o urejanju prostora – ZUreP-1
(Uradni list RS, št. 8/03)
spreminja 170. člen zakona tako, da se glasi:
»170. člen
(veljavnost
državnih prostorskih aktov)
(1) Do uveljavitve strategije
prostorskega razvoja Slovenije ostanejo v veljavi prostorske sestavine
dolgoročnega plana Republike Slovenije za obdobje od 1986 leta do leta 2000 in
prostorske sestavine srednjeročnega družbenega plana Republike Slovenije za
obdobje od 1986 leta do leta 1990 (v nadaljnjem besedilu: prostorski plan
Slovenije).
(2) Po uveljavitvi tega zakona
ostanejo v veljavi prostorski izvedbeni načrti, sprejeti na podlagi 41. člena
in 45.a do 45.j člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor
(Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86 in Uradni list RS, št. 26/90, 3/91,
18/93, 47/93, 71/93, 44/97 in 9/2001 – ZPPreb, v nadaljnjem besedilu:
ZUN) ter na podlagi zakona o ureditvi določenih vprašanj v zvezi z
graditvijo objektov na mejnih prehodih (Uradni list RS, št. 111/2001).
(3) Začeti postopki za spremembe in
dopolnitve prostorskega plana Slovenije in začeti postopki za sprejem
prostorskih izvedbenih načrtov iz prejšnjih odstavkov se nadaljujejo in končajo
po določbah tega zakona, pri čemer se ne upoštevajo določbe o prostorski
konferenci.«;
ter spreminja 175. člen zakona tako, da se
glasi:
»175. člen
(občinski prostorski
izvedbeni akti – dokončanje začetih postopkov)
Začeti postopki za sprejem oziroma
spremembe in dopolnitve občinskih prostorskih izvedbenih aktov se po
uveljavitvi tega zakona nadaljujejo in končajo po določbah tega zakona, pri
čemer se ne upoštevajo določbe o prostorski konferenci.«.
Zakon o zemljiški knjigi – ZZK-1 (Uradni list
RS, št. 58/03)
vsebuje naslednjo končno določbo:
»Uveljavitev
zakona
250. člen
Ta zakon začne veljati devetdeseti dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Zakon o prostorskem načrtovanju – ZPNačrt
(Uradni list RS, št. 33/07)
spreminja 167. člen zakona tako, da se glasi:
»167. člen
(podzakonski
predpisi)
(se
delno preneha uporabljati)
(1) Vlada sprejme podzakonski predpis
iz 14. člena tega zakona v treh mesecih po uveljavitvi tega zakona.
(2) Minister za prostor izda
podzakonske predpise iz 18. člena tega zakona v treh mesecih po uveljavitvi
tega zakona.
(3) Vlada oziroma minister za prostor
sprejme podzakonske predpise iz 80., 132., 140., 146., 147., 149., 150., 151.,
152. in 155. člena tega zakona v šestih mesecih po uveljavitvi tega zakona.«;
spreminja 168. člen zakona tako, da se glasi:
»168. člen
(pokrajine)
(se
delno preneha uporabljati)
(1) S konstituiranjem pokrajin le-te
prevzamejo načrtovanje prostorskih ureditev in druge naloge urejanja prostora
regionalnega pomena, ki bodo v skladu z zakonom v pristojnosti pokrajin.
(2) Dokler pokrajine niso
konstituirane, država in občine oziroma njihove interesne zveze skupaj
načrtujejo prostorske ureditve regionalnega pomena.«;
spreminja 169. člen zakona tako, da se glasi:
»169. člen
(obveznosti
vlade)
(se
delno preneha uporabljati)
(1) Vlada predloži strategijo
prostorskega razvoja Slovenije v sprejem državnemu zboru najpozneje v enem letu
po uveljavitvi tega zakona.
(2) Vlada sprejme prostorski red
Slovenije najpozneje v enem letu po sprejemu strategije prostorskega razvoja
Slovenije.«;
spreminja 170. člen zakona tako, da se glasi:
»170. člen
(veljavnost
državnih prostorskih aktov)
(se
delno preneha uporabljati)
(1) Do uveljavitve strategije
prostorskega razvoja Slovenije ostanejo v veljavi prostorske sestavine
dolgoročnega plana Republike Slovenije za obdobje od 1986 leta do leta 2000 in
prostorske sestavine srednjeročnega družbenega plana Republike Slovenije za
obdobje od 1986 leta do leta 1990 (v nadaljnjem besedilu: prostorski plan
Slovenije).
(2) Po uveljavitvi tega zakona
ostanejo v veljavi prostorski izvedbeni načrti, sprejeti na podlagi 41. člena
in 45.a do 45.j člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor
(Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86 in Uradni list RS, št. 26/90, 3/91,
18/93, 47/93, 71/93, 44/97 in 9/2001 – ZPPreb, v nadaljnjem besedilu:
ZUN) ter na podlagi zakona o ureditvi določenih vprašanj v zvezi z
graditvijo objektov na mejnih prehodih (Uradni list RS, št. 111/2001).
(3) Začeti postopki za spremembe in
dopolnitve prostorskega plana Slovenije in začeti postopki za spremembe
prostorskih izvedbenih načrtov iz prejšnjih odstavkov se nadaljujejo in končajo
po določbah tega zakona, pri čemer se ne upoštevajo določbe o prostorski
konferenci.«;
spreminja 171. člen zakona tako, da se glasi:
»171. člen
(veljavnost
občinskih prostorskih aktov)
(se
delno preneha uporabljati)
(1) Prostorske sestavine občinskega
dolgoročnega plana za obdobje od leta 1986 do leta 2000 in prostorske sestavine
srednjeročnega družbenega plana za obdobje od 1986 leta do leta 1990 (v
nadaljnjem besedilu: prostorske sestavine) veljajo največ tri leta po
uveljavitvi strategije prostorskega razvoja Slovenije.
(2) Do uveljavitve strategije
prostorskega razvoja Slovenije lahko občine pripravljajo in sprejemajo
spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin občine v skladu s prostorskim
planom Slovenije.
(3) Postopki o pripravi in sprejemu
sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin, začeti pred uveljavitvijo tega
zakona, se nadaljujejo in končajo po določbah tega zakona, pri čemer se ne
uporabljajo določbe o prostorski konferenci.
(4) Občine pričnejo s pripravo
strategije prostorskega razvoja občine po uveljavitvi strategije prostorskega
razvoja Slovenije, s pripravo prostorskega reda občine pa po uveljavitvi
prostorskega reda Slovenije v skladu s tem zakonom in ju morajo sprejeti
najkasneje v 3 letih po sprejemu strategije prostorskega razvoja Slovenije.«;
spreminja 172. člen zakona tako, da se glasi:
»172. člen
(ugotavljanje
skladnosti)
(se
delno preneha uporabljati)
(1) Določbe 69., 70. in 71. člena tega
zakona se pričnejo uporabljati po sprejemu strategije prostorskega razvoja
občine.
(2) Do uveljavitve strategije
prostorskega razvoja Slovenije vlada ugotavlja usklajenost osnutka sprememb in
dopolnitev prostorskih sestavin z obveznimi izhodišči iz prostorskega plana
Slovenije. O morebitni neusklajenosti občino obvesti najkasneje v 45 dneh in ji
naloži odpravo ugotovljenih neskladij.
(3) Če občina osnutka prostorskih
sestavin ne pošlje vladi oziroma če sprejme neusklajene prostorske sestavine,
le te niso podlaga za pripravo izvedbenih aktov in za druge ukrepe po tem
zakonu.«;
spreminja 173. člen zakona tako, da se glasi:
»173. člen
(veljavnost
prostorskih ureditvenih pogojev)
(se
delno preneha uporabljati)
(1) Prostorski ureditveni pogoji iz
25. člena ZUN prenehajo veljati z dnem uveljavitve prostorskega reda občine,
najkasneje pa tri leta po uveljavitvi strategije prostorskega razvoja
Slovenije.
(2) Določbe prejšnjega odstavka ne
veljajo za prostorske ureditvene pogoje iz 16. člena zakona o spremembah in
dopolnitvah zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list
RS, št. 18/93 in 47/93, v nadaljnjem besedilu: ZUN-ČG), ki do dne uveljavitve
tega zakona še niso sprejeti.
(3) Prostorski ureditveni pogoji iz
prejšnjega odstavka, ki do uveljavitve tega zakona niso sprejeti, se sprejmejo
kot sestavina prostorskega reda Slovenije.«;
spreminja 174. člen zakona tako, da se glasi:
»174. člen
(veljavnost
občinskih prostorskih izvedbenih načrtov)
(se
delno preneha uporabljati)
(1) Ob sprejemu prostorskega reda
občine občinski svet z odlokom ugotovi, kateri prostorski izvedbeni načrti,
sprejeti na podlagi ZUN ter zazidalni načrti, sprejeti na podlagi zakona o
urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67, 27/72 in
8/78) oziroma njihove posamezne sestavine so bodisi v nasprotju s
strategijo prostorskega razvoja občine ali prostorskim redom občine, bodisi so
že izvedeni. Če občina ugotovi, da je občinski prostorski izvedbeni načrt že
izveden, kakor tudi, da je v celoti ali v posameznih delih neskladen s
strategijo prostorskega razvoja občine in prostorskim redom občine, ga v celoti
oziroma v neskladnem delu z navedenim odlokom razveljavi.
(2) Če občina v roku iz prejšnjega
odstavka ne sprejme odloka o ugotovitvi skladnosti, se občinski prostorski
izvedbeni načrt ne sme izvajati.
(3) Občinski prostorski izvedbeni načrti
in zazidalni načrti iz prvega odstavka tega člena, ki so skladni s strategijo
prostorskega razvoja občine in prostorskim redom občine, veljajo najdalj deset
let od uveljavitve prostorskega reda občine.«;
spreminja 175. člen zakona tako, da se glasi:
»175. člen
(občinski
prostorski izvedbeni akti – dokončanje začetih postopkov)
(se
delno preneha uporabljati)
Začeti postopki za spremembe in dopolnitve
občinskih prostorskih izvedbenih aktov se po uveljavitvi tega zakona
nadaljujejo in končajo po določbah tega zakona, pri čemer se ne upoštevajo
določbe o prostorski konferenci.«;
spreminja 176. člen zakona tako, da se glasi:
»176. člen
(prostorski
izvedbeni akti – drugi predpisi)
(se
delno preneha uporabljati)
Z dnem uveljavitve tega zakona se za
prostorske planske akte, ki jih navajajo drugi predpisi, štejejo, v skladu z
21. členom tega zakona, strateški prostorski akti, za prostorske izvedbene akte
pa izvedbeni prostorski akti.«;
spreminja 177. člen zakona tako, da se glasi:
»177. člen
(dokončanje
upravnih postopkov)
(se
delno preneha uporabljati)
(1) Postopki za odmero komunalnega
prispevka, začeti pred uveljavitvijo tega zakona, se končajo po dotlej
veljavnih predpisih.
(2) Razlastitveni postopki, ki do
uveljavitve tega zakona niso pravnomočno končani, se končajo po dotlej
veljavnih predpisih.
(3) Postopki za določitev odškodnine,
začeti po določbah zakona o razlastitvi in prisilnem prenosu nepremičnin v
družbeni lastnini (Uradni list SRS, št. 5/80, 30/87 in 20/89, Uradni list RS,
št. 40/90 – odločba US) se po uveljavitvi tega zakona končajo po dotlej
veljavnih predpisih.«;
spreminja 178. člen zakona tako, da se glasi:
»178. člen
(zbirke
podatkov)
(se
delno preneha uporabljati)
(1) Najkasneje v dveh letih po izdaji
predpisov iz 147., 149., 150., 151., 152. in 155. člena tega zakona država in
občine zagotovijo tehnične možnosti za vzpostavitev sistema zbirk prostorskih
podatkov.
(2) Nosilci urejanja prostora
vzpostavijo in pričnejo voditi prostorske podatke po določbah tega zakona
najkasneje v dveh letih po roku iz prejšnjega odstavka.«;
spreminja 179. člen zakona tako, da se glasi:
»179. člen
(prenehanje
veljavnosti zakonov)
(se
delno preneha uporabljati)
(1) Z dnem uveljavitve tega zakona
prenehajo veljati:
1.
zakon o urejanju prostora (Uradni list SRS, št. 18/84 in 15/89);
2.
zakon o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS,
št. 18/84, 37/85, 29/86 in Uradni list RS, št. 26/90, 3/91, 18/93, 47/93,
71/93, 44/97 in 9/2001 – ZPPreb);
3.
zakon o planiranju in urejanju prostora v prehodnem obdobju (Uradni list
RS, št. 48/90 in 85/2000);
4.
zakon o katastru komunalnih naprav (Uradni list SRS, št. 26/74 in 42/86);
5.
zakon o stavbnih zemljiščih (Uradni list RS, št. 44/97), razen v delu,
kolikor se nanaša na urejanje grajenega javnega dobra ter določbe prve alinee
56. člena, v delu, ki se nanaša na nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča.
(2) Ne glede na določbe 5. točke
prejšnjega odstavka se do uveljavitve predpisa iz drugega odstavka 146. člena
tega zakona, s katerimi se določi način izračuna komunalnega prispevka,
komunalni prispevek odmerja po dotlej veljavnih predpisih. Po preteku dveh let
od sprejema predpisa iz tretjega odstavka 140. člena tega zakona predstavlja
osnovo za odmero komunalnega prispevka program opremljanja, pripravljen v
skladu s tem predpisom.
(3) Ne glede na določbe iz 5. točke
prvega odstavka se določbe 2. člena zakona o stavbnih zemljiščih uporabljajo do
dokončanja denacionalizacijskih postopkov.
(4) Ne glede na določbe 2. točke
prvega odstavka tega člena se vračilo ostanka depozita iz 15. člena ZUN-ČG
izvede po predpisih, veljavnih do dne uveljavitve tega zakona.«;
spreminja 180. člen zakona tako, da se glasi:
»180. člen
(nadomestilo za
uporabo stavbnega zemljišča)
(se
delno preneha uporabljati)
(1) Nadomestilo za uporabo stavbnega
zemljišča se do posebne zakonske ureditve plačuje po predpisih, veljavnih na
dan uveljavitve tega zakona, pri čemer se določbe prve alinee 56. člena zakona
o stavbnih zemljiščih uporabljajo za tista stavbna zemljišča, ki jih kot taka
določa zakon, ki ureja graditev objektov.
(2) Za stavbno zemljišče se po tem
zakonu šteje gradbena parcela po predpisih o graditvi objektov.«;
spreminja 182. člen zakona tako, da se glasi:
»182. člen
(sodelovanje
pri pripravi prostorskih aktov)
(se
delno preneha uporabljati)
(1) Pogoji, zahteve, usmeritve in
smernice, ki jih v skladu z zakonom dajejo za pripravo prostorskega akta
nosilci urejanja prostora iz 29. člena tega zakona, se po tem zakonu štejejo
kot smernice za pripravo prostorskega akta in se dajejo na način in pod pogoji,
kot jih določa ta zakon.
(2) Soglasja, ki jih zakoni določajo k
prostorskim aktom, se po tem zakonu štejejo za mnenja iz 33. člena tega
zakona.«;
spreminja 183. člen zakona tako, da se glasi:
»183. člen
(opravljanje
dejavnosti)
(se
delno preneha uporabljati)
Pravne ali fizične osebe, ki z dnem
uveljavitve tega zakona izpolnjujejo pogoje za opravljanje dejavnosti urbanističnega
načrtovanja po določbah drugega odstavka 69. člena ZUN, nadaljujejo z delom kot
prostorski načrtovalci iz 158. člena tega zakona.«;
spreminja 184. člen zakona tako, da se glasi:
»184. člen
(začetek
izvajanja aktivne zemljiške politike)
(se
delno preneha uporabljati)
Določbe 13. člena tega zakona se pričnejo
uporabljati, ko Stanovanjski sklad Republike Slovenije dopolni splošne akte o
svojem poslovanju za izvajanje nalog iz navedenega člena.«;
spreminja 185. člen zakona tako, da se glasi:
»185. člen
(gradnja na
kmetijskih zemljiščih)
(se
delno preneha uporabljati)
Z dnem uveljavitve tega zakona prenehajo
veljati določbe 8. člena zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list RS, št.
59/96).«;
spreminja 186. člen zakona tako, da se glasi:
»186. člen
(urejanje
prostora v zakonu o živinoreji)
(se
delno preneha uporabljati)
Z dnem uveljavitve tega zakona preneha
veljati določba prvega odstavka 10. člena zakona o živinoreji (Uradni list RS,
št. 18/2002).«;
spreminja 187. člen zakona tako, da se glasi:
»187. člen
(obveznost
zagotovitve sodelovanja občinskega urbanista)
(se
delno preneha uporabljati)
Občine morajo zagotoviti sodelovanje
občinskega urbanista iz 161. člena tega zakona v dveh letih po uveljavitvi tega
zakona.«;
spreminja 188. člen zakona tako, da se glasi:
»188. člen
(uskladitev z
zakonom pri opravljanju dejavnosti prostorskega načrtovanja)
(se
delno preneha uporabljati)
Pravne in fizične osebe, ki po določbah
tega zakona nastopajo kot prostorski načrtovalec, morajo ustanovitvene in druge
akte uskladiti z določbami tega zakona v enem letu po njegovi uveljavitvi.«;
spreminja 189. člen zakona tako, da se glasi:
»189. člen
(pristojna
poklicna zbornica)
(se
delno preneha uporabljati)
(1) Pristojna poklicna zbornica po
določbah tega zakona je Zbornica za arhitekturo in prostor Slovenije,
ustanovljena v skladu s predpisi o graditvi objektov.
(2) Če z dnem, ko se začne z uporabo
tega zakona, Zbornica za arhitekturo in prostor Slovenije še ni ustanovljena,
se kot pristojna poklicna zbornica po določbah tega zakona šteje Inženirska
zbornica Slovenije, ustanovljena na podlagi 100.a člena zakona o graditvi
objektov (Uradni list SRS, št. 34/84 in 29/86, Uradni list RS, št. 59/96, 45/99
in 52/2000).«;
spreminja 190. člen zakona tako, da se glasi:
»190. člen
(uporaba
izvršilnih predpisov)
(se
delno preneha uporabljati)
Do izdaje izvršilnih predpisov na podlagi
tega zakona se uporabljajo, kolikor niso z njim v nasprotju:
1.
navodilo o vsebini in metodologiji izdelave strokovnih podlag in
prostorskih sestavin planskih aktov občin (Uradni list SRS, št. 20/85);
2.
navodilo za določanje in prikazovanje potreb obrambe in zaščite v
prostorskih planih (Uradni list RS, št. 23/93);
3.
navodilo o vsebini posebnih strokovnih podlag in o vsebini prostorskih
izvedbenih aktov (Uradni list SRS, št. 14/85);
4.
navodilo o vodenju kataloga podatkov in evidenc o naravnih lastnostih
prostora in o vodenju evidenc dejanske rabe prostora (Uradni list SRS, št.
19/86);
5.
navodilo za vodenje evidence o predpisanem varovanju prostora in o
omejitvah pri posegih v prostor (Uradni list SRS, št. 27/85);
6.
pravilnik o evidenci stavbnih zemljišč (Uradni list SRS, št. 11/88);
7.
pravilnik o vsebini geodetskih podlag za pripravo prostorskih izvedbenih
aktov (Uradni list SRS, št. 17/85);
8.
navodilo za izračun komunalnega prispevka (Uradni list RS, št. 4/99);
9.
navodilo o vsebini programa opremljanja stavbnih zemljišč (Uradni list
RS, št. 4/99);
10. navodilo
o tem, kaj se šteje za sekundarno, primarno in magistralno omrežje komunalnih
in drugih objektov in naprav (Uradni list SRS, št. 27/85);
11. pravilnik
o izdelavi in vzdrževanju katastra komunalnih naprav (Uradni list SRS, št.
25/76).«;
spreminja 191. člen zakona tako, da se glasi:
»191. člen
(začetek
veljavnosti zakona)
(se
delno preneha uporabljati)
Ta zakon se objavi v Uradnem listu
Republike Slovenije in začne veljati 1. januarja 2003.«;
v zvezi s prenehanjem veljavnosti 17. do 79.
člena zakona določa:
»Določbe 17. do 79. člena ZUreP-1 se še
naprej uporabljajo za spreminjanje in dopolnjevanje ter dokončanje postopkov
priprave državnih in občinskih prostorskih aktov, ki se skladno z določbami
tega zakona nadaljujejo in končajo po določbah ZUreP-1.«;
ter vsebuje naslednjo končno določbo:
»113. člen
(začetek
veljavnosti)
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o
graditvi objektov – ZGO-1C (Uradni list RS, št. 108/09)
vsebuje naslednjo končno določbo:
»25. člen
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Zakon o umeščanju prostorskih ureditev
državnega pomena v prostor – ZUPUDPP (Uradni list RS, št. 80/10)
v zvezi s prenehanjem uporabe določb drugega, tretjega, četrtega in petega
odstavka 105. člena ter prvega stavka osmega odstavka 110. člena zakona, ki pa
se še uporabljajo za dokončanje postopkov po 67. členu tega zakona, določa:
»Z dnem začetka uporabe določb iz drugega
odstavka 72. člena tega zakona se prenehajo uporabljati določbe drugega,
tretjega, četrtega in petega odstavka 105. člena ter prvega stavka osmega
odstavka 110. člena ZUreP-1 za določanje odškodnin pri razlastitvah nepremičnin
in omejitvah lastninske pravice v območju načrta ter območju državnih
prostorskih načrtov, sprejetih na podlagi ZPNačrt, državnih lokacijskih
načrtov, sprejetih na podlagi ZUreP-1, in prostorskih izvedbenih načrtov, ki
jih je na podlagi ZUN sprejela država.«;
ter vsebuje naslednjo končno določbo:
»72. člen
(začetek
veljavnosti)
(1) Ta zakon začne veljati petnajsti dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
(2) Določbe 53., 55., 56., 57., 58 in 59.
člena tega zakona se začnejo uporabljati 1. januarja 2012.«.