Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo
predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega
organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače.
Neuradno prečiščeno besedilo Zakona o varstvu pred
ionizirajočimi sevanji in jedrski varnosti obsega:
-
Zakon o varstvu pred ionizirajočimi sevanji in jedrski varnosti – ZVISJV
(Uradni list RS, št. 67/02 z dne 26. 7. 2002),
-
Zakon o dopolnitvi zakona o varstvu pred ionizirajočimi sevanji in
jedrski varnosti – ZVISJV-A (Uradni list RS, št. 24/03 z dne 7. 3. 2003),
-
Zakon o varstvu pred ionizirajočimi sevanji in jedrski varnosti – uradno
prečiščeno besedilo – ZVISJV-UPB1 (Uradni list RS, št. 50/03 z dne 29. 5. 2003),
-
Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o varstvu pred ionizirajočimi
sevanji in jedrski varnosti – ZVISJV-B (Uradni list RS, št. 46/04 z dne 30. 4.
2004),
-
Zakon o varstvu pred ionizirajočimi sevanji in jedrski varnosti – uradno
prečiščeno besedilo – ZVISJV-UPB2 (Uradni list RS, št. 102/04 z dne 21. 9. 2004),
-
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o varstvu okolja – ZVO-1B
(Uradni list RS, št. 70/08 z dne 11. 7. 2008),
-
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o varstvu pred ionizirajočimi
sevanji in jedrski varnosti – ZVISJV-C (Uradni list RS, št. 60/11 z dne 29. 7.
2011),
-
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o varstvu pred ionizirajočimi
sevanji in jedrski varnosti – ZVISJV-D (Uradni list RS, št. 74/15 z dne 2. 10.
2015).
ZAKON
O VARSTVU PRED IONIZIRAJOČIMI SEVANJI
IN JEDRSKI VARNOSTI (ZVISJV)
(neuradno prečiščeno besedilo št. 7)
1. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(namen in vsebina zakona)
(1) Ta zakon ureja varstvo pred
ionizirajočimi sevanji z namenom, da se zmanjša škoda za zdravje ljudi in
radioaktivna kontaminacija življenjskega okolja zaradi ionizirajočih sevanj
zaradi uporabe virov ionizirajočih sevanj (v nadaljnjem besedilu: vir sevanja)
do najmanjše možne mere, in se hkrati omogoči razvoj, proizvodnja in uporaba
virov sevanj in izvajanje sevalnih dejavnosti. Za vir sevanja, ki je namenjen
pridobivanju jedrske energije, zakon ureja izvajanje ukrepov jedrske in sevalne
varnosti in, če gre za uporabo jedrskega blaga, tudi posebnih ukrepov
varovanja.
(2) Ta zakon določa tudi nadzor nad
izvajanjem zakona pristojnih inšpektorjev organa, pristojnega za jedrsko
varnost, organa, pristojnega za varstvo pred sevanji ter inšpektorata,
pristojnega za notranje zadeve.
(3) S tem zakonom se v pravni red Republike
Slovenije prenašata Direktiva Sveta 2009/71/Euratom z dne 25. junija 2009
o vzpostavitvi okvira Skupnosti za varnost jedrskih objektov (UL L št. 172 z
dne 2. 7. 2009, str. 18) in Direktiva Sveta 2011/70/Euratom z dne
19. julija 2011 o vzpostavitvi okvira Skupnosti za odgovorno in varno
ravnanje z izrabljenim gorivom in radioaktivnimi odpadki (UL L št. 199 z dne
2. 8. 2011, str. 48).
2. člen
(izključitev veljavnosti)
(1) Določbe tega zakona, ki se nanašajo na
vsebnost radioaktivnih snovi, ne veljajo za živila in njihove sestavine, za
katere vsebnost določajo predpisi o zdravstveni ustreznosti živil.
(2) Določbe tega zakona ne veljajo za vnos
iz držav članic Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: EU), iznos v države
članice EU, uvoz in izvoz zdravil, za katere je to urejeno s predpisi, ki
urejajo ravnanje z zdravili in medicinskimi pripomočki.
(3) Določbe tega
zakona se glede varstva ljudi pred ionizirajočimi sevanji ne uporabljajo za
izpostavljenost naravnemu sevanju, kot so obsevanost od radionuklidov, ki jih
vsebuje človeško telo, od kozmičnega sevanja na površini tal ali radionuklidov,
ki se nahajajo v nedotaknjeni zemeljski skorji.
3. člen
(izrazi)
V tem zakonu uporabljeni izrazi imajo naslednji pomen:
1.
Aktivnost je število radioaktivnih razpadov v časovni enoti. Enota za
aktivnost je Becquerel.
2.
Brezpogojna opustitev nadzora je opustitev nadzora nad radioaktivno
snovjo brez odločitve upravnega organa, če je bila snov pod nadzorom po tem
zakonu in aktivnosti radionuklidov v snovi ne presegajo ravni opustitve.
3.
Čezmerna izpostavljenost je izpostavljenost ionizirajočim sevanjem, ki
povzroči preseganje predpisanih mejnih doz za posameznike ali prebivalstvo ali
mejnih aktivnosti ali koncentracij aktivnosti za zrak, vodo, tla, živila, krmo
in druge izdelke ali materiale.
4.
Dekontaminacija je zmanjšanje ali odstranjevanje radioaktivnih snovi iz
posameznih delov življenjskega okolja, ljudi, obleke, opreme in predmetov.
5.
Delavec je oseba, ki pri delodajalcu opravlja delo na podlagi pogodbe o
zaposlitvi za polni delovni čas, nepolni delovni čas ali začasno in je prevzela
pravice in dolžnosti v zvezi z dejavnostjo, ki jo ureja ta zakon.
6.
Delodajalec je fizična ali pravna oseba, ki izvaja sevalno dejavnost in
je po predpisih na področju varstva pri delu dolžna zagotavljati varstvo
delavcev.
7.
Diagnostični referenčni nivoji so doze ionizirajočih sevanj ali
aktivnosti odmerkov radiofarmakov pri standardnih radiodiagnostičnih posegih za
skupine pacientov standardnih velikosti ali standardne fantome in ob uporabi
običajnih vrst medicinske radiološke opreme.
8.
Doza je merilo za količino energije ionizirajočih sevanj, ki bi jo ali
jo je prejelo posamezno tkivo, organ ali telo človeka. Doze so ekvivalentne in
efektivne. Ekvivalentna doza izraža različne učinke, ki jih ima posamezna vrsta
ionizirajočih sevanj na posamezno tkivo ali organ, efektivna doza pa stopnjo
škode za zdravje ljudi, ki nastane zaradi izpostavljenosti ionizirajočim
sevanjem, in se jo izračuna kot vsoto vseh glede na posamezno tkivo ali organ,
uteženih ekvivalentnih doz.
9.
Dozna ograda je vrednost doze, ki jo sme prejeti posameznik zaradi
uporabe posamezne vrste vira sevanja. Dozna ograda se uporablja pri načrtovanju
optimizacije varstva pred ionizirajočimi sevanji.
10. Fizično
nadzorovano območje je območje ali objekt pod stalnim fizičnim in tehničnim
nadzorom in obdano z mehansko oviro z omejenim številom vhodov pod ustreznim
nadzorom.
11. Fizično
varovanje so ukrepi fizičnega in tehničnega varovanja v objektu ali na napravi
z jedrsko ali radioaktivno snovjo in prevozov jedrskih snovi, s katerimi se
preprečuje kazniva ravnanja, ter načrt ukrepov ob takih ravnanjih.
12. Intervencijski
nivo je vrednost izogibne doze ali iz doze izvedena vrednost, pri kateri se je
treba odločati o uvedbi intervencijskih ukrepov. Izogibna doza ali izvedena
vrednost doze je samo tista, ki je povezana s prenosno potjo, po kateri lahko
radioaktivne snovi dosežejo ali obsevajo ljudi in za katero se uporablja
intervencijski ukrep.
13. Intervencijski
ukrepi so ukrepi preprečevanja ali zmanjšanja izpostavljenosti posameznikov
virom sevanja, ki niso iz sevalne dejavnosti ali zaradi izrednega dogodka niso
pod nadzorom. Intervencijski ukrepi se nanašajo na vire sevanja, prenosne poti
in posameznike. Med intervencijske ukrepe sodijo tudi zaščitni ukrepi s
področja varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami (evakuacija,
zaklanjanje,…).
14. Interventna
izpostavljenost je izpostavljenost posameznikov ionizirajočim sevanjem, ki
prostovoljno izvajajo ali nudijo hitro pomoč ogroženim posameznikom,
preprečujejo izpostavljenost ionizirajočim sevanjem velikega števila ljudi ali
ohranjajo pomembne objekte ali predmete, pri čemer so lahko presežene mejne
doze za izpostavljene delavce.
15. Ionizirajoče
sevanje je prenos energije v obliki molekularnih, atomskih in subatomskih
delcev ali elektromagnetnih valov valovne dolžine 100 nanometrov ali manj
oziroma frekvence 3x1015 Hz ali več, ki lahko neposredno ali posredno povzroči
tvorbo ionov.
16. Izrabljeno
gorivo je jedrsko gorivo, ki je bilo obsevano v reaktorski sredici in je trajno
iz nje odstranjeno.
17. Izpostavljeni
delavci so osebe, ki so kot fizične osebe ali delavci pri svojem delu
izpostavljeni ionizirajočim sevanjem zaradi izvajanja sevalnih dejavnosti po
tem zakonu in za katere je verjetno, da bodo prejeli večjo dozo, kot je
predpisana mejna doza za posameznike iz prebivalstva.
18. Izpostavljenost
ionizirajočim sevanjem (v nadaljnjem besedilu: izpostavljenost) je biti obsevan
z ionizirajočimi sevanji.
19. Izpostavljenost
ob izrednem dogodku je izpostavljenost posameznikov zaradi izrednega dogodka.
Izpostavljenost ob izrednem dogodku ne vključuje interventne izpostavljenosti.
20. Izredni
dogodek je dogodek, pri katerem se zmanjša sevalna ali jedrska varnost. Zaradi
stanja, ki je posledica izrednega dogodka, je treba začeti s pripravami ali z
izvajanjem ukrepov za zaščito delavcev, posameznikov iz prebivalstva ali
prebivalstva, bodisi delno ali v celoti, ali za varstvo pacientov, če gre za izredni
dogodek pri radiološkem posegu.
21. Izvoz
je vsak iznos radioaktivnih ali jedrskih snovi iz carinskega območja EU v
skladu s carinskimi predpisi.
22. Jedrska
varnost so tehnični in organizacijski ukrepi, s katerimi se doseže varno
obratovanje jedrskega objekta, preprečuje izredne dogodke ali ublažijo
posledice teh dogodkov ter varuje izpostavljene delavce, prebivalstvo in okolje
pred ionizirajočimi sevanji.
23. Jedrske
snovi so rude, snovi vira ali posebne cepljive snovi, opredeljene v 197. členu
Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo (UL C št. 84 z dne
30. marca 2010, str. 1).
24. Jedrski
objekt je objekt za predelavo in obogatitev jedrskih snovi ali izdelavo
jedrskega goriva, jedrski reaktor v kritični ali podkritični sestavi,
raziskovalni reaktor, jedrska elektrarna, objekt za skladiščenje, predelavo,
obdelavo ali odlaganje jedrskega goriva ali visoko radioaktivnih odpadkov, in
objekt za skladiščenje, obdelavo ali odlaganje nizko ali srednje radioaktivnih
odpadkov. Jedrski objekt je tudi več jedrskih objektov skupaj, če so
funkcionalno povezani na istem geografsko zaokroženem območju ter jih upravlja
ena oseba.
25. Jedrsko
blago so jedrske snovi ter oprema in tehnologije, ki so načrtovane in izdelane
za proizvodnjo ali uporabo jedrskih snovi.
26. Klinična
odgovornost je odgovornost zdravnika, ki se nanaša na upravičenost in
optimizacijo izpostavljenosti ionizirajočim sevanjem pacienta pri radiološkem
posegu. V okviru tega je zdravnik odgovoren za: klinično oceno izida posega,
sodelovanje z drugimi specialisti ali zdravstvenim osebjem glede primerne
radiološke prakse, pridobivanje podatkov o predhodnih posegih, zagotavljanje
obstoječih informacij oziroma dokumentacije o radioloških posegih napotnim
oziroma drugim zdravnikom, ustrezno informiranje pacienta in drugih prizadetih
posameznikov o tveganjih zaradi posegov oziroma ionizirajočih sevanj.
27. Kontrolirano
območje je območje na zunanjem robu varovanega območja. Kontroliran je lahko
tudi prostor znotraj objekta ali objekt, ki je pod občasnim fizičnim in stalnim
tehničnim nadzorom.
28. Manj
pomemben sevalni objekt je objekt, v katerem se uporabljajo viri sevanja, ki bi
brez vnaprej ustrezno načrtovane zaščite objekta lahko povzročili
izpostavljenost ionizirajočim sevanjem delavcev ali drugih oseb v objektu nad predpisanimi
mejnimi dozami.
29. Mejne
doze so največje vrednosti efektivnih in ekvivalentnih doz, ki jih lahko
prejmejo izpostavljeni delavci, praktikanti, študentje ter posamezniki iz
prebivalstva zaradi izpostavljenosti ionizirajočim sevanjem.
30. Mejne
vrednosti radioaktivne kontaminacije so vrednosti koncentracij aktivnosti, ki
so izvedene na podlagi modelov letnega vnosa radionuklidov v človeški organizem
z zaužitjem ali z vdihavanjem, na podlagi modelov zunanje izpostavljenosti
ionizirajočim sevanjem ter na podlagi pretvorbenih količnikov, tako imenovanih
doznih faktorjev, in se jih določi za posamezne radionuklide ali vrste
radionuklidov na površinah, v snoveh ter za posameznike ali za referenčno
skupino prebivalstva.
31. Načrt
zaščite in reševanja objekta je dokument, ki ga pripravi upravljavec jedrskega
ali sevalnega objekta po predpisih o varstvu pred naravnimi in drugimi
nesrečami.
32. Nadzorovano
območje je območje vira sevanja, za katerega veljajo posebna pravila, s
katerimi se zagotovi ustrezno varstvo pred ionizirajočim sevanjem ali prepreči
širjenje radioaktivne kontaminacije, in do katerega je dostop nadzorovan.
33. Napotni
zdravnik je zdravnik ali zobozdravnik, ki napoti posameznika na radiološki
poseg.
34. Naravni
vir sevanja je vir ionizirajočih sevanj naravnega zemeljskega ali kozmičnega
izvora.
35. Navodilo
za ukrepanje v primeru izrednega dogodka je dokument, ki ga pripravi izvajalec
sevalne dejavnosti, ki ne potrebuje načrta zaščite in reševanja.
36. Območje
materialne bilance je območje znotraj jedrskega objekta ali izven njega, v
katerem je kadarkoli mogoče opraviti popis jedrskih snovi in določiti količino
teh snovi, ki se v to območje vnašajo ali iz njega iznašajo.
37. Obratovalna
doba objekta je obdobje, v katerem se objekt uporablja v predvidene namene. Če
gre za odlagališče, se to obdobje začne s prvo odložitvijo odpadkov ali
izrabljenega goriva v objekt in se konča z zaprtjem odlagališča.
38. Ocena
varstva pred sevanji je dokument, s katerim se oceni naravo in velikost
sevalnega tveganja ter izpostavljenost delavcev in prebivalstva zaradi
izvajanja sevalne dejavnosti, opredeli ukrepe varstva pred sevanji ter način
optimizacije varstva pred ionizirajočimi sevanji v okoliščinah in delovnih
pogojih, ki so pomembni z vidika varstva pred sevanji.
39. Odlaganje
radioaktivnih odpadkov in izrabljenega goriva je namestitev radioaktivnih
odpadkov in izrabljenega goriva na odlagališče ali na določeno mesto brez
namena, da bi jih ponovno prevzeli. Za odlaganje radioaktivnih odpadkov se
šteje tudi, če pristojni organ odobri izpuščanje odpadnih radioaktivnih snovi v
okolje, ki se pozneje razredčijo.
40. Odprti
vir sevanja je vir sevanja, katerega oblika in zgradba ne ustreza zahtevam
varstva pred sevanji, ki veljajo za zaprt vir sevanja, tako da je mogoča
razpršitev radioaktivnih snovi v okolje.
41. Opazovano
območje je območje vira sevanja, ki je pod ustreznim nadzorom zaradi varstva
pred sevanji.
42. Pogojna
opustitev nadzora je opustitev nadzora nad radioaktivno snovjo, če je bila pod
nadzorom po tem zakonu in ustreza merilom za pogojno opustitev po tem zakonu.
43. Pooblaščeni
izvedenec medicinske fizike je od pristojnega organa pooblaščena oseba, ki ima
zahtevano znanje na področju fizike ali tehnologije ionizirajočih sevanj pri
njihovi uporabi v zdravstvu (v nadaljnjem besedilu: področje medicinske fizike)
in je usposobljena za svetovanje pri optimizaciji, merjenju in ocenjevanju
obsevanosti pacientov, razvoju, načrtovanju in uporabi radioloških posegov in
opreme ter zagotavljanju in preverjanju kakovosti radioloških posegov.
44. Pooblaščeni
izvedenec varstva pred sevanji je od pristojnega organa pooblaščena pravna ali
fizična oseba, ki ima zahtevano znanje in je usposobljena za izvajanje
fizikalnih, tehničnih oziroma radiološko kemijskih testov, potrebnih za
ocenjevanje doz, ter za svetovanje pri ukrepih varstva ljudi pred
ionizirajočimi sevanji.
45. Pooblaščeni
izvedenec za sevalno in jedrsko varnost je od pristojnega organa pooblaščena
pravna oseba, ki ima zahtevano znanje in je usposobljena za ocenjevanje jedrske
in sevalne varnosti.
46. Pooblaščeni
izvajalec dozimetrije je od pristojnega organa pooblaščena pravna oseba, ki ima
zaposlene strokovnjake, usposobljene za izvajanje naslednjih nalog dozimetrije:
ocenjevanje doz izpostavljenih delavcev, merjenje ionizirajočih sevanj v
delovnem okolju, interpretacijo izmerjenih vrednosti ionizirajočih sevanj ali
za merjenje radioaktivnosti v človekovem telesu ali bioloških vzorcih.
47. Pooblaščeni
zdravniki so zdravniki, ki so pooblaščeni za izvajanje zdravstvenega nadzora
izpostavljenih delavcev, praktikantov in študentov.
48. Posamezniki
iz prebivalstva so posamezniki v celotni populaciji, razen izpostavljenih
delavcev, praktikantov in študentov, med opravljanjem dela v zvezi z
dejavnostjo po tem zakonu in posameznikov med zdravniškimi pregledi, v času
zdravljenja, pri prostovoljni negi bolnikov ali medicinskih ali biomedicinskih
raziskavah.
49. Pospeševalnik
delcev je umetni vir sevanja, ki zaradi pospeševanja delcev oddaja ionizirajoče
sevanje z energijo večjo od 1 MeV.
50. Potencialna
izpostavljenost je izpostavljenost, katere ni mogoče z gotovostjo napovedati,
je pa verjetno, da bo do nje prišlo, in jo je možno vnaprej oceniti.
51. Praktikant
je oseba, ki se usposablja ali uči za opravljanje posebnih strokovnih opravil
pri pravni ali fizični osebi, ki v okviru svoje dejavnosti izvaja sevalno
dejavnost.
52. Pravno-medicinski
postopek je radiološki poseg, izveden za potrebe zavarovalništva ali v pravne
namene brez medicinske indikacije.
53. Priglasitev
namere je predložitev dokumenta, s katerim se obvesti pristojni organ iz
drugega odstavka 9. člena tega zakona, o nameri izvajati katerokoli sevalno
dejavnost ali uporabljati vir sevanja.
54. Program
radioloških posegov je program načrtovanja, napotitve, odobritve in izvajanja
radioloških posegov.
55. Projektne
osnove objekta opredeljujejo njegovo potrebno zmogljivost za obvladovanje
določenega obsega stanj ob spoštovanju predpisanih zahtev sevalne in jedrske
varnosti. Projektne osnove so prvi pogoj za zagotovitev preprečitve posledic
pričakovanega obratovalnega ali projektnega dogodka oziroma, če preprečitev ni mogoča,
ublažitev teh posledic.
56. Radioaktivna
kontaminacija je onesnaženost zraka, vode, tal, materiala, izdelkov, površin
bivalnega ali delovnega okolja ali posameznika z radionuklidi in se izraža kot
koncentracija aktivnosti na enoto prostornine, mase ali površine. Radioaktivna
kontaminacija človekovega telesa je zunanja radioaktivna kontaminacija kože ter
notranja radioaktivna kontaminacija organov zaradi vnosa radioaktivnih snovi.
57. Radioaktivni
odpadki so snovi v plinasti, tekoči ali trdni obliki, predmeti ali oprema, ki
so odpadek sevalnih dejavnosti ali intervencijskih ukrepov in zanje ni
predvidena nadaljnja uporaba, ki pa vsebujejo radioaktivne snovi ali so
radioaktivno kontaminirani tako, da presegajo ravni opustitve.
58. Radioaktivna
snov je vsaka snov, ki vsebuje enega ali več radionuklidov, katerih aktivnosti
ali koncentracije ne moremo zanemariti glede na merila varstva pred
ionizirajočimi sevanji.
59. Radiološki
poseg je vsak poseg, ki vključuje izpostavljenost pacientov ali drugih oseb
ionizirajočim sevanjem v zdravstvu.
60. Ravnanje
z radioaktivnimi odpadki in izrabljenim gorivom so vse organizacijske in
fizične dejavnosti, ki se izvajajo pri shranjevanju, premeščanju, predelavi,
skladiščenju ali odlaganju radioaktivnih odpadkov ali izrabljenega goriva.
61. Ravni
izvzetja so aktivnosti, koncentracije aktivnosti, hitrosti doz ali električne
napetosti, pri katerih ali pod katerimi za vire sevanja določbe tega zakona ne
veljajo.
62. Ravni
opustitve so aktivnosti ali koncentracije aktivnosti, pri katerih ali pod
katerimi se radioaktivne snovi ali materiale ne obravnava več po tem zakonu.
63. Razgradnja
objekta so vsi ukrepi za prenehanje nadzora po določbah tega zakona nad
jedrskim ali sevalnim objektom. Razgradnja objektov vključuje postopke
dekontaminacije in odstranitev objekta ali postopke demontaže ter odstranitev
radioaktivnih odpadkov in izrabljenega goriva iz objekta.
64. Razširjene
projektne osnove objekta opredeljujejo njegovo zmogljivost za preprečevanje
nesprejemljivih radioloških posledic zaradi nesreč, težjih od tistih dogodkov,
ki so podlaga za projektne osnove, ali ki vključujejo več odpovedi, kakor so
predpostavljene pri projektnih osnovah. Razširjene projektne osnove je treba
pripraviti na podlagi inženirske ocene ter z determinističnimi in
verjetnostnimi metodami z namenom, da se prepoznajo dodatni scenariji nesreč in
načrtujejo praktične rešitve za njihovo preprečitev ali blaženje njihovih
posledic.
65. Referenčna
skupina prebivalstva je reprezentativna skupina posameznikov, ki je ali bi
lahko bila enakomerno izpostavljena ionizirajočim sevanjem iz določenega vira
sevanja po določeni obsevni poti, in je hkrati skupina, ki je ali bi bila v
danih okoliščinah najbolj izpostavljena.
66. Sevalna
dejavnost je vsaka človekova dejavnost ali dejanje, ki lahko poveča
izpostavljenost ionizirajočim sevanjem posameznikov zaradi umetnih virov ali
naravnih virov sevanja z naravnimi radionuklidi, predelanimi zaradi njihovih
radioaktivnih cepljivih ali oplodnih lastnosti. Za sevalno dejavnost se ne
štejejo intervencijski ukrepi in dejavnost, pri kateri so posamezniki
izpostavljeni radonu v bivalnih prostorih ali naravni ravni sevanja, ki je
posledica radionuklidov v človeškem telesu, na površini tal ali v tleh ali
zaradi kozmičnega sevanja na površini tal.
67. Sevalna
varnost so tehnični in organizacijski ukrepi, s katerimi se doseže varno
obratovanje objekta, preprečuje izredne dogodke ali ublažijo posledice teh
dogodkov ter zagotovi varstvo izpostavljenih delavcev, prebivalstva in okolja
pred ionizirajočimi sevanji.
68. Sevalni
objekt je:
-
objekt z enim ali več viri sevanja, namenjenimi obsevanju z
ionizirajočimi sevanji in za katere je verjetno, da bi povzročili čezmerno
izpostavljenost posameznikov iz prebivalstva,
-
objekt z enim ali več odprtimi viri sevanja, za katere je verjetno, da
bi bila zaradi sproščanja radioaktivnih snovi v okolje izpostavljenost
posameznikov iz prebivalstva čezmerna,
-
objekt, iz katerega se zaradi izvajanja dejavnosti letno izpuščajo v
okolje radioaktivne snovi z aktivnostjo, ki več kot desetkrat presega ravni
izvzetja,
-
objekt, namenjen pridobivanju in predelavi jedrskih mineralnih surovin,
in
-
odlagališče z rudarsko jalovino ali hidrometalurško jalovino, ki nastaja
pri pridobivanju jedrskih surovin.
Sevalni objekt je tudi več sevalnih objektov,
če so funkcionalno povezani na istem geografsko zaokroženem območju ter jih
upravlja ena oseba.
69. Sistem
vodenja je skupek medsebojno povezanih in prepletenih elementov, ki omogočajo
nemoteno in učinkovito delovanje organizacije. Vzpostavljajo politiko in cilje
in omogočajo, da so cilji učinkovito in uspešno doseženi. Sistem vodenja
združuje vse zahteve glede varnosti, zdravja, okolja, fizičnega varovanja,
kakovosti in gospodarnosti.
70. Skupinska
doza je vsota doz, ki so jih ali bi jih prejeli posamezniki določene populacije
ljudi zaradi izpostavljenosti viru sevanja. Enota za skupinsko dozo je človek
sievert.
71. Stopnja
nevarnosti je stopnja izrednega dogodka glede na stanje objekta ali naprave.
Stanje pomeni obratovalno sposobnost sistemov, stopnjo preseganja obratovalnih
parametrov ipd. Vsaka razglasitev stopnje nevarnosti sproži ukrepe, ki jih je
upravljavec objekta ali izvajalec sevalne dejavnosti predhodno načrtoval.
72. Škoda
za zdravje ljudi so klinično ugotovljivi škodljivi učinki ionizirajočih sevanj
s tveganjem za zdravje ljudi in za skrajšanje njihovega življenja, ki se lahko
pojavijo takoj ali z zakasnitvijo, vključno s škodo zaradi somatskih učinkov,
raka ali hujše poškodbe genov.
73. Tranzit
je vsak prenos radioaktivnih snovi ali jedrskih snovi preko območja Republike
Slovenije.
74. Umetni
vir sevanja je vir sevanja, ki ni naravni vir sevanja.
75. Upravljavec
je oseba, ki upravlja objekt in ima, skladno s predpisi o graditvi objektov in
drugimi predpisi za tehnične in druge pogoje njegovega obratovanja, odločbo o
poskusnem obratovanju ali dovoljenje za uporabo objekta. Če gre za rudarska
dela, mora upravljavec imeti tudi rudarsko pravico po predpisih o rudarstvu.
76. Uvoz
je vsak vnos radioaktivnih ali jedrskih snovi v carinsko območje EU, ne glede
na to, kakšna raba ali uporaba je bila v skladu s carinskimi predpisi dovoljena
za te snovi, razen tranzita.
77. Varnostna
analiza je analiza varnosti jedrskega ali sevalnega objekta, izvedena na
podlagi determinističnih ali verjetnostnih metod. Namen varnostne analize je
preveriti projektne zasnove in spremembe jedrskega ali sevalnega objekta glede
jedrske in sevalne varnosti in ugotoviti, ali je jedrski ali sevalni objekt
načrtovan tako, da so zagotovljene zahteve v zvezi z mejnimi dozami za
izpostavljenost ionizirajočim sevanjem in v zvezi z omejitvami za izpuste
odpadnih radioaktivnih snovi v okolje v vsakem stanju jedrskega ali sevalnega
objekta.
78. Varnostna
kultura so značilnosti in vedenje v organizaciji ali pri posameznikih, ki
namenjajo varstvu in varnosti največjo pozornost in jima dajejo prednost,
ustrezno njuni pomembnosti. Za sevalno ali jedrsko področje se varnostna
kultura nanaša na osebno zavzetost in odgovornost vseh vpletenih v katero koli
dejavnost, ki vpliva na delovanje in varnost sevalnega ali jedrskega objekta.
Ključni za varnostno kulturo so odprta izmenjava informacij, ki vključuje
neomejeno obravnavo varnostnih in drugih z njimi povezanih vprašanj,
preprečevanje samozadostnosti, predanost popolnosti, osebna in skupinska
odgovornost ter dvig ravni sevalne ali jedrske varnosti.
79. Varnostni
zadržek je ugotovitev varnostnega preverjanja, ki izraža dvome o zanesljivosti
in lojalnosti osebe, ki naj bi dobila dovoljenje za vstop v kontroliran objekt
ali prostor, fizično nadzorovano ali vitalno območje in fizično nadzorovan ali
vitalen prostor.
80. Varnostno
preverjanje osebe je poizvedba, ki jo pred izdajo dovoljenja za vstop v
kontroliran objekt ali prostor, fizično nadzorovan objekt ali območje in
vitalen objekt ali območje jedrskega objekta opravi delodajalec in upravljavec
jedrskega objekta in katere namen je zbrati podatke o morebitnih varnostnih
zadržkih.
81. Varovano
območje lahko obsega kontrolirano območje, kontrolirani objekt, kontrolirani
prostor, fizično nadzorovano območje, fizično nadzorovani objekt, vitalno
območje ter vitalni objekt.
82. Varstvo
pred ionizirajočimi sevanji so tehnični in organizacijski ukrepi, s katerimi se
zagotavljata varstvo ljudi pred ionizirajočimi sevanji pri uporabi virov
sevanja, pri izvajanju dejavnosti na območju naravnih virov sevanja, med
izvajanjem intervencijskih ukrepov in pri sanaciji posledic izrednega dogodka
ter ukrepi sevalne varnosti.
83. Vir
sevanja je radioaktivna snov, naprava ali objekt, ki lahko oddaja ionizirajoča
sevanja ali radioaktivne snovi. Viri sevanja so naravni in umetni.
84. Visokoaktivni
vir sevanja je zaprti vir sevanja, ki vsebuje radionuklid, katerega aktivnost
je v času izdelave, ali, če ta ni znan, v času, ko je bil prvič dan v promet,
enaka ali večja od predpisane aktivnosti. Zaprti vir ionizirajočega sevanja se
ne obravnava več kot visokoaktivni vir sevanja, če njegova aktivnost pade pod
ravni izvzetja.
85. Vitalno
območje in vitalni objekt sta znotraj fizično nadzorovanega območja pod stalnim
fizičnim in tehničnim nadzorom.
86. Zagotavljanje
kakovosti so vse načrtovane in sistematično izvajane človekove dejavnosti ali
dejanja, s katerimi se zagotavlja sprejemljivo stopnjo zaupanja, da so določeni
postopek, organizacija ukrepa ali oprema varstva pred ionizirajočimi sevanji
ali jedrske varnosti ali katerikoli njihov sestavni del, izvedeni zadovoljivo in
v skladu z dogovorjenimi standardi. Zagotavljanje kakovosti je eden od delov
sistema vodenja in mora vsebovati tudi postopke preverjanja kakovosti.
87. Zaprti
vir sevanja je vir sevanja, katerega zgradba je taka, da pri predvidenih
pogojih uporabe in obrabe ter predvidljivih nezgodah preprečuje kakršnokoli
razpršitev radioaktivnih snovi v okolje.
88. Zaprtje
odlagališča je dokončanje vseh ukrepov, ki jih je treba izvesti za zagotovitev
dolgoročne varnosti odlagališča.
89. Zaprto
odlagališče je zaprto odlagališče radioaktivnih odpadkov, izrabljenega goriva,
rudarske jalovine ali hidrometalurške jalovine, za katero morata biti
zagotovljena dolgoročni nadzor in vzdrževanje po tem zakonu.
90. Zunanji
izvajalec je vsaka pravna ali fizična oseba, ki opravlja dela v nadzorovanem
območju vira sevanja pri izvajalcu sevalne dejavnosti, razen tega izvajalca
sevalne dejavnosti in pri njemu zaposlenih delavcev.
4. člen
(načela zakona)
(1) Država mora pri sprejemanju predpisov,
izdajanju soglasij in dovoljenj in pri odločanju v drugih upravnih zadevah,
izvajanju nadzora in drugih nalog iz svoje pristojnosti zagotoviti vse možne
primerne in razumne ukrepe za preprečitev škode za zdravje ljudi in
radioaktivne kontaminacije življenjskega okolja (načelo celovitosti).
(2) Uporabo nove vrste ali načina
dejavnosti, ki povzroča izpostavljenost, in vsakega intervencijskega ukrepanja
je treba predhodno upravičiti glede na gospodarske, družbene ali druge učinke
v primerjavi s škodo za zdravje ljudi, ki jo lahko taka dejavnost zaradi
izpostavljenosti povzroči (načelo upravičenosti).
(3) Vsaka sevalna dejavnost sme povzročiti
izpostavljenost le na ravni, ki je tako nizka, kot jo je mogoče doseči z
razumnimi ukrepi ob upoštevanju gospodarskih in družbenih dejavnikov (načelo
optimizacije varstva pred ionizirajočimi sevanji). Načelo optimizacije varstva pred ionizirajočimi sevanji velja
tudi za načrtovanje intervencijskih ukrepov tako, da se primerja
izpostavljenost pri izvedbi intervencijskega ukrepa s koristmi tega ukrepa, to
je z zmanjšanjem škode, povzročene z izrednim dogodkom.
(4) Pri izvajanju sevalne dejavnosti ali
dejavnosti, kjer izpostavljenost zaradi prisotnosti naravnih virov sevanja
presega mejno vrednost za posameznike iz prebivalstva, mora biti zagotovljeno
zmanjšanje izpostavljenosti delavcev, praktikantov, študentov in posameznikov
iz prebivalstva tako, da vsota prejetih doz zaradi izvajanja vseh možnih
sevalnih dejavnosti ne presega mejnih doz, določenih na podlagi tega zakona
(načelo mejnih doz).
(5) Jedrsko blago je treba uporabljati tako, da so izpolnjene obveznosti mednarodnih
sporazumov o preprečevanju širjenja jedrskega orožja in da se prepreči nepooblaščeno razpolaganje z jedrskim blagom, vključno z
izrabljenim gorivom (načelo miroljubne uporabe).
(6) Za varstvo pred ionizirajočimi sevanji
je odgovoren uporabnik vira sevanja, za jedrsko varnost pa upravljavec
jedrskega objekta (načelo primarne odgovornosti).
(7) Uporabnik vira sevanja krije stroške
ukrepov za zagotavljanje varstva pred ionizirajočimi sevanji po tem zakonu,
vzdrževanja pripravljenosti na izredne dogodke in intervencijskih ukrepov ter
stroške odprave posledic izrednega dogodka (načelo povzročitelj plača).
(8) Upravljavec sevalnega objekta in
upravljavec jedrskega objekta morata biti pripravljena za izvedbo
intervencijskih ukrepov za primer izrednih dogodkov (načelo pripravljenosti).
(9) Če odprave posledic izrednega dogodka
in kritja stroškov odprave njihovih posledic ni mogoče pripisati določenim ali
določljivim povzročiteljem, ali so ti sporni, ali kadar posledic ni mogoče
drugače odpraviti, zagotovi sredstva za odpravo posledic izrednega dogodka
država (načelo subsidiarnega ukrepanja).
(10) Podatki o radioaktivnosti v okolju, o
izpostavljenosti posameznikov iz prebivalstva ter o postopkih in dejavnostih
državnih organov, izvajalcev javnih služb in nosilcev pooblastil, ki se
nanašajo na varstvo pred ionizirajočimi sevanji in jedrsko varnost, so javni
(načelo javnosti).
(11) Pri obravnavanju jedrske in
sevalne varnosti se zadeve obravnavajo primerno njihovemu pomenu za varnost, in
sicer tako, da se pomembnejšim zadevam namenja več pozornosti kakor manj
pomembnim (načelo stopenjskega pristopa).
4.a člen
(mednarodno sodelovanje)
(1) Pristojni organi iz drugega
odstavka 1. člena tega zakona zaradi izpolnjevanja obveznosti Republike
Slovenije po mednarodnih pogodbah s področja miroljubne uporabe jedrske
energije ter zaradi spodbujanja sodelovanja vzpostavljajo stike in skladno z
zakonom, ki ureja zunanje zadeve, sklepajo dogovore za izmenjavo informacij s
sosednjimi državami, drugimi zainteresiranimi državami in mednarodnimi
organizacijami s tega področja.
(2) Pristojni
organi iz prejšnjega odstavka najmanj vsakih deset let izvedejo
samoocenjevanje, ki zajema usklajenost lastne organiziranosti in zakonodaje z
mednarodno uveljavljenimi standardi na področju, ki ga urejajo ta zakon in na
njegovi podlagi izdani predpisi ter drugi predpisi s področja miroljubne
uporabe jedrske energije.
(3) Na
podlagi opravljenega samoocenjevanja vlada omogoči mednarodni strokovni pregled
ustreznih delov področja varstva pred ionizirajočimi sevanji in jedrske
varnosti, ravnanja z radioaktivnimi odpadki in izrabljenim gorivom in drugih
področij miroljubne uporabe jedrske energije ter organov iz prvega odstavka
tega člena z namenom, da se omogoči in zagotovi trajno in nenehno izboljševanje
jedrske in sevalne varnosti.
(4) Vlada zagotovi, da se rezultati
vsakega strokovnega pregleda iz prejšnjega odstavka sporočijo državam članicam
EU in Evropski komisiji.
5. člen
(strokovna sveta)
(1) Minister, pristojen za zdravje, in
minister, pristojen za okolje, imenujeta za strokovno pomoč ministrstvu,
pristojnemu za okolje, in ministrstvu, pristojnemu za zdravje, ter organom in
inšpektorjem po tem zakonu strokovna sveta, in sicer:
-
strokovni svet za vprašanja sevalne in jedrske varnosti, varovanja jedrskih
snovi, stanja radioaktivnosti okolja, varstva okolja pred ionizirajočimi
sevanji, intervencijskega ukrepanja, sanacije posledic izrednih dogodkov in
uporabe virov sevanja, ki se jih ne uporablja v zdravstvu in veterinarstvu,
-
strokovni svet za vprašanja varstva ljudi pred ionizirajočimi sevanji,
radioloških posegov in uporabe virov sevanja v zdravstvu in veterinarstvu.
(2) Vsakega od strokovnih svetov iz
prejšnjega odstavka sestavlja pet članov, strokovnjakov za posamezna področja
iz prejšnjega odstavka.
(3) Začetni mandat dvema članoma
strokovnega sveta traja dve leti, trem članom pa štiri leta, v nadaljevanju pa
izmenično poteče mandat članov strokovnega sveta na vsakih šest let.
6. člen
(naloge strokovnih svetov)
(1) Naloge strokovnih svetov iz prejšnjega
člena so:
-
dajanje mnenj in predlogov pri pripravi predpisov po tem zakonu ter
smernic po 74. členu tega zakona,
-
dajanje mnenja k letnemu poročilu o varstvu pred ionizirajočimi sevanji
in jedrski varnosti,
-
dajanje mnenj na letni program dela upravnih organov in inšpektorjev,
pristojnih za zadeve po tem zakonu,
-
dajanje mnenj in predlogov o drugih zadevah v zvezi s področji, ki jih
pokrivajo, za katere jih zaprosijo organi, pristojni za upravno in inšpekcijsko
odločanje po tem zakonu.
(2) Strokovna sveta
o svojem delu izdelata letni poročili in jih pošljeta do 28. februarja
tekočega leta za preteklo leto organu, pristojnemu za jedrsko varnost, in
organu, pristojnemu za varstvo pred sevanji.
(3) Organ,
pristojen za jedrsko varnost, poročili iz prejšnjega odstavka vključi v
poročilo iz 128. člena tega zakona.
(4) Kritje materialnih stroškov in
strokovno-administrativna dela za strokovna sveta zagotavljata organ,
pristojen za jedrsko varnost in organ, pristojen za varstvo pred sevanji tega zakona.
(5) Minister, pristojen za okolje, in
minister, pristojen za zdravje, predpišeta način delovanja strokovnih svetov,
pogostost sestajanja, roke za izdelavo mnenj in druge zadeve, pomembne za
poslovanje strokovnih svetov, vključno z načinom zagotavljanja neodvisnosti
članov strokovnega sveta.
7. člen
(javnost podatkov)
(1) Podatki o izvajanju sevalnih
dejavnostih, uporabi virov sevanja, sevanju naravnih virov, načrtovanju,
gradnji in obratovanju sevalnih objektov in jedrskih objektov, statistično
obdelanih dozah, ki so jih prejeli izpostavljeni delavci in posamezniki iz
prebivalstva, ravnanju z radioaktivnimi odpadki in izrabljenim gorivom, o vnosu
iz držav članic EU, o iznosu v države članice EU, uvozu, izvozu in tranzitu
radioaktivnih odpadkov, izrabljenem gorivu ali radioaktivnih snoveh,
radioaktivni kontaminiranosti okolja, živil, krme in predmetov
splošne rabe, o izrednih dogodkih, načrtih zaščite in
reševanja v primerih izrednega dogodka so javni, razen če ni s tem zakonom
drugače določeno zaradi varovanja jedrskih snovi in fizičnega varovanja.
(2) Za dostop do informacij iz prejšnjega
odstavka se uporabljajo postopki za dostop do informacij v skladu z zakonom.
7.a člen
(varstvo in hramba dokumentarnega gradiva)
(1) Izvajalec sevalne dejavnosti mora
shranjevati dokumentarno gradivo in voditi evidence o svoji sevalni dejavnosti.
(2) Upravljavec sevalnega ali jedrskega
objekta mora v skladu s svojim sistemom vodenja varovati, hraniti in
zagotavljati dostopnost do dokumentarnega gradiva o jedrskem ali sevalnem objektu,
pomembnega za jedrsko in sevalno varnost.
(3) Upravljavec sevalnega ali jedrskega
objekta, ki zapre odlagališče radioaktivnih odpadkov, izrabljenega goriva,
rudarske ali hidrometalurške jalovine, za katero morata biti zagotovljena
dolgoročni nadzor in vzdrževanje po tem zakonu, mora z dnem dokončnosti odločbe
iz prvega odstavka 96. člena tega zakona izročiti dokumentarno gradivo,
pomembno za zagotavljanje dolgoročnega nadzora in vzdrževanja po tem zakonu,
izvajalcu obvezne državne gospodarske službe ravnanja z radioaktivnimi odpadki
iz 95. člena tega zakona.
(4) Podrobnosti glede vrste in obsega
dokumentacije ter načina varstva in hrambe dokumentarnega gradiva iz prvega
odstavka tega člena določita minister, pristojen za okolje, in minister,
pristojen za zdravje, iz drugega in tretjega odstavka tega člena pa minister,
pristojen za okolje.
8. člen
(izvajanje sevalne dejavnosti ali uporaba virov sevanja brez dovoljenj)
(1) Če se ugotovi, da je prišlo do
izvajanja sevalne dejavnosti ali uporabe vira sevanja brez dovoljenj oziroma do
opustitve predpisanih ravnanj z virom sevanja ali z radioaktivnimi odpadki
ali izrabljenim gorivom, mora država z vsemi ukrepi iz svoje
pristojnosti zagotoviti takojšnjo zaustavitev kršitev določb tega zakona in
preprečiti možnost nenadzorovane izpostavljenosti.
(2) Stroške zaustavitve kršitev in
preprečevanja nenadzorovane izpostavljenosti iz prejšnjega odstavka in stroške
odprave posledic za zdravje ljudi in okolja, če je do njih prišlo, krije
država, če oseba, ki je uporabljala ali upravljala vir sevanja ali opustila
predpisano ravnanje z virom sevanja ni določljiva ali, če ne more zagotoviti
sredstev za odpravo posledic.
(3) Država ima pravico in dolžnost
izterjave vračila stroškov iz prejšnjega odstavka tudi, če gre za osebo iz
prejšnjega odstavka, ki se jo odkrije kasneje.
(4) O tem, da je prišlo do nedovoljene
uporabe ali opustitve predpisanih ravnanj iz prvega odstavka tega člena, ki bi
lahko povzročili izredni dogodek, morata organ, pristojen za jedrsko
varnost, in organ, pristojen za varstvo pred sevanji, vsako v okviru svojih pristojnosti po tem zakonu obvestiti
javnost. Pristojna organa iz prejšnjega stavka sta preko ministrstva za
zunanje zadeve ali pa neposredno, če tako določajo mednarodni sporazumi, dolžni
obvestiti tudi pristojne organe sosednjih držav in mednarodne
organizacije, če posledice izrednega dogodka pomenijo tveganje za nastanek
škode za zdravje ljudi ali okolje v teh državah.
8.a člen
(stavka)
(1) Pravica do stavke delavcev, ki
opravljajo dela in naloge upravljanja tehnološkega procesa v jedrskem ali sevalnem
objektu in nadzor nad tem upravljanjem in katerih dela in naloge so podrobneje
določena v predpisu, izdanem na podlagi 62. člena tega zakona, je omejena.
(2) Omejitve stavke iz prejšnjega
odstavka zavezujejo tudi delavce, ki izvajajo prevažanje jedrskih snovi,
fizično varovanje jedrskih in radioaktivnih snovi ter jedrskih ali sevalnih
objektov in katerih dela in naloge so podrobneje določena v predpisu, izdanem
na podlagi drugega odstavka 119.a člena tega zakona.
(3) Delavci iz prvega in drugega odstavka
tega člena morajo v času stavke zagotoviti nemoteno in varno obratovanje, ali
stanje sevalnega ali jedrskega objekta oziroma nemoten in varen prevoz jedrskih
snovi v skladu z določbami tega zakona in predpisi, izdanimi na njegovi podlagi
ter standardi in priporočili s področja jedrske in sevalne varnosti.
2. IZVAJANJE SEVALNIH DEJAVNOSTI
2.1 Priglasitev namere o izvajanju sevalne
dejavnosti in uporabi vira sevanja
9. člen
(priglasitev namere)
(1) Fizična ali
pravna oseba mora priglasiti svojo namero (v nadaljnjem besedilu: priglasitev
namere), če namerava:
-
proizvajati, predelovati, uporabljati, skladiščiti, prevažati,
pošiljati, vnašati iz držav članic EU, iznašati v države članice EU, uvažati,
izvažati, brezpogojno ali pogojno opustiti nadzor ali odlagati radioaktivne
snovi ali jih le posedovati ali z njimi kako drugače rokovati,
-
proizvajati, vnašati iz držav članic EU, uvažati, vzdrževati ali
izvajati dejavnost z napravo ali opremo, ki sama ali zaradi sestavnih delov
oddaja ionizirajoča sevanja zaradi obratovanja pri električni napetosti večji
od 5 kV,
-
izvajati dejavnost, ki jo določi vlada kot sevalno dejavnost, za katero
izvajanje je treba pridobiti dovoljenje.
(2) Oseba iz prejšnjega odstavka priglasi
namero organu, pristojnemu za jedrsko varnost, razen
če gre za uporabo radioaktivnih snovi ali naprav ter opreme iz druge alinee
prejšnjega odstavka v zdravstvu ali veterinarstvu ali za izvajanje sevalne
dejavnosti v zdravstvu ali veterinarstvu, katerih namero priglasi organu, pristojnemu za varstvo pred sevanji.
(3) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka
ni treba priglasiti namere, če gre za uporabo:
-
naprav, ki vsebujejo zaprte vire sevanj, ki so tipsko odobreni in pri
katerih pri normalnem obratovanju niso presežene predpisane mejne vrednosti za
hitrost doze,
-
električnih naprav ali opreme, ki je tipsko odobrena in pri kateri pri
normalnem obratovanju niso presežene predpisane mejne vrednosti za hitrost
doze,
-
katodnih cevi, namenjenih prikazovanju slik, če izpolnjujejo predpisane
pogoje,
-
radioaktivno kontaminiranih materialov, ki so posledica dovoljenih
izpustov odpadnih radioaktivnih snovi v okolje,
-
radioaktivnih snovi ali materialov, ki vsebujejo radioaktivne snovi
izpod ravni izvzetja,
-
radioaktivnih snovi ali materialov, ki vsebujejo radioaktivne snovi, nad
katerimi je bil opuščen nadzor.
(4) Ne glede na določbe prvega odstavka
tega člena ni treba priglasiti namere, če oseba, ki namerava izvajati sevalno
dejavnost, poda vlogo za izvajanje sevalne dejavnosti iz 12. člena tega zakona.
(5) Vlada podrobneje določi vire sevanja in sevalne dejavnosti, za
katere namere iz prvega odstavka tega člena ni treba priglasiti, ter z njimi
povezane majhne količine radioaktivnih snovi ali nizke koncentracije
aktivnosti, za katere niso presežene ravni za izvzetje, in pogoje, ki jih
morajo izpolnjevati katodne cevi iz tretje alinee tretjega odstavka tega člena,
ter način ravnanja z izvzetimi viri sevanja.
(6) Vlada določi
tudi merila za pogojno opustitev nadzora, na podlagi katerih se pristojni
organ iz drugega odstavka tega člena odloči, da se radioaktivnih snovi ne
obravnava več po tem zakonu, in ravni brezpogojne opustitve.
(7) Tipsko odobrene naprave, ki vsebujejo
zaprte vire sevanja, in tipsko odobrene električne naprave iz prve in druge
alinee tretjega odstavka tega člena se lahko uporabljajo v Republiki Sloveniji,
če so tipsko odobrene v državi članici EU in če organ iz drugega odstavka tega
člena izda potrdilo o priznanju take tuje tipske odobritve.
(8) Minister, pristojen za okolje, in minister, pristojen za zdravje, določita
tehnične zahteve za tipsko odobritev naprav, ki vsebujejo zaprte vire sevanja,
in električnih naprav, pogoje za njihovo uporabo in način priznavanja tujih
tipskih odobritev.
10. člen
(vsebina in oblika priglasitve namere)
(1) Priglasitev namere vsebuje najmanj
naslednje podatke:
-
ime in sedež gospodarske družbe, zavoda ali druge organizacije ali
samostojnega podjetnika posameznika, ki namerava izvajati sevalno dejavnost,
-
ime osebe, ki zastopa izvajalca sevalne dejavnosti,
-
podatke o sevalni dejavnosti in uporabljenem viru sevanja, vključno s
podatki o lokaciji,
-
podatke o začetku in času trajanja izvajanja sevalne dejavnosti oziroma o
času vnosa iz držav članic EU, uvoza, nabave, odprodaje, iznosa v države
članice EU, o izvozu, o opustitvi nadzora, o odstranitvi ali razgradnji vira
sevanja.
(2) Priglasitev namere je treba posredovati
v obliki, ki jo predpišeta minister, pristojen za okolje, in minister,
pristojen za zdravje.
(3) Za priglasitev namere se šteje tudi:
-
vloga za izdajo dovoljenja ali soglasja za vnos iz držav članic EU,
iznos v države članice EU, uvoz, izvoz, tranzit jedrskih snovi, radioaktivnih
odpadkov ali izrabljenega goriva in za tranzit virov sevanja s pomembno
aktivnostjo,
-
vloga za izdajo dovoljenja za uvoz in izvoz radioaktivnih snovi,
-
vloga za uporabo vira sevanja, če gre za vir sevanja, ki je glede namena
rabe in značilnosti ionizirajočega sevanja enak viru sevanja, za katerega je
zavezanec že pridobil dovoljenje za uporabo,
-
vloga za izdajo dovoljenja za pogojno opustitev nadzora nad radioaktivno
snovjo.
(4) Pristojni organ, ki prejme
priglasitev namere, če ne gre za vlogo iz prejšnjega odstavka, obvesti
priglasitelja o nadaljnjih obveznostih, ki jih mora izpolniti v zvezi z namero.
2.2 Izvajanje sevalne dejavnosti
11. člen
(dovoljenje za izvajanje sevalne
dejavnosti)
(1) Sevalno
dejavnost lahko izvaja samo fizična ali pravna oseba, ki ima veljavno
dovoljenje za izvajanje te sevalne dejavnosti.
(2) Dovoljenje za izvajanje sevalne
dejavnosti se izda osebi, ki izpolnjuje s tem zakonom določene pogoje za
izvajanje sevalne dejavnosti.
(3) Dovoljenje za izvajanje sevalne
dejavnosti izda organ, pristojen za jedrsko
varnost, za:
-
upravljanje in razgradnjo sevalnega ali jedrskega objekta,
-
namerno dodajanje radioaktivnih snovi pri proizvodnji in izdelovanju
predmetov splošne rabe ter uvoz ali izvoz takega predmeta,
-
uporabo rentgenskih naprav, virov sevanja in pospeševalnikov delcev,
razen elektronskih mikroskopov, če ne gre za uporabo v zdravstvu ali
veterinarstvu,
-
odlaganje, predelavo ali ponovno uporabo radioaktivnih snovi ali
materialov, ki vsebujejo radioaktivne snovi in izvirajo iz uporabe virov
sevanja ali izvajanja sevalnih dejavnosti po tem zakonu, za njih pa se
ministrstvo, pristojno za okolje, ni odločilo, da se jih ne obravnava več po tem
zakonu,
-
dejavnost prevažanja jedrskih snovi,
-
prevažanje radioaktivnih snovi, če ne gre za uporabo v zdravstvu ali
veterinarstvu,
-
vzdrževanje, proizvodnjo, umerjanje ali druga podobna dela, ki se jih
izvaja na virih sevanja, če to ni vključeno v izvajanje dejavnosti iz prejšnjih
alinej tega odstavka.
(4) Dovoljenje za izvajanje sevalne
dejavnosti izda organ, pristojen za varstvo
pred sevanji, za:
-
namerno dodajanje radioaktivnih snovi pri proizvodnji in izdelovanju
zdravil ter uvoz ali izvoz takega zdravila,
-
namerno dajanje radioaktivnih snovi osebam za namen medicinskega
zdravljenja ali raziskav,
-
namerno dajanje radioaktivnih snovi živalim za namen veterinarskega
pregleda, zdravljenja ali raziskav, če to vpliva na izpostavljenost,
-
uporabo rentgenskih naprav, virov sevanja in pospeševalnikov delcev v
zdravstvu ali veterinarstvu, razen elektronskih mikroskopov,
-
opravljanje tehničnih pregledov virov sevanja, ki se jih uporablja pri
izvajanju sevalne dejavnosti v zdravstvu in veterinarstvu,
-
dejavnost prevažanja radioaktivnih snovi v zdravstvu ali veterinarstvu,
-
vzdrževanje, umerjanje ali druga podobna dela, ki se jih izvaja na virih
sevanja, če to ni vključeno v izvajanje dejavnosti iz prejšnjih alinej tega
odstavka.
(5) Če je za izvajanje sevalne dejavnosti
treba upravljati ali razgraditi sevalni objekt ali jedrski objekt, je
dovoljenje za izvajanje sevalne dejavnosti soglasje iz 78. člena ali
dovoljenje iz 79. člena tega zakona, razen če gre za sevalni
objekt, v katerem se viri sevanja uporabljajo za izvajanje sevalne dejavnosti v
zdravstvu ali veterinarstvu.
(6) Izvajalec sevalne dejavnosti, ki
je tuja pravna oseba, lahko izvaja to dejavnost na območju Republike Slovenije,
če je pridobil dovoljenje za izvajanje sevalne dejavnosti po tem zakonu ali je
pridobil v svoji državi ali v
državi članici EU dovoljenje za izvajanje sevalne
dejavnosti ali je zanjo registriran pod pogoji in po postopkih, ki so enakovredni pogojem in postopkom
za pridobitev dovoljenja za izvajanje sevalne dejavnosti iz tega zakona.
(7) Izvajalcu sevalne dejavnosti
potrdi izpolnjevanje pogojev iz prejšnjega odstavka organ, pristojen za jedrsko
varnost, za izvajalce sevalne dejavnosti v zdravstvu in veterini pa organ,
pristojen za varstvo pred sevanji.
(8) Vlada
podrobneje določi sevalne dejavnosti, za katerih izvajanje se mora pridobiti
dovoljenje za izvajanje sevalne dejavnosti.
12. člen
(vloga za pridobitev dovoljenja za
izvajanje sevalne dejavnosti)
(1) K vlogi za pridobitev dovoljenja
za izvajanje sevalne dejavnosti je treba priložiti podatke o sevalni dejavnosti
in virih sevanja znotraj navedene dejavnosti ter druge podatke in
dokumentacijo, s katero se izkazuje varno izvajanje sevalne dejavnosti.
(2) Minister, pristojen za okolje, in
minister, pristojen za zdravje, podrobneje določita vsebino vloge za pridobitev
dovoljenja za izvajanje sevalne dejavnosti ter obseg in vsebino podatkov
in dokumentacije iz prejšnjega odstavka.
(3) Dovoljenje za izvajanje sevalne
dejavnosti izda organ, ki je po tem zakonu pristojen
za izdajo dovoljenja za izvajanje sevalne dejavnosti, če iz predložene
dokumentacije ugotovi, da so izpolnjeni vsi predpisani pogoji za izvajanje
sevalne dejavnosti.
2.3 Uporaba virov sevanja
13. člen
(vpis v register
in dovoljenje za uporabo vira sevanja)
(1) Vir sevanja lahko uporablja samo oseba
iz 9. člena tega zakona, ki ima veljavno dovoljenje za uporabo tega vira
sevanja, oziroma je ta vir vpisan v register virov sevanja.
(2) Vir sevanja vpiše v register virov
sevanja ali izda dovoljenje za uporabo vira sevanja organ, pristojen za jedrsko
varnost, če gre za vir sevanja, ki se ga uporablja v zdravstvu ali
veterinarstvu, pa organ, pristojen za varstvo pred sevanji.
(3) Vlada določi vrste virov sevanja, ki
jih je pred uporabo treba le vpisati v register virov sevanja, za katere je
pred uporabo treba pridobiti dovoljenje za uporabo, ter merila za določitev
visoko aktivnih virov sevanja.
(4) Pri določitvi virov iz prejšnjega
odstavka se upošteva raven aktivnosti vira sevanja, lastnosti vira sevanja
glede varstva pred ionizirajočimi sevanji, verjetnost, da pride do
nenadzorovane izpostavljenosti ter zahteve in pogoje glede nadzora zaradi
varstva pred ionizirajočimi sevanji ali varovanja vira sevanja.
(5) Za vir sevanja v sevalnem ali jedrskem
objektu je dovoljenje za uporabo vira sevanja oziroma vpis v register virov
sevanja soglasje iz 78. člena ali dovoljenje iz 79. člena tega zakona, razen če
gre za sevalni objekt, v katerem se izvajajo sevalne dejavnosti v zdravstvu ali
veterinarstvu.
14. člen
(vloga za vpis v
register virov sevanja)
(1) Vlogi za vpis v register virov sevanja
morajo biti priloženi podatki o viru sevanja, dokazila o brezhibnosti vira in
druga dokumentacija, s katero se izkazuje varna uporaba vira sevanja.
(2) Če se vir sevanja uporablja v sevalni
dejavnosti iz 11. člena tega zakona, je pogoj za njegov vpis v register virov
sevanja, da je vlagatelj iz prejšnjega odstavka tudi imetnik dovoljenja za
izvajanje sevalne dejavnosti, pri kateri se bo uporabljal vir sevanja, ki se
vpisuje.
(3) Če pristojni organ vpis v register
virov sevanja zavrne, o tem izda odločbo.
(4) Minister, pristojen za okolje, in
minister, pristojen za zdravje, podrobneje določita vsebino vloge za vpis vira
sevanja v register virov sevanja ter obseg in vsebino dokumentacije iz prvega
odstavka tega člena.
15. člen
(vloga za pridobitev dovoljenja za uporabo
vira sevanja)
(1) K vlogi za pridobitev dovoljenja
za uporabo vira sevanja je treba priložiti podatke o viru sevanja, dokazila o
brezhibnosti vira in drugo dokumentacijo, s katero se izkazuje varna uporaba
vira sevanja.
(2) Dovoljenje iz prejšnjega odstavka izda pristojni organ iz drugega odstavka
9. člena tega zakona, če iz predložene dokumentacije ugotovi, da so izpolnjeni
vsi pogoji za nameravano uporabo vira sevanja.
(3) Organ, pristojen za varstvo pred
sevanji, lahko za vire sevanja v zdravstvu in veterinarstvu za prehodno obdobje
največ dvanajst mesecev do pridobitve ocene varstva pred sevanji in odobrenega programa
radioloških posegov, izda začasno dovoljenje za uporabo, ki vključuje
dovoljenje za izvajanje sevalne dejavnosti s tem virom sevanja. Uporabnik mora
predložiti vso dokumentacijo, potrebno za pridobitev dovoljenja za izvajanje
sevalne dejavnosti in dovoljenja za uporabo vira sevanja, razen ocene varstva pred sevanji in programa radioloških
posegov.
(4) Minister, pristojen za okolje, in
minister, pristojen za zdravje, podrobneje določita vsebino vloge za pridobitev
dovoljenja za uporabo vira sevanja ter obseg in vsebino dokumentacije iz prvega
odstavka tega člena.
16. člen
(predpisi v zvezi z uporabo vira sevanja)
(1) Minister, pristojen za okolje, in
minister, pristojen za zdravje, določita pravila ravnanja za uporabo,
vzdrževanje in shranjevanje posameznih vrst virov sevanja, ukrepe sevalne
varnosti, ki jih morajo izvajati uporabniki teh virov sevanja, pravila ravnanja
z viri sevanja po prenehanju uporabe in prenehanju izvajanja sevalne
dejavnosti, navodila za varno delo z viri sevanja, navodila za ukrepanje ob
izrednem dogodku, način izvajanja nadzornih meritev virov sevanja, ki jih
morajo izvajati pooblaščeni izvedenci varstva pred sevanji ter ukrepe varovanja
virov sevanja za preprečevanje izgube vira sevanja, kraje ali drugega
škodljivega ravnanja.
(2) Minister, pristojen za zdravje v zvezi
s posamezno vrsto vira sevanja, ki se ga uporablja pri radioloških posegih,
predpiše pogoje za osebe, ki izvajajo tehnične preglede virov sevanja, ki se
jih uporablja pri izvajanju sevalne dejavnosti v zdravstvu in veterinarstvu,
ter pogoje za usposobljenost oseb, ki vzdržujejo, umerjajo ali opravljajo druga
podobna dela na teh virih sevanja, obveznost rednega tehničnega pregledovanja,
ter druge pogoje za uporabo teh virov.
16.a člen
(pogojna opustitev nadzora nad
radioaktivno snovjo)
(1) Pred pogojno opustitvijo nadzora
nad radioaktivno snovjo mora oseba iz 9. člena tega zakona pridobiti dovoljenje
za opustitev nadzora nad radioaktivno snovjo.
(2) Dovoljenje iz prejšnjega odstavka
izda pristojni organ iz drugega odstavka 9. člena tega zakona, če iz predložene
dokumentacije ugotovi, da so izpolnjena vsa merila za nameravano opustitev
nadzora.
(3) Minister, pristojen za okolje, in
minister, pristojen za zdravje, podrobneje določita vsebino vloge za pridobitev
dovoljenja za opustitev nadzora nad radioaktivno snovjo ter obseg in vsebino
dokumentacije iz drugega odstavka tega člena.
3. VARSTVO LJUDI PRED IONIZIRAJOČIMI SEVANJI
3.1 Splošna načela
17. člen
(obveznosti izvajalca sevalne dejavnosti)
Izvajalec sevalne dejavnosti mora:
-
upravičiti izvajanje vsake nove sevalne dejavnosti in dokazati, da bodo
koristi zaradi izvajanja nove sevalne dejavnosti večje od škode za zdravje
ljudi,
-
ponovno upravičiti izvajanje sevalne dejavnosti, za katero je že bilo
izdano dovoljenje, če se pojavijo novi in pomembni dokazi ter spoznanja o
njihovi učinkovitosti ali posledicah za zdravje ljudi,
-
optimizirati varstvo ljudi in okolja pred ionizirajočimi sevanji tako,
da so izpostavljenosti ob upoštevanju gospodarskih in družbenih dejavnikov na
kolikor mogoče nizki vendar razumno dosegljivi ravni,
-
uporabljati dozne ograde pri optimizaciji varstva pred ionizirajočimi
sevanji,
-
zagotoviti, da zaradi izvajanja dejavnosti doze izpostavljenih delavcev,
praktikantov in študentov ter posameznikov iz prebivalstva ne presegajo
predpisanih mejnih vrednosti.
3.2 Ocena upravičenosti
18. člen
(ocena upravičenosti izvajanja sevalne
dejavnosti)
(1) K vlogi za izdajo dovoljenja za
izvajanje nove vrste sevalne dejavnosti in dovoljenja za uporabo nove vrste
vira sevanja ali novega načina uporabe že preskušenega vira sevanja je treba
priložiti oceno upravičenosti.
(2) Organ, pristojen za izdajo dovoljenja, lahko zahteva izdelavo ocene upravičenosti
tudi za izdajo dovoljenja za izvajanje že uveljavljenih sevalnih dejavnosti ali
uporabo že preskušenih virov sevanja, če razpolaga z novimi in pomembnimi
dokazi o njihovi učinkih ali posledicah.
(3) Obseg in vsebino ocene upravičenosti in
merila za njeno uporabo za primere iz prvega in drugega odstavka tega člena se
določi na podlagi pomena dokazov o učinkih in posledicah iz prejšnjega odstavka
v postopku za izdajo dovoljenja za izvajanje sevalne dejavnosti ali dovoljenja
za uporabo vira sevanja.
3.3 Mejne doze
19. člen
(mejne doze)
(1) Za izpostavljene delavce, praktikante,
študente, nosečnice, doječe ženske in posameznike iz prebivalstva vlada določi
mejne doze in z mejnimi dozami povezane obvezne ukrepe ter način izračuna in
uporabo doznih ograd pri načrtovanju in optimizaciji sevalne dejavnosti.
(2) Vsota doz, ki jo zaradi
izpostavljenosti pri izvajanju sevalnih dejavnosti prejme izpostavljeni
delavec, praktikant, študent, nosečnica ali doječa ženska ali posameznik iz
prebivalstva, ne sme presegati predpisanih mejnih doz.
(3) Predpisane mejne doze ne veljajo za:
-
izpostavljenost posameznikov med njihovim zdravniškim pregledom ali v
času zdravljenja,
-
izpostavljenost posameznikov, ki zavestno in prostovoljno izven svoje
poklicne dejavnosti pomagajo pri negi in skrbi za udobje bolnika med
zdravstvenim pregledom ali zdravljenjem,
-
izpostavljenost prostovoljcev, ki sodelujejo pri medicinskih in
biomedincinskih raziskavah in so seznanjeni s tveganjem.
(4) Način izračuna in uporabe doznih ograd
vlada določi tudi za primere izpostavljenosti prostovoljcev iz prejšnjega
odstavka.
20. člen
(prepovedi in druge obveznosti v zvezi z
izpostavljenostjo delavcev)
(1) Osebo mlajšo od 18 let je prepovedano
zaposliti na delovnem mestu, na katerem bi postala izpostavljeni delavec.
(2) Takoj, ko noseča ženska delodajalca
obvesti o nosečnosti, jo mora delodajalec premestiti na delovno mesto, kjer se
ne dela z viri sevanja. Če pa noseča ženska sama želi še naprej delati z viri
sevanja, ji mora delodajalec zagotoviti take pogoje, da bo ekvivalentna doza za
nerojenega otroka tako nizka, kot je to razumno mogoče doseči, in da ta doza v
preostalem obdobju nosečnosti ne bo presegla mejne doze za posameznika iz
prebivalstva.
(3) Delodajalec mora doječo žensko takoj,
ko ga ta obvesti o svojem stanju, začasno premestiti na delovno mesto, kjer ni
tveganja za radioaktivno kontaminacijo telesa.
(4) Razporeditev po drugem in tretjem
odstavku tega člena ne sme povzročiti noseči ali doječi ženski glede pogojev
dela manj ugodnega položaja.
21. člen
(opravljanje izjemnih nalog)
(1) Ne glede na predpisane mejne doze lahko organ, pristojen za varstvo pred sevanji,
za posameznega izpostavljenega delavca dovoli, za opravljanje izjemnih nalog,
preseganje mejne doze, če gre za časovno omejeno izpostavljenost in če se
opravljajo delovne naloge na omejenem in v naprej določenem delovnem območju. V
dovoljenju iz prejšnjega stavka se določi tudi največje preseganje mejnih doz
za opravljanje izjemnih nalog.
(2) Delodajalec ne sme odrediti
izpostavljenemu delavcu opravljanja izjemnih nalog iz prejšnjega odstavka, če v
to izpostavljeni delavec ne privoli.
(3) Minister, pristojen za zdravje, določi
pogoje za izdajo dovoljenja iz prvega odstavka tega člena in obvezne ukrepe, ki
jih je treba izvesti zaradi zmanjšanja posledic čezmerne izpostavljenosti
delavca.
22. člen
(ocenjevanje doz)
Minister, pristojen za zdravje, v soglasju
z ministrom, pristojnim za okolje, določi metodologijo za ocenjevanje doze
zaradi zunanjih ionizirajočih sevanj in doze zaradi vnosa radioaktivnih snovi v
telo.
3.4 Varstvo pred
sevanji
3.4.1 Ukrepi zmanjševanja izpostavljenosti
na delovnem mestu
23. člen
(temelji varstva pred sevanji)
(1) Delodajalec mora pri izvajanju sevalne
dejavnosti zaradi varstva izpostavljenih delavcev, praktikantov in študentov
pred ionizirajočimi sevanji (v nadaljnjem besedilu: varstvo pred sevanji)
zagotoviti:
1.
izdelavo ocene varstva pred sevanji;
2.
predhodni pregled načrtov prostorov objekta in naprav v njem glede
varstva pred ionizirajočimi sevanji;
3.
razvrstitev delovišč in njihovo označitev na opazovana in nadzorovana
območja glede na oceno pričakovanih letnih doz ter verjetnost in velikost
potencialnih izpostavljenosti;
4.
razvrstitev izpostavljenih delavcev v dve kategoriji glede na verjetnost
in velikost potencialne izpostavljenosti;
5.
izvajanje pisnih tehničnih, zdravstvenih in administrativnih postopkov,
povezanih z izvajanjem sevalne dejavnosti;
6.
usposabljanje izpostavljenih delavcev, praktikantov in študentov, ki
uporabljajo vire sevanja ali delajo na opazovanem in nadzorovanem območju,
obnavljanje znanja in redno preverjanje usposobljenosti v zvezi s postopki
varstva pred sevanji;
7.
seznanitev izpostavljenih delavcev, praktikantov in študentov z vsebino
tehničnih, zdravstvenih in administrativnih postopkov, povezanih z izvajanjem
sevalne dejavnosti;
8.
seznanitev izpostavljenih delavcev, praktikantov in študentov o
tveganjih za zdravje, posebej pa seznanitev žensk o nujnosti zgodnje naznanitve
nosečnosti in dojenja;
9.
izvajanje nadzornih ukrepov, meritev in ocene izpostavljenosti na
delovnih mestih na različnih področjih in delovnih pogojih, vključno z osebno
dozimetrijo;
10. zaščitno
opremo in preverjanje učinkovitosti zaščitne opreme in postopkov zaščite in
reševanja;
11. redno
umerjanje merilne opreme, preverjanje njene uporabnosti in pravilne uporabe;
12. zdravstveni
nadzor;
13. takojšnje
obveščanje pristojnih organov v primeru preseganja mejnih doz, kontaminacije
delovnega okolja ali izrednega dogodka.
(2) Ne glede na obveznosti delodajalca iz
prejšnjega odstavka mora izpostavljeni delavec, praktikant in študent, kolikor
je mogoče, sam prispevati k izvajanju ukrepov varstva pred sevanji, kot jih
določa ta zakon.
(3) Ukrepe varstva pred sevanji iz prvega odstavka tega člena je treba izvesti pri
sevalni dejavnosti, pri kateri je mogoče, da letna izpostavljenost delavcev
presega vrednost letne efektivne mejne doze za posameznika iz prebivalstva ali
eno desetino predpisane mejne ekvivalentne doze za očesne leče, kožo ali
okončine za izpostavljenega delavca.
(4) Usposabljanje izpostavljenih delavcev,
praktikantov ali študentov iz 6. točke prvega odstavka tega člena lahko
izvajajo osebe, ki so pridobile pooblastilo za izvajanje del pooblaščenega
izvedenca varstva pred sevanji iz 27. člena tega zakona.
(5) Minister, pristojen za zdravje, v
soglasju z ministrom, pristojnim za okolje, določi: pogoje dela in obveznosti
delodajalca na opazovanih in nadzorovanih območjih glede nadzora varstva pred
sevanji; obveznosti delodajalca glede posebnega varstva pred sevanji za
praktikante in študente; merila za razvrstitev in označitev delovišč iz 3.
točke prvega odstavka tega člena; merila za razvrstitev izpostavljenih delavcev
po 4. točki prvega odstavka tega člena; obseg, vsebine ter pogoje
usposabljanja, seznanjanja in preverjanja usposobljenosti izpostavljenih
delavcev, praktikantov in študentov.
24. člen
(ocena varstva pred sevanji)
(1) Delodajalec mora zagotoviti izdelavo
ocene varstva pred sevanji.
(2) Za vir sevanja, ki ni sevalni ali
jedrski objekt, mora ocena varstva pred sevanji vsebovati tudi načrt ukrepov za
preprečevanje izrednih dogodkov in navodilo za ukrepanje ob izrednem dogodku.
(3) Oceno varstva pred sevanji mora delodajalec
priložiti k vlogi za izdajo dovoljenja za izvajanje sevalne dejavnosti.
(4) Če ocene varstva pred sevanji ni
izdelal pooblaščeni izvedenec varstva pred sevanji, mora k vlogi iz prejšnjega
odstavka priložiti strokovno mnenje pooblaščenega izvedenca varstva pred
sevanji iz 27. člena tega zakona.
(5) Minister, pristojen za zdravje, določi
vsebino in obseg ocene varstva pred sevanji.
25. člen
(ocena varstva pred sevanji v sevalnih in
jedrskih objektih)
Če delodajalec upravlja sevalni ali jedrski
objekt, morajo biti vsebine ocene varstva pred sevanji vključene v varnostno
poročilo.
26. člen
(pregled in
sprememba ocene varstva pred sevanji)
(1) Delodajalec mora zagotoviti pregled
ocene varstva pred sevanji:
-
pred nameravanim podaljšanjem veljavnosti dovoljenja za izvajanje
sevalne dejavnosti,
-
ob spremembah sevalne dejavnosti, ki lahko znatno vplivajo na pogoje
varstva pred sevanji,
-
na zahtevo pristojnega inšpektorja,
-
neposredno po vsakem izrednem dogodku,
-
po zaključku sanacijskih del za odpravo posledic izrednega dogodka.
(2) Če je treba zaradi izboljšanja varstva
izpostavljenih delavcev, praktikantov in študentov pred ionizirajočimi sevanji
spremeniti ali dopolniti ukrepe varstva pred ionizirajočimi sevanji, ali če se
je sevalna dejavnost bistveno spremenila, je treba pripraviti predlog sprememb
ukrepov varstva pred ionizirajočimi sevanji in v zvezi z njimi zagotoviti
izdelavo spremenjene ocene varstva pred sevanji.
(3) Če spremembe ukrepov varstva pred
sevanji niso potrebne, se pregled ocene varstva pred sevanji zaključi s
poročilom.
(4) Delodajalec spremenjeno oceno varstva
pred sevanji ali poročilo o pregledu ocene varstva pred sevanji predloži
pristojnemu organu iz 11. člena tega zakona skupaj z vlogo za:
-
izdajo dovoljenja za izvajanje sevalne dejavnosti,
-
spremembo dovoljenja za izvajanje sevalne dejavnosti ali
-
podaljšanje dovoljenja za izvajanje sevalne dejavnosti.
(5) Če spremenjene ocene varstva pred
sevanji ali poročila o pregledu ocene varstva pred sevanji ni izdelal
pooblaščeni izvedenec varstva pred sevanji, mora k vlogi iz prejšnjega odstavka
priložiti strokovno mnenje pooblaščenega izvedenca varstva pred sevanji.
(6) Delodajalec mora začeti z uvajanjem
sprememb ukrepov varstva pred ionizirajočimi sevanji iz drugega odstavka tega
člena, ko pristojni organ iz 11. člena tega zakona izda dovoljenje za izvajanje
sevalne dejavnosti iz četrtega odstavka tega člena.
(7) Minister, pristojen za zdravje,
podrobneje določi pogoje in roke za pregled ocene varstva pred sevanji, obvezne
vsebine pregledov ocene varstva pred sevanji in druge pogoje v zvezi z
obveznostjo pregledovanja ocene varstva pred sevanji.
27. člen
(pooblaščeni izvedenci varstva pred
sevanji)
(1) Delodajalci se
morajo o delovnih razmerah izpostavljenih delavcev, obsegu izvajanja ukrepov
varstva pred sevanji na opazovanih in nadzorovanih območjih, preverjanju
učinkovitosti teh ukrepov, rednem umerjanju merilne opreme in preverjanju
uporabnosti zaščitne opreme posvetovati s pooblaščenimi izvedenci varstva pred
sevanji. Pooblaščeni izvedenec varstva pred sevanji v sodelovanju z
delodajalcem izdela oceno varstva pred sevanji in poročilo o pregledu ocene
varstva pred sevanji ali o njih poda strokovno mnenje.
(2) Pooblaščeni izvedenci varstva pred
sevanji so pravne ali fizične osebe, ki pridobijo pooblastilo organa, pristojnega za varstvo pred sevanji.
(3) Pooblastilo iz prejšnjega odstavka se
izda za posamezno področje varstva pred sevanji ali več področij varstva pred
sevanji skupaj ter za čas največ petih let.
(4) Pooblaščeni izvedenci varstva pred sevanji
morajo o svojem delu organu, pristojnemu za
varstvo pred sevanji, poročati najmanj vsako leto, na njeno
zahtevo, pa tudi pogosteje.
(5) Organ,
pristojen za varstvo pred sevanji, odvzame pooblastilo za
pooblaščenega izvedenca varstva pred sevanji, če je komisija za preverjanje
izpolnjevanja pogojev za pooblaščenega izvedenca varstva pred sevanji iz 28.
člena tega zakona pri pregledu rednega preverjanja ali pri izrednem pregledu na
pobudo pristojnega inšpektorja ugotovila, da pooblaščeni izvedenec ne izpolnjuje
pogojev, na podlagi katerih je bilo pooblastilo izdano.
28. člen
(pridobitev pooblastila za izvedenca
varstva
pred sevanji)
(1) Pravne ali fizične osebe pridobijo
pooblastilo za izvajanje del pooblaščenega izvedenca varstva pred sevanji, če
za posamezno področje varstva pred sevanji imenujejo odgovorne strokovnjake ter
izmed njih določijo odgovornega vodjo strokovnjakov varstva pred sevanji in če
izpolnjujejo za izvajanje del pooblaščenega izvedenca predpisane pogoje.
(2) Odgovorni strokovnjak varstva pred
sevanji je lahko posameznik, ki izpolnjuje naslednje pogoje:
-
da je končal študijski program najmanj druge stopnje tehnične ali
naravoslovne smeri in
-
da ima po končanem študiju najmanj sedem let delovnih izkušenj na
področju ionizirajočih sevanj.
(3) Izvajanje preverjanja pogojev za
izvajanje del pooblaščenega izvedenca varstva pred sevanji zagotavlja organ, pristojen za varstvo pred sevanji.
(4) V soglasju z ministrom, pristojnim za
okolje, minister, pristojen za zdravje, določi program preverjanja pogojev iz
prejšnjega odstavka in imenuje posebno tričlansko komisijo, ki jo sestavljajo
strokovnjaki na področju varstva pred sevanji za preverjanje izpolnjevanja teh
pogojev.
(5) Tuja pravna oseba pridobi pooblastilo
za izvajanje del pooblaščenega izvedenca varstva pred sevanji, če ima po
predpisih države, v kateri je registrirana za opravljanje izvedeniških del
varstva pred sevanji, enakovredna pooblastila, kot jih za izvedenca za varstvo
pred sevanji določa ta zakon.
(6) Minister,
pristojen za zdravje, v soglasju z ministrom, pristojnim za okolje, določi
podrobneje način in obseg rednega in izjemnega poročanja ter druge pogoje v
zvezi z izvajanjem del pooblaščenega izvedenca za posamezna področja varstva
pred sevanji.
3.4.2 Ugotavljanje izpostavljenosti delavcev
29. člen
(ugotavljanje izpostavljenosti delavcev)
(1) Delodajalec mora zagotoviti, da se
redno ugotavlja izpostavljenost delavcev in meri sevanje na delovnem mestu, v
primeru interventne izpostavljenosti ali izpostavljenosti ob izrednem dogodku in
da se rezultate ugotavljanja izpostavljenosti in merjenja sevanja hrani in o
njih poroča organu, pristojnemu za varstvo pred
sevanji. Če
je v oceni varstva pred sevanji tako določeno, je treba izvajati poleg
ugotavljanja celotelesne izpostavljenosti tudi druge vrste izpostavljenosti,
kakor so podrobneje določene v predpisu iz 23. člena tega zakona.
(2) Ugotavljanje izpostavljenosti delavcev
in merjenja sevanja na delovnem mestu lahko izvajajo pravne osebe, ki pridobijo
od organa, pristojnega za varstvo pred sevanji, pooblastilo za izvajanje nalog dozimetrije.
30. člen
(pooblaščeni izvajalci dozimetrije)
(1) Pravne osebe pridobijo pooblastilo za
izvajanje nalog dozimetrije, če imajo organizirano službo za dozimetrijo in
redno zaposlene odgovorne strokovnjake za dozimetrijo ter izmed njih določijo
odgovornega vodjo strokovnjakov za dozimetrijo.
(2) Odgovorni strokovnjak za dozimetrijo je
lahko posameznik, ki izpolnjuje naslednje pogoje:
-
da je končal študijski program najmanj druge stopnje tehnične ali
naravoslovne smeri in
-
da ima po končanem študiju najmanj pet let delovnih izkušenj s področja
izvajanja nalog dozimetrije.
(3) Izvajanje preverjanja pogojev za
izvajanje nalog dozimetrije zagotavlja organ,
pristojen za varstvo pred sevanji.
(4) Minister, pristojen za zdravje, določi
program preverjanja pogojev iz prejšnjega odstavka in imenuje posebno
tričlansko komisijo, ki jo sestavljajo strokovnjaki na področju dozimetrije, za
preverjanje izpolnjevanja teh pogojev.
(5) Pooblastilo iz prvega odstavka tega
člena se izda za čas največ petih let.
(6) Organ, pristojen za varstvo pred
sevanji odvzame pooblastilo za pooblaščenega izvajalca dozimetrije, če je
komisija za preverjanje izpolnjevanja pogojev za izvajanje nalog dozimetrije
pri pregledu rednega preverjanja ali pri izrednem pregledu na pobudo
pristojnega inšpektorja ugotovila, da pooblaščeni izvajalec dozimetrije ne
izpolnjuje pogojev, na podlagi katerih je bilo pooblastilo izdano.
(7) Minister, pristojen za zdravje, določi
podrobneje osnove organiziranosti službe za dozimetrijo in evidence
strokovnjakov za dozimetrijo.
31. člen
(obveznosti pooblaščenih izvajalcev
dozimetrije)
(1) Pooblaščeni izvajalci dozimetrije
morajo poročati delodajalcu in organu, pristojnemu za varstvo pred
sevanji, o meritvah prejetih doz izpostavljenih delavcev,
vključno z rezultati meritev na delovnem mestu, ki so bili uporabljeni za oceno
osebnih doz.
(2) Delodajalec mora zagotoviti, da se
rezultati meritev pooblaščenega izvajalca dozimetrije o ugotavljanju
izpostavljenosti delavca posredujejo pooblaščenemu zdravniku, ki izvaja
zdravstveni nadzor tega delavca, in da je o svoji prejeti dozi izpostavljeni
delavec tudi sam seznanjen.
(3) Če gre za interventno izpostavljenost
ali izpostavljenost ob izrednem dogodku, mora pooblaščeni izvajalec dozimetrije
zagotoviti, da so rezultati ugotavljanja izpostavljenosti delavcev in rezultati
o meritvah prejetih doz v primerih preseganja mejnih doz na razpolago
organu, pristojnemu za jedrsko varnost, in organu,
pristojnemu za varstvo pred sevanji, ter delodajalcu in
pooblaščenemu zdravniku v najkrajšem možnem času.
(4) Minister, pristojen za zdravje,
podrobneje predpiše:
-
pogoje, način izvajanja, obseg in pogostost ugotavljanja sevanja na
delovnem mestu,
-
način vrednotenja prejetih doz tudi za primere, ko neposredne meritve
prejetih doz niso možne,
-
način in obseg poročanja o rezultatih ugotavljanja izpostavljenosti
delavcev in o prejetih dozah v primerih izvajanja intervencijskih ukrepov in v
primerih dovoljenega preseganja mejnih doz zaradi opravljanja izjemnih nalog,
-
način in čas hranjenja podatkov ugotavljanja izpostavljenosti delavcev,
ki ga mora zagotoviti delodajalec.
32. člen
(podatki o izpostavljenosti delavcev)
(1) Podatki o osebnih dozah izpostavljenih
delavcev se lahko posredujejo pooblaščenemu zdravniku v nadaljnjo obdelavo in v
centralno evidenco doz iz 33. člena tega zakona samo na podlagi pisne
privolitve izpostavljenega delavca.
(2) Pisno izjavo izpostavljenega delavca o
tem, da dovoli posredovanje podatkov o svojih osebnih dozah v nadaljnjo uporabo
skladno z določbami tega zakona, zagotovi delodajalec.
(3) Če izpostavljeni delavec, praktikant
ali študent ne privoli v podpis izjave iz prejšnjega odstavka, ga delodajalec
ne sme razporediti na delovno mesto, ki je izpostavljeno ionizirajočemu sevanju.
33. člen
(zbirke podatkov o osebnih dozah
izpostavljenih delavcev)
(1) Zaradi ukrepov optimizacije varstva
pred ionizirajočimi sevanji in ocenjevanja upravičenosti posameznih sevalnih
dejavnosti ter upoštevanja predpisanih mejnih doz se za izpostavljene delavce,
ki izvajajo sevalne dejavnosti, vzpostavijo in vodijo zbirke podatkov o osebnih
dozah izpostavljenih delavcev.
(2) Zbirke podatkov o osebnih dozah
izpostavljenih delavcev upravljajo:
-
delodajalci za osebne doze svojih in zunanjih delavcev,
-
pooblaščeni zdravniki za osebne doze izpostavljenih delavcev, za katere
opravljajo zdravstveni nadzor,
-
organ, pristojen za varstvo pred sevanji, za osebne doze vseh
izpostavljenih delavcev.
(3) Pooblaščeni izvajalci dozimetrije
morajo v predpisanih rokih posredovati podatke o osebnih dozah izpostavljenih
delavcev v centralno evidenco osebnih doz, ki jo vodi organ, pristojen
za varstvo pred sevanji.
(4) Zbirke podatkov o osebnih dozah
izpostavljenih delavcev vsebujejo naslednje podatke:
-
ime in priimek delavca,
-
EMŠO in kraj rojstva ali rojstni datum, kraj rojstva in spol,
-
poklic in izobrazba,
-
delovno mesto, opis delovnega mesta ter začetek in konec dela pri
delodajalcu,
-
opis vira sevanja ter datum začetka in prenehanja dela z virom sevanja,
-
podatke o opravljenem usposabljanju iz varstva pred sevanji,
-
podatke o oceni zdravstvene delazmožnosti,
-
ocenjeno mesečno dozo, skupno dozo in način meritve ter podatke o
prejetih dozah ob izrednih dogodkih, izvajanju intervencijskih ukrepov in
dovoljenem preseganju mejnih doz zaradi opravljanja izjemnih nalog.
(5) Podatki o osebnih dozah izpostavljenega
delavca se hranijo, dokler delavec ne dopolni 75 let oziroma bi to starost
dopolnil, vendar ne manj kot 30 let po prenehanju opravljanja del
izpostavljenega delavca.
(6) Minister, pristojen za zdravje,
podrobneje določi način upravljanja s podatki o osebnih dozah izpostavljenih
delavcev, roke za posredovanje podatkov v centralno evidenco doz ter obveznosti
in način posredovanja podatkov iz centralne evidence doz organu, pristojnemu za jedrsko varnost,
izpostavljenim delavcem in delodajalcem. Za izpostavljene delavce lahko
minister, pristojen za zdravje, določi tudi vsebino in obliko osebne sevalne
izkaznice, v katero se vnašajo prejete osebne doze delavca in drugi podatki iz
zbirke podatkov o osebnih dozah.
3.4.3 Organizacijski ukrepi varstva
izpostavljenih
delavcev
34. člen
(organizacijska enota varstva pred
sevanji)
(1) Izvajalec sevalne dejavnosti, ki
upravlja jedrski ali sevalni objekt, mora za izvajanje in načrtovanje ukrepov
varstva pred ionizirajočimi sevanji zagotoviti delovanje posebne organizacijske
enote za varstvo pred sevanji, ki je odgovorna za izvajanje ukrepov varstva
pred sevanji.
(2) Organizacijska enota za varstvo pred
sevanji mora delovati ločeno od drugih organizacijskih enot.
(3) Več izvajalcev sevalne dejavnosti iz
prvega odstavka tega člena lahko ustanovi za opravljanje nalog varstva pred
sevanji skupno organizacijsko enoto za varstvo pred sevanji.
(4) Minister, pristojen za zdravje, v
soglasju z ministrom, pristojnim za okolje, predpiše organizacijsko zasnovo
enote varstva pred sevanji v objektih iz prvega odstavka tega člena ter pogoje
za kakovost opreme, obseg in vsebine njenega dela.
35. člen
(odgovorna oseba za varstvo pred sevanji)
(1) Izvajalec sevalne dejavnosti, ki ne
upravlja sevalnega ali jedrskega objekta, mora določiti odgovorno osebo za
varstvo pred sevanji.
(2) Odgovorna oseba za varstvo pred sevanji
skrbi za izvajanje in načrtovanje ukrepov varstva pred ionizirajočimi sevanji
in sodeluje s pristojnimi organi v zadevah varstva
pred ionizirajočimi sevanji.
(3) Izvajalec sevalne dejavnosti mora
odgovorni osebi za varstvo pred sevanji zagotoviti strokovno samostojnost pri
delu in ustrezne delovne razmere.
(4) Izvajalec sevalne dejavnosti mora v postopku pridobivanja dovoljenja za
izvajanje sevalne dejavnosti in ob vsaki spremembi odgovorne osebe za varstvo
pred sevanji sporočiti organu, ki je izdal dovoljenje za izvajanje sevalne dejavnosti, koga je imenoval za
odgovorno osebo za varstvo pred sevanji in njegova pooblastila.
36. člen
(usposobljenost izvajalcev varstva pred
sevanji)
(1) Delavci, ki opravljajo naloge varstva
pred sevanji v organizacijski enoti varstva pred sevanji so posamezniki, ki so
končali najmanj študijski program prve stopnje in imajo opravljen strokovni izpit za izvajanje nalog varstva pred sevanji.
(2) Odgovorne
osebe za varstvo pred sevanji so posamezniki z ustrezno izobrazbo, ki
zagotavlja znanja, potrebna za opravljanje nalog varstva pred sevanji, in imajo
opravljen izpit za izvajanje nalog varstva pred sevanji.
(3) V soglasju z ministrom, pristojnim za
izobraževanje, določita minister, pristojen za zdravje, in minister, pristojen
za okolje, izobrazbo, ki jo
morajo imeti odgovorne osebe za varstvo pred sevanji,
seznam izobraževalnih programov ter program in način opravljanja strokovnega
izpita za opravljanje nalog varstva pred sevanji, način določanja izpitnih
komisij, stroške izpitov in evidence o opravljenih izpitih.
(4) Izvajanje strokovnih izpitov za
opravljanje nalog varstva pred sevanji zagotavlja organ, pristojen za
varstvo pred sevanji.
37. člen
(varstvo delavcev zunanjega izvajalca)
(1) Zunanji izvajalec mora za vse
svoje delavce sam ali posredno preko pogodbe z upravljavcem objekta, v katerem
so viri sevanja, zagotoviti, da:
-
njihove doze ne presežejo predpisanih mejnih doz,
-
so primerno usposobljeni in seznanjeni z ukrepi varstva pred sevanji,
-
se zanje ugotavlja izpostavljenost po določbah tega zakona,
-
se izvajajo vsi ukrepi njihovega varstva pred sevanji po določbah tega
zakona,
-
za svoje izpostavljene delavce pa tudi, da:
-
se posredujejo podatki o njihovih osebnih dozah v centralno evidenco osebnih
doz ter
-
imajo zdravstveni nadzor v predpisanem obsegu.
(2) Upravljavec objekta, ali
izvajalec sevalne dejavnosti, pri katerem delajo delavci
zunanjega izvajalca, je neposredno odgovoren za varstvo teh delavcev pred
ionizirajočimi sevanji v obsegu, ki je neposredno povezan z značilnostmi
nadzorovanega območja in dela na njem.
(3) Zunanji izvajalec mora
upravljavcu objekta ali izvajalcu sevalne dejavnosti pred začetkom del v nadzorovanem območju posredovati osebne podatke, ocene
zdravstvene delazmožnosti, datum zadnjega zdravstvenega pregleda in vrednosti
prejetih doz svojih izpostavljenih delavcev v obdobju zadnjih petih let in
kumulativno dozo.
(4) Če je zunanji izvajalec tuja pravna
oseba, mora upravljavec objekta ali izvajalec sevalne dejavnosti podatke o izpostavljenih delavcih iz prejšnjega odstavka
posredovati tudi organu, pristojnemu za varstvo pred sevanji, zaradi vpisa podatkov v centralno evidenco osebnih doz.
(5) Izvajalec sevalne dejavnosti ne sme začeti del z izpostavljenimi delavci zunanjega izvajalca,
če mu ta ni posredoval podatkov iz tretjega odstavka tega člena ali, če
izpostavljeni delavec zunanjega izvajalca ni vpisan v centralni evidenci
osebnih doz ali, če je iz posredovanih podatkov razvidno, da delavci zunanjega
izvajalca po določbah tega zakona ne morejo opravljati del v nadzorovanem
območju.
(6) Izpostavljeni delavec zunanjega
izvajalca mora, kolikor je mogoče, sam prispevati k izvajanju ukrepov varstva
pred sevanji, kot jih določa ta zakon.
(7) Minister, pristojen za zdravje, v soglasju
z ministrom, pristojnim za okolje, za upravljavce objektov ali izvajalce
sevalne dejavnosti, pri katerih delajo delavci zunanjega izvajalca in zunanje
izvajalce podrobneje določi obveznosti glede varstva pred sevanji
izpostavljenih delavcev zunanjega izvajalca in način posredovanja in
shranjevanja podatkov o osebnih dozah izpostavljenih delavcev zunanjega
izvajalca v centralni evidenci osebnih doz.
38. člen
(razporeditev delavca in ugovor na
razporeditev)
(1) Delodajalec ne sme razporediti delavca na
delo v nadzorovanem območju, če zanj ni zagotovil meritve prejetih doz pri
pooblaščenem izvajalcu dozimetrije.
(2) Če organizacijska enota ali oseba,
odgovorna za varstvo pred sevanji, delavec ali pooblaščeni zdravnik menijo, da
pri razporeditvi delavca na delo v nadzorovanem območju, ki jo je odredil
delodajalec, niso bili upoštevani temelji varstva pred sevanji, lahko podajo
ugovor na razporeditev.
(3) Ugovor iz prejšnjega odstavka je treba
podati organu, pristojnemu za varstvo pred sevanji, v
osmih dneh po razporeditvi delavca.
(4) O ugovoru na razporeditev delavca
odloči organ, pristojen za varstvo pred sevanji, na
podlagi mnenja komisije, ki jo za pripravo strokovnega mnenja za reševanje
ugovorov imenuje minister, pristojen za zdravje.
3.4.4 Zdravstveni nadzor izpostavljenih
delavcev
39. člen
(zdravstveni nadzor izpostavljenih
delavcev)
(1) Zdravstveni nadzor izpostavljenih
delavcev temelji na načelih, ki veljajo za medicino dela na splošno.
(2) Zdravstveni nadzor izpostavljenih
delavcev opravljajo pooblaščeni zdravniki.
(3) Delodajalec ne sme zaposliti ali
razvrstiti delavca za kakršenkoli čas na delovno mesto izpostavljenega delavca,
če je po ugotovitvah zdravstvenega nadzora nezmožen za to delovno mesto.
(4) Zdravstveni nadzor izpostavljenih
delavcev iz drugega odstavka tega člena mora v celotnem predpisanem obsegu
zagotoviti delodajalec.
(5) Delodajalec mora zagotoviti izredni
zdravstveni nadzor izpostavljenih delavcev vsakokrat, ko je bila presežena ali
obstaja sum, da je bila presežena, ena od predpisanih mejnih doz ali na zahtevo
organa, pristojnega za varstvo pred sevanji, če ta oceni, da
je prišlo do čezmerne izpostavljenosti.
(6) Minister, pristojen za zdravje, določi
obseg zdravstvenega nadzora izpostavljenih delavcev, merila za določitev posebnega
zdravstvenega nadzora, dekontaminacije in nadaljnjega zdravljenja
izpostavljenih delavcev v primerih preseganja mejnih doz.
40. člen
(zdravstveni nadzor po prenehanju dela)
(1) Minister, pristojen za zdravje, določi
merila, na podlagi katerih lahko pooblaščeni zdravnik uveljavi zdravstveni
nadzor po prenehanju dela izpostavljenega delavca v obliki nadaljnjih
pregledov, ukrepov dekontaminacije ali drugih ukrepov zdravstvenega varstva.
(2) Zdravstveni nadzor po prenehanju dela
izpostavljenega delavca odredi organ, pristojen za varstvo pred sevanji, na podlagi pobude pooblaščenega zdravnika, njegovo izvajanje pa
mora zagotoviti delodajalec, pri katerem je bil delavec izpostavljen
ionizirajočim sevanjem.
41. člen
(evidence zdravstvenega varstva
izpostavljenih delavcev)
(1) Evidence zdravstvenega varstva
izpostavljenega delavca se vodi in dopolnjuje po predpisih o zbirkah podatkov s
področja zdravstvenega varstva, dokler delavec opravlja dela izpostavljenega
delavca, hrani pa se jih dokler izpostavljeni delavec ne dopolni 75 let,
oziroma bi to starost dopolnil, vendar ne manj kot 30 let po prenehanju
opravljanja del izpostavljenega delavca, ki so povezana s sevalno dejavnostjo.
(2) Evidence zdravstvenega varstva
izpostavljenih delavcev morajo poleg podatkov, predpisanih za zbirke podatkov s
področja zdravstvenega varstva, vsebovati tudi podatke o vrsti opravljanja del
v okviru sevalne dejavnosti, rezultatih zdravniških pregledov pred zaposlitvijo
ali razporeditvijo med izpostavljene delavce, rednih zdravstvenih pregledih in
podatke o prejetih osebnih dozah.
(3) Minister, pristojen za zdravje, določi
način vodenja ter vsebino evidenc zdravstvenega varstva izpostavljenih delavcev
in način hranjenja teh evidenc v celotnem obdobju, določenem s tem zakonom.
42. člen
(zahteva za presojo ocene zdravstvene
delazmožnosti in odrejenih ukrepov zdravstvenega nadzora)
(1) Izpostavljeni delavec, delodajalec in
organizacijska enota ali odgovorna oseba za varstvo
pred sevanji, lahko podajo zahtevo za presojo ocene zdravstvene delazmožnosti,
ki jo je za izpostavljenega delavca izdelal pooblaščeni zdravnik.
(2) Izpostavljeni delavec in delodajalec
lahko podata zahtevo za presojo odreditve posebnih zdravstvenih pregledov
zaradi preseganja mejnih doz, ki jih je za izpostavljenega delavca odredil
pooblaščeni zdravnik.
(3) Zahteva za presojo iz prejšnjih
odstavkov se uveljavlja v skladu s predpisi na področju preventivnih
zdravstvenih pregledov delavcev.
3.4.5 Organiziranost zdravstvenega nadzora
43. člen
(nosilci zdravstvenega nadzora)
(1) Zdravstveni nadzor izpostavljenih
delavcev se izvaja v okviru mreže javne zdravstvene službe.
(2) Izvajalci zdravstvene dejavnosti so
pooblaščeni zdravniki, ki jih za zdravstveni nadzor izpostavljenih delavcev
pooblasti minister, pristojen za zdravje.
(3) Minister, pristojen za zdravje, določi
pogoje, ki jih morajo izpolnjevati pooblaščeni zdravniki.
44. člen
(zdravstveni nadzor v primeru izrednega
dogodka)
(1) Zdravstveni nadzor izpostavljenih
delavcev in prebivalstva v primeru izrednega dogodka zagotavlja država.
(2) Vlada v državnem
načrtu zaščite in reševanja ob jedrski ali radiološki nesreči določi nosilce izvajanja ukrepov zdravstvenega nadzora in obseg
sredstev za izvedbo ukrepov zdravstvenega nadzora, obveznosti za izvajalce
sevalne dejavnosti v zvezi s financiranjem zdravstvenega nadzora v primeru
izrednih dogodkov ter druge pogoje, pomembne za učinkovitost izvedbe ukrepov
zdravstvenega nadzora.
3.4.6 Izpostavljenost zaradi prisotnosti
naravnih
virov sevanja
45. člen
(sistematično pregledovanje delovnega in
bivalnega okolja)
(1) Organ, pristojen za varstvo pred
sevanji, in organ, pristojen za jedrsko varnost, zagotavljata varstvo pred
povečano izpostavljenostjo delavcev in posameznikov iz prebivalstva zaradi
naravnih virov sevanja s sistematičnim pregledovanjem delovnega in bivalnega
okolja.
(2) Organ, pristojen za varstvo pred
sevanji, zagotavlja varstvo iz prejšnjega odstavka:
-
pri dejavnostih, kjer so delavci ali posamezniki iz prebivalstva
izpostavljeni radonovim ali toronovim potomcem, sevanju gama ali kakršni koli
drugi izpostavljenosti zaradi naravnih virov v bivalnem okolju in na delovnih
mestih, kakor je na primer v toplicah, jamah, rudnikih, na mestih pod zemljo in
na določenih območjih na površini zemlje,
-
pri letalskih prevozih.
(3) Organ, pristojen za jedrsko
varnost, zagotavlja varstvo iz prvega odstavka tega člena:
-
pri dejavnostih, ki obsegajo delo, skladiščenje ali odlaganje
materialov, ki se jih običajno ne obravnava kot radioaktivne, vendar vsebujejo
naravno prisotne radionuklide, ki povzročajo znatno povečanje izpostavljenosti
delavcev ali posameznikov iz prebivalstva,
-
pri dejavnostih, ki vodijo do pridobivanja ostankov, ki se jih običajno
ne obravnava kot radioaktivne, vendar vsebujejo naravno prisotne radionuklide,
ki povzročajo znatno povečanje izpostavljenosti delavcev ali posameznikov iz
prebivalstva.
(4) Vlada sprejme program
sistematičnega pregledovanja delovnega in bivalnega okolja za območja iz
drugega in tretjega odstavka tega člena in ozaveščanja prebivalstva o pomenu ukrepov
zmanjšanja navzočnosti naravnih virov sevanja.
(5) Pregled delovnega in bivalnega
okolja ter pripravo ocene prejetih doz lahko delodajalcu ali upravljavcu
objektov in naprav odredi tudi pristojni inšpektor, če je verjetno, da bodo
doze za posameznike zaradi naravnih virov sevanja presegle mejne doze za
prebivalce ali če je to potrebno za zavarovanje zdravja ljudi.
46. člen
(ukrepi za zmanjšanje izpostavljenosti
delavcev in posameznikov iz prebivalstva)
(1) Če se na podlagi pregledovanj iz
prejšnjega člena ugotovi, da izpostavljenost posameznikov zaradi naravnih virov
sevanja presega vrednosti mejnih doz za posameznika iz prebivalstva, pristojni
organ odredi delodajalcu ali upravljavcu objektov in naprav izvedbo ukrepov za
zmanjšanje izpostavljenosti delavcev in posameznikov iz prebivalstva in izvajanje
ukrepov varstva izpostavljenih delavcev v obsegu in na način, kakor veljata za
izvajalce sevalnih dejavnosti.
(2) Če so delavci ali posamezniki iz
prebivalstva izpostavljeni radonu, veljajo ukrepi iz prejšnjega odstavka, če
prejete doze presegajo vrednosti, ki jih predpiše minister, pristojen za
zdravje.
(3) Če so letalske posadke izpostavljene
kozmičnemu sevanju nad mejnimi dozami za posameznika iz prebivalstva, odredi
organ, pristojen za varstvo pred sevanji, letalskemu
prevozniku:
-
izdelavo ocene o izpostavljenosti delavcev,
-
uveljavitev takih delovnih razporeditev, da se čim bolj zmanjša doza, ki
jo prejme izpostavljena posadka,
-
način obveznega seznanjanja delavcev o tveganju, ki ga povzroča
izpostavljenost kozmičnemu sevanju,
-
uveljavitev določb za noseče ženske iz 20. člena tega zakona.
(4) Če so doze iz drugega odstavka tega
člena presežene v objektih, namenjenih izvajanju vzgojno-varstvenega,
kulturnega, zdravstvenega ali izobraževalnega programa, zagotovi sredstva za
izvedbo ukrepov za zmanjšanje izpostavljenosti iz prvega odstavka tega člena
država.
3.5 Izpostavljenost v zdravstvu
47. člen
(izpostavljenost v zdravstvu)
(1) Radiološki posegi zaradi
diagnostike, zdravljenja in raziskovanja v zdravstvu in zaradi
pravno-medicinskih postopkov morajo biti izvedeni skladno z odobrenim programom
radioloških posegov, opravljajo pa jih lahko le osebe, ki imajo dovoljenje za
izvajanje sevalne dejavnosti.
(2) Izvajalci radioloških posegov zaradi
diagnostike, zdravljenja in raziskovanja v zdravstvu morajo vsakih pet let
opraviti usposabljanje s področja varstva pacientov pred ionizirajočimi
sevanji.
(3) Pri
radioloških posegih in pri posegih v veterinarstvu se lahko
uporablja vire sevanja, katere je organ, pristojen za varstvo pred
sevanji, vpisal v register virov sevanja ali zanje izdal dovoljenje za uporabo vira sevanja in ki izpolnjujejo merila sprejemljivosti za pravilno delovanje
radiološke opreme, ki jih v poročilu o nadzoru in meritvah vira sevanja navede
pooblaščeni izvedenec varstva pred sevanji.
(4) Usposabljanje izvajalcev radioloških
posegov iz drugega odstavka tega člena lahko izvajajo osebe, ki so pridobile
pooblastilo za izvajanje del pooblaščenega izvedenca varstva pred sevanji iz
27. člena tega zakona.
(5) Minister, pristojen za zdravje, določi
obseg, vsebine ter pogoje usposabljanja s področja varstva pacientov pred
ionizirajočimi sevanji.
48. člen
(program radioloških posegov)
(1) Program radioloških posegov iz prvega
odstavka prejšnjega člena mora vsebovati:
-
seznam radioloških posegov, ki jih imetnik dovoljenja namerava izvajati,
in merila za napotitve na te posege z oceno prejetih doz za vse standardne
diagnostične radiološke posege,
-
seznam virov sevanja, ki se nameravajo uporabljati,
-
opis vodenja in shranjevanja podatkov o izvedenih radioloških posegih,
-
program zagotavljanja in preverjanja kakovosti radioloških posegov,
-
navedbo zdravnikov, odgovornih za radiološke posege,
-
navedbo pooblaščenih izvedencev medicinske fizike, odgovornih za
optimizacijo radioloških posegov, ocenjevanje obsevanosti pacientov in
zagotavljanja kakovosti varstva pred sevanji,
-
navedbo izvajalcev radioloških posegov.
(2) Izvajalec sevalne dejavnosti v
zdravstvu se mora o izdelavi programa radioloških posegov posvetovati s pooblaščenim
izvedencem medicinske fizike. Program radioloških posegov odobri organ,
pristojen za varstvo pred sevanji za največ pet let.
(3) Program radioloških posegov mora
delodajalec priložiti k vlogi za izdajo ali podaljšanje dovoljenja za uporabo
vira sevanja.
(4) Minister,
pristojen za zdravje, podrobneje določi radiološke posege, za katere je treba
pridobiti odobritev programa radioloških posegov, in standardne diagnostične
radiološke posege, za katere je treba podati oceno prejetih doz. Minister
določi tudi obliko in obseg programa radioloških posegov, postopke načrtovanja,
napotitve, odobritve in izvedbe radioloških posegov ter način in obseg
poročanja o izpostavljenosti pacientov zaradi radioloških posegov.
49. člen
(pooblaščeni izvedenci medicinske fizike)
(1) Naloge pooblaščenih izvedencev
medicinske fizike lahko opravljajo osebe, ki pridobijo od organa,
pristojnega za varstvo pred sevanji, pooblastilo za
opravljanje nalog s področja medicinske fizike.
(2) Pooblaščeni izvedenec medicinske fizike
je lahko posameznik, ki izpolnjuje naslednje pogoje:
-
da je končal študijski program najmanj druge stopnje, ki zagotavlja
znanja s področja medicinske fizike in
-
da ima po končanem študiju najmanj pet let delovnih izkušenj s področja
medicinske fizike.
(3) Izvajanje preverjanja pogojev za
izvajanje del pooblaščenega izvedenca medicinske fizike zagotavlja
organ, pristojen za varstvo pred sevanji.
(4) Minister, pristojen za zdravje, določi
program preverjanja pogojev iz prejšnjega odstavka in imenuje posebno strokovno
komisijo za preverjanje izpolnjevanja teh pogojev.
(5) Pooblastilo iz prvega odstavka tega
člena se izda za največ pet let.
(6) Pooblaščeni izvedenci medicinske fizike
morajo o svojem delu organu, pristojnemu za varstvo pred sevanji poročati najmanj vsako leto, na njegovo zahtevo, pa tudi pogosteje.
(7) Organ, pristojen za varstvo pred
sevanji, odvzame pooblastilo za pooblaščenega izvedenca
medicinske fizike, če je komisija za preverjanje izpolnjevanja pogojev iz
četrtega odstavka tega člena pri pregledu rednega preverjanja ali pri izrednem
pregledu na pobudo pristojnega inšpektorja ugotovila, da pooblaščeni izvedenec
ne izpolnjuje pogojev, na podlagi katerih je bilo pooblastilo izdano.
50. člen
(pogoji za izvedbo radiološkega posega)
(1) Posamezni radiološki poseg se lahko
izvede samo, če ga predpiše napotni zdravnik, odobri pa zdravnik, odgovoren za
radiološki poseg, ki nosi klinično odgovornost za radiološki poseg.
(2) Radiološki poseg za pravno-medicinske
namene se lahko izvede, če zdravnik, odgovoren za radiološki poseg, presodi, da
bi poseg lahko koristil preiskovani osebi, in oseba vanj privoli.
(3) Zdravnik, odgovoren za radiološki
poseg, ob upoštevanju namena in cilja posega, v sodelovanju z radiološkim
inženirjem določi takšne pogoje posega, da se ta opravi z najmanj škode za
pacienta.
(4) Radiološki
inženir ali izvajalec radiološkega posega mora redno obnavljati znanje in
preverjati usposobljenost v zvezi s postopki varstva pred sevanji ter izvajati
radiološke posege skladno s pogoji dobre radiološke prakse
(5) Pri radioloških posegih je treba zagotoviti,
da:
-
je pričakovana korist zaradi posega upravičena v primerjavi s tveganjem
ali škodo za zdravje ljudi,
-
je izpostavljenost pacientov pri diagnostičnih posegih optimizirana
tako, da je prejeta doza tako nizka, kot je to razumno dosegljivo ob upoštevanju
pričakovanih ciljev posega,
-
je prejeta doza v radioterapiji načrtovana za vsakega pacienta posebej
in to tako, da je izpostavljenost izven kliničnih volumnov tako nizka, kot je
to razumno dosegljivo in izvedljivo v skladu z namenom terapije,
-
pri diagnostičnem posegu v povprečju niso preseženi odobreni
diagnostični referenčni nivoji.
(6) Organ,
pristojen za varstvo pred sevanji zagotavlja uveljavljanje
diagnostičnih referenčnih nivojev za vse standardne diagnostične radiološke
posege s sistematičnim pregledovanjem značilnih doz pacientov pri teh posegih.
(7) Diagnostične referenčne nivoje določi
minister, pristojen za zdravje, na podlagi rezultatov sistematičnega
pregledovanja iz prejšnjega odstavka, ob upoštevanju mnenja strokovnega sveta
za vprašanja varstva posameznikov pred ionizirajočimi sevanji, radioloških
posegov in uporabe virov sevanja v zdravstvu in veterinarstvu.
(8) Minister, pristojen za zdravje,
podrobneje določi: pogoje glede izvajanja sistematične zgodnje diagnostike,
biomedicinskih in medicinskih raziskav, pravno-medicinskih posegov, posebnih
radioloških posegov za otroke ter nosečnice in doječe ženske ter prostovoljne
pomoči pri negi in oskrbi pacientov; vsebine obveznega izobraževanja in
usposabljanja izvajalcev radiološkega posega; merila sprejemljivosti opreme za
izvajanje radioloških posegov; posebne postopke za radioterapijo, diagnostično
in interventno radiologijo ter nuklearno medicino; programe zagotavljanja
kakovosti in oblike strokovnega nadzora.
51. člen
(ocenjevanje in preverjanje radioloških
posegov)
(1) Izvajalec sevalne dejavnosti, ki
opravlja radiološke posege, mora redno, celovito in sistematično ocenjevati in
preverjati radiološke posege glede meril iz petega odstavka prejšnjega člena in
se o tem posvetovati s pooblaščenim izvedencem medicinske fizike.
(2) Minister, pristojen za zdravje, določi
pogostost, obseg in način ocenjevanja in preverjanja radioloških posegov ter
način in roke poročanja.
(3) Ne glede na predpisano pogostost
ocenjevanja in pregledovanja radioloških posegov mora izvajalec sevalne
dejavnosti, ki opravlja radiološke posege, zagotoviti pregled programa
radioloških posegov neposredno po vsakem izrednem dogodku, za katerega je bila
odrejena sanacija posledic po tem zakonu.
(4) Minister, pristojen za zdravje, določi
tudi primere izrednih dogodkov pri radioloških posegih, ko organ,
pristojen za varstvo pred sevanji, sam odredi ocenjevanje in
preverjanje radiološkega posega.
52. člen
(poročilo o ocenjevanju in preverjanju
radioloških posegov)
(1) Izvajalec sevalne dejavnosti, ki
opravlja radiološke posege, o ocenjevanju in preverjanju radioloških posegov
sestavi poročilo, katerega vsebino potrdi pooblaščeni izvedenec medicinske
fizike.
(2) Izvajalec sevalne dejavnosti pripravi
predlog sprememb programa radioloških posegov, če na podlagi poročila iz
prejšnjega odstavka presodi, da program po merilu o najnižji škodi za pacienta
ni ustrezen.
(3) Poročilo iz prvega odstavka tega člena
in predlog sprememb programa radioloških posegov iz prejšnjega odstavka mora
odobriti organ, pristojen za varstvo pred sevanji.
53. člen
(zbirke podatkov o dozah zaradi
radioloških posegov)
(1) Zaradi nadzora
nad optimizacijo radioloških posegov in ocene izpostavljenosti prebivalstva
zaradi radioloških posegov se vzpostavijo in vodijo
zbirke podatkov o opravljenih radioloških posegih.
(2) Zbirke podatkov o izvedenih radioloških
posegih upravljajo pravne ali fizične osebe, ki
izvajajo radiološke posege, in organ, pristojen
za varstvo pred sevanji.
(3) Organ,
pristojen za varstvo pred sevanji, vodi centralno evidenco
izvedenih radioloških posegov.
(4) Centralna evidenca izvedenih
radioloških posegov vsebuje naslednje podatke: naziv pravne ali fizične osebe,
ki izvaja radiološki poseg, leto rojstva in spol pacienta, leto posega, vrsta
posega, podatki o izvedbi posega, ki so podlaga za izračun prejete doze.
(5) Pravne ali
fizične osebe, ki izvajajo radiološke posege, morajo hraniti podatke iz
prejšnjega odstavka v skladu s predpisom, ki ureja zbirke podatkov s področja
zdravstvenega varstva, za osnovno zdravstveno dokumentacijo in jih sporočati v
centralno evidenco izvedenih radioloških posegov.
(6) Vsak pacient
oziroma njegov zakoniti zastopnik ima pravico pridobiti od zdravnika,
odgovornega za radiološki poseg, podatke o dozah, ki jih je prejel med
izvajanjem radioloških posegov.
(7) Minister,
pristojen za zdravje, podrobneje določi vsebino, obseg in roke poročanja ter
način upravljanja s podatki o izvedenih radioloških posegih.
3.6 Poročilo o ocenah prejetih doz za
prebivalstvo
54. člen
(poročilo o ocenah prejetih doz za
prebivalstvo)
(1) Organ, pristojen za varstvo pred
sevanji, vsako leto pripravi poročilo o ocenah prejetih doz
za prebivalstvo kot sestavni del poročila o varstvu pred ionizirajočimi sevanji
in jedrski varnosti.
(2) Poročilo o ocenah prejetih doz za
prebivalstvo mora vsebovati:
-
realno oceno doz, ki jih zaradi izvajanja sevalnih dejavnosti prejmejo
prebivalci kot celota in kot posamezne referenčne skupine,
-
opredelitev značilnih referenčnih skupin prebivalstva ob upoštevanju
dejanskih poti prenosa radioaktivnih snovi,
-
oceno doz zaradi zunanjega sevanja in oceno doz notranjega sevanja
zaradi vnosa radionuklidov.
(3) Pri izdelavi ocene doz za prebivalce se
uporabi podatke:
-
monitoringa radioaktivnosti okolja iz 123. člena tega zakona in
monitoringa v primeru povečane radioaktivne kontaminacije iz 90. člena tega
zakona,
-
sistematičnega pregledovanja bivalnega in delovnega okolja zaradi
naravnih virov sevanja,
-
obratovalnega monitoringa radioaktivnosti sevalnih objektov in jedrskih
objektov zaradi dovoljenih izpustov odpadnih radioaktivnih snovi v okolje,
-
iz zbirk podatkov o osebnih dozah izpostavljenih delavcev,
-
iz zbirk podatkov o izvedenih radioloških posegih.
(4) Minister, pristojen za zdravje, določi,
v zvezi s pripravo poročila o ocenah doz za prebivalstvo, način zbiranja
podatkov, shranjevanje dokumentacije glede meritev zunanjih doz, metodologijo
za ocenjevanje vnosa radionuklidov in radioaktivne kontaminacije ter
metodologijo za ocenjevanje doz, ki so jih prejele referenčne skupine prebivalstva
in prebivalstvo kot celota.
4. SEVALNA IN JEDRSKA VARNOST
4.1 Razvrščanje objektov
55. člen
(razvrščanje objektov)
(1) Objekti se glede zahtevanih ukrepov
zaradi sevalne ali jedrske varnosti razvrstijo v jedrske, sevalne in manj
pomembne sevalne objekte ter
v zaprta odlagališča.
(2) Vlada določi merila za razvrščanje
objektov med sevalne in manj pomembne sevalne objekte.
56. člen
(odločba o statusu objekta)
(1) V postopku za pridobitev
okoljevarstvenega soglasja ali gradbenega dovoljenja ali soglasja po 75. členu
tega zakona ali razgradnjo izda organ, pristojen za jedrsko varnost, po uradni
dolžnosti investitorju oziroma upravljavcu objekta za sevalni ali jedrski
objekt naslednje odločbe:
-
začasno odločbo o statusu jedrskega ali sevalnega objekta hkrati z
izdajo predhodnega soglasja o sevalni in jedrski varnosti iz 65.b člena tega
zakona;
-
odločbo o statusu jedrskega, sevalnega ali manj pomembnega sevalnega
objekta pred začetkom gradnje hkrati z izdajo soglasja iz 68., 69. in 75. člena
tega zakona;
-
odločbo o prenehanju statusa jedrskega ali sevalnega objekta po
zaključku razgradnje po postopkih tega zakona ali po zaprtju odlagališča iz 73.
in 76. člena tega zakona hkrati z izdajo dovoljenja iz 4., 5., 6., 7. in 9.
točke prvega odstavka 79. člena tega zakona;
-
odločbo o prenehanju statusa manj pomembnega sevalnega objekta po
prenehanju izvajanja sevalne dejavnosti po postopkih tega zakona hkrati z
izdajo odločbe iz 117. člena tega zakona;
-
odločbo o statusa zaprtega odlagališča po zaprtju odlagališča iz 73. in
76. člena tega zakona hkrati z izdajo odločbe o prenehanju statusa jedrskega
ali sevalnega objekta iz tretje alinee tega člena.
(2) Za manj pomemben objekt, namenjen
izvajanju sevalne dejavnosti v zdravstvu ali veterinarstvu, izda odločbo iz
druge in četrte alinee prejšnjega odstavka organ, pristojen za varstvo pred
sevanji.
4.2 Zagotavljanje sevalne in jedrske
varnosti
57. člen
(prepovedi in
zagotavljanje varnosti objekta)
(1) Jedrskega,
sevalnega ali manj pomembnega sevalnega objekta se ne sme graditi, preizkušati,
z njim obratovati ali ga kako drugače uporabljati ali z njim trajno prenehati
obratovati, če za to niso izdana soglasja ali dovoljenja po tem zakonu.
(2) Varnost objekta iz prejšnjega odstavka
vključno z varnostjo pri ravnanju z radioaktivnimi snovmi, radioaktivnimi
odpadki ali izrabljenim gorivom, ki so v teh objektih ali v njih nastajajo,
mora zagotoviti upravljavec objekta.
58. člen
(pooblaščeni izvedenci za sevalno in jedrsko varnost)
(1) Upravljavci jedrskih in sevalnih
objektov morajo glede posameznih vprašanj sevalne in jedrske varnosti pridobiti
mnenje pooblaščenega izvedenca za sevalno in jedrsko varnost.
(2) Pooblaščeni izvedenci za sevalno in
jedrsko varnost so pravne osebe, ki pridobijo pooblastilo organa,
pristojnega za jedrsko varnost.
(3) Pooblastilo iz prejšnjega odstavka se
izda za posamezno področje sevalne in jedrske varnosti ali za več področij
sevalne in jedrske varnosti skupaj ter za čas največ petih let.
(4) Pooblaščeni izvedenci za sevalno in
jedrsko varnost morajo o svojem delu organu, pristojnemu za jedrsko
varnost, poročati vsako leto, na njegovo zahtevo, pa tudi
pogosteje.
(5) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka
morajo pooblaščeni izvedenci za sevalno in jedrsko varnost organu, pristojnemu
za jedrsko varnost, nemudoma poročati o zaznavi dogodkov ali stanj, ki bi
utegnili vplivati na jedrsko varnost.
(6) Organ, pristojen za jedrsko varnost, odvzame pooblastilo za
pooblaščenega izvedenca za sevalno in jedrsko varnost po uradni dolžnosti ali
na pobudo pristojnega inšpektorja, če pooblaščeni izvedenec ne izpolnjuje
pogojev, na podlagi katerih je bilo pooblastilo izdano.
59. člen
(pridobitev pooblastila za pooblaščenega
izvedenca za sevalno in jedrsko varnost)
(1) Pravne osebe pridobijo pooblastilo za
izvajanje del pooblaščenega izvedenca za sevalno in jedrsko varnost, če za
posamezna področja jedrske in sevalne varnosti, za katera nameravajo pridobiti
pooblastilo, imenujejo odgovorne strokovnjake ter izmed njih določijo
odgovornega vodjo področja jedrske in sevalne varnosti in izpolnjujejo za
izvajanje del pooblaščenega izvedenca predpisane pogoje.
(2) Odgovorni strokovnjak jedrske in
sevalne varnosti je lahko posameznik, ki izpolnjuje naslednje pogoje:
-
da je končal študijski program najmanj druge stopnje tehnične ali naravoslovne
smeri in
-
da ima po končanem študiju najmanj sedem let delovnih izkušenj na
področju sevalne in jedrske varnosti.
(3) Preverjanje izpolnjevanja pogojev za izvajanje del pooblaščenega izvedenca za sevalno in
jedrsko varnost zagotavlja organ, pristojen za jedrsko varnost.
(4) Minister, pristojen za okolje, določi
program preverjanja pogojev iz prejšnjega odstavka.
(5) Minister,
pristojen za okolje, določi podrobneje evidence pooblaščenih izvedencev, način
in obseg rednega in izjemnega poročanja, obliko in
vsebino strokovnega mnenja ter druge pogoje, ki jih
morajo v zvezi z ocenjevanjem sevalne in jedrske varnosti izpolnjevati
pooblaščeni izvedenci za posamezno področje sevalne in jedrske varnosti.
60. člen
(uporaba izkušenj obratovalnih dogodkov)
(1) Upravljavec sevalnega ali jedrskega
objekta mora zagotoviti, da se izvajajo programi spremljanja obratovalnih izkušenj sevalnih ali jedrskih objektov.
(2) Ugotovitve programov iz prejšnjega
odstavka mora upravljavec sevalnega ali jedrskega objekta upoštevati pri
ocenjevanju, preverjanju in izboljšanju sevalne in jedrske varnosti.
(3) Minister, pristojen za okolje, določi
vsebino programov ter način in pogostost poročanja o izvajanju programov
spremljanja obratovalnih izkušenj sevalnih ali jedrskih
objektov.
61. člen
(zagotovitev finančnih sredstev)
(1) Upravljavec sevalnega ali jedrskega
objekta mora imeti za izvajanje predpisanih ukrepov sevalne ali jedrske
varnosti zagotovljena finančna sredstva v vsej obratovalni dobi objekta in do
zaključka razgradnje in, če je objekt odlagališče, za njegov dolgoročni nadzor
po njegovem zaprtju.
(2) Finančna sredstva iz prejšnjega
odstavka morajo biti zadostna tudi za plačilo vseh stroškov ravnanja z radioaktivnimi odpadki in izrabljenim
gorivom, ki nastajajo zaradi obratovanja objekta in med njegovo razgradnjo ali
dekontaminacijo.
(3) Finančna sredstva iz prvega odstavka
tega člena morajo upravljavcu objekta zagotavljati vsakokratni lastniki objekta
v višini vseh stroškov obratovanja in investicijskega vzdrževanja vključno z
vlaganji v tehnološko obnovo, povezano z ukrepi sevalne ali jedrske varnosti.
(4) Uporabnik visokoaktivnega vira
sevanja mora imeti zagotovljena finančna sredstva za varno ravnanje z virom po
prenehanju njegove uporabe, za primere, da uporabnik preneha poslovati ali da
postane plačilno nesposoben.
(5) Vlada določi
obliko jamstev in način uveljavljanja jamstev za finančna sredstva, potrebna za
zaustavitev obratovanja in razgradnjo objekta, v primeru subsidiarnega
ukrepanja države zaradi stečaja upravljavca ali če upravljavec opusti izvajanje
ukrepov sevalne ali jedrske varnosti ter obliko jamstev in način uveljavljanja jamstev za finančna
sredstva iz prejšnjega odstavka tega člena.
(6) Če se gradnja
odlagališča ali razgradnja jedrskega objekta financira iz sredstev namenskega
sklada, ustanovljenega z zakonom, se finančna sredstva iz prvega odstavka tega
člena, potrebna za zaustavitev obratovanja in razgradnjo objekta, zagotavljajo
v skladu s predpisi o
financiranju razgradnje jedrskega objekta, gradnje odlagališča radioaktivnih
odpadkov in izrabljenega goriva, in jamstva niso potrebna.
(7) Ustreznost zagotavljanja finančnih
sredstev, višine in oblike jamstev ter načina uveljavljanja jamstev ugotavlja
organ, pristojen za jedrsko varnost, v postopku izdaje soglasja za začetek
poskusnega obratovanja sevalnega ali jedrskega objekta ali organ, ki je po 11.
členu tega zakona pristojen za izdajo dovoljenja za izvajanje sevalne
dejavnosti, v postopku izdaje tega dovoljenja.
62. člen
(kvalifikacije delavcev)
(1) V vseh
fazah objekta, od umeščanja v prostor, projektiranja, gradnje, poskusnega
obratovanja in obratovanja, prenehanja obratovanja in do zaključka razgradnje
sevalnega ali jedrskega objekta, mora investitor oziroma upravljavec zagotoviti
zadostno število delavcev s primernimi znanji in spretnostmi, ki so
usposobljeni in dodatno šolani za vse dejavnosti v zvezi s sevalno in jedrsko
varnostjo glede na fazo, v kateri se objekt nahaja. Upravljavec mora zagotoviti
ustrezen odnos delavcev do sevalne in jedrske varnosti.
(2) Dela in naloge upravljanja tehnološkega
procesa v objektu iz prejšnjega odstavka in nadzora nad tem upravljanjem smejo
opravljati delavci, ki izpolnjujejo predpisane pogoje glede strokovne
usposobljenosti, psihofizičnih lastnosti in odvisnosti od alkohola, mamil ali drugih psihoaktivnih sredstev.
(3) Delodajalec mora zagotavljati redno
obnavljanje strokovnega znanja delavcev iz prejšnjega odstavka ter preverjati njihovo usposobljenost, psihofizične lastnosti in
odvisnosti od alkohola, mamil ali drugih
psihoaktivnih sredstev.
(4) Pooblaščeni zdravnik mora za
vsakega delavca iz prvega odstavka tega člena voditi evidenco zdravstvenega
varstva v skladu z 41. členom tega zakona.
(5) Upravljavec sevalnega ali
jedrskega objekta mora za vsakega delavca iz drugega odstavka tega člena
hraniti zapise o opravljenem usposabljanju vključno z ocenami dosežene
strokovne usposobljenosti glede na zahteve za ustrezno delovno mesto.
Upravljavec mora te zapise hraniti še eno leto po tem, ko je delavec prenehal
delati pri upravljavcu.
(6) Organ, pristojen za jedrsko
varnost, vodi za vsak jedrski ali sevalni objekt evidenco oseb, katerih
strokovna usposobljenost je bila preverjena in ki izpolnjujejo pogoje za
opravljanje določenih del in nalog in jim je bilo izdano dovoljenje, in oseb,
ki jim je bilo odvzeto dovoljenje.
(7) Izpolnjevanje
pogojev za dela in naloge iz drugega odstavka tega člena izkazuje delavec z
dovoljenjem, ki mu ga za opravljanje teh del in nalog izda organ, pristojen za
jedrsko varnost, za največ pet let.
(8) Organ,
pristojen za jedrsko varnost, imenuje posebno strokovno
komisijo za preverjanje izpolnjevanja predpisanih pogojev delavcev za
opravljanje del in nalog iz drugega odstavka tega člena.
(9) Dovoljenje za
opravljanje del in nalog iz drugega odstavka tega člena se izda za določen čas
na podlagi poročila komisije za preverjanje izpolnjevanja predpisanih pogojev o
uspešno opravljeni preveritvi delavca v zvezi s pogoji za opravljanje del in
nalog iz drugega odstavka tega člena.
(10) Organ,
pristojen za jedrsko varnost, odvzame dovoljenje za
opravljanje del in nalog iz drugega odstavka tega člena, če je komisija za
preverjanje izpolnjevanja predpisanih pogojev pri pregledu rednega preverjanja
ali pri izrednem pregledu na pobudo pristojnega inšpektorja ugotovila, da
delavec ne izpolnjuje pogojev, na podlagi katerih je bilo dovoljenje izdano.
(11) Organ,
pristojen za jedrsko varnost, v soglasju z ministrom,
pristojnim za zdravje, določi dela in naloge, za katere morajo delavci
izpolnjevati pogoje iz drugega odstavka tega člena, podrobneje določi pogoje
glede strokovne usposobljenosti, psihofizičnih lastnosti in odvisnosti od
alkohola, mamil ali drugih psihoaktivnih
sredstev način preverjanja teh pogojev, pogostost pregledov rednega
preverjanja in sestavo komisije za preverjanje izpolnjevanja predpisanih
pogojev.
63. člen
(sistem vodenja)
(1) Investitor ali upravljavec sevalnega
ali jedrskega objekta mora zagotoviti, da je objekt voden varno in v skladu z
določbami tega zakona.
(2) Upravljavec sevalnega ali jedrskega
objekta mora vzpostaviti, izvajati, ocenjevati in nenehno izboljševati sistem
vodenja, ki združuje vse zahteve glede varnosti, zdravja, okolja, fizičnega
varovanja, varnosti informacijskih sistemov in podatkov, kakovosti in
gospodarnosti, ter zagotavlja, da se varnostni vidiki ustrezno upoštevajo pri
vseh dejavnostih upravljavca sevalnega ali jedrskega objekta.
(3) Upravljavec objekta iz prejšnjega
odstavka mora sistem vodenja opisati v dokumentih sistema vodenja.
(4) Upravljavec sevalnega ali jedrskega
objekta mora vzpostaviti odnos in obnašanje zaposlenih v svoji organizaciji, ki
ima za posledico dobro varnostno kulturo. Varnostna kultura mora biti vključena
v sistem vodenja. Upravljavec mora s samoocenjevanjem in rednimi pregledi
sistema vodenja preverjati ustreznost in učinkovitost varnostne kulture.
(5) Upravljavec sevalnega ali jedrskega
objekta mora kot del svojega sistema vodenja vzpostaviti nadzor nad dobavitelji
opreme in izvajalci del, in sicer glede na njihov pomen za jedrsko varnost.
Preverjeni in odobreni dobavitelji in izvajalci del morajo biti uvrščeni na
ustrezen seznam odobrenih dobaviteljev upravljavca.
(6) Upravljavec sevalnega ali jedrskega
objekta mora kot del svojega sistema vodenja vzpostaviti nadzor nad pogodbenimi
izvajalci in zagotavljati, da dela izvajajo podjetja, ki imajo vzpostavljen
sistem vodenja kakovosti in imajo na strokovnem področju naročenih del
usposobljene in izkušene delavce.
(7) Upravljavec sevalnega ali jedrskega
objekta mora kot del svojega sistema vodenja vzpostaviti postopke za
zagotavljanje vnosa ali vgradnje samo takšne opreme, ki ustreza veljavnim
standardom, specifikacijam ali tehničnim zahtevam.
(8) Minister, pristojen za okolje, določi
podrobnejše zahteve glede sistema vodenja ter vsebine in oblike dokumentacije
sistema vodenja.
4.3 Posegi v prostor
64. člen
(umestitev jedrskega objekta v prostor)
(1) Jedrski objekt se načrtuje z državnim
prostorskim načrtom. Za pripravo in sprejem državnega prostorskega načrta se
uporabljajo predpisi s področja prostorskega načrtovanja, varstva okolja in
drugi predpisi, v kolikor ta zakon ne določa drugače.
(2) Za državne prostorske načrte, s
katerimi se načrtuje jedrski objekt, je v postopku sprejemanja potrebno
pridobiti tudi smernice in mnenje organa, pristojnega za jedrsko varnost.
(3) Organ, pristojen za jedrsko varnost v
postopku priprave smernic določi podrobno vsebino okoljskega poročila v delu,
ki se nanaša na jedrsko in sevalno varnost, pri čemer določi stopnje dovoljene
obremenjenosti okolja zaradi ionizirajočih sevanj.
(4) V okoljskem poročilu je treba v delu,
ki se nanaša na jedrsko in sevalno varnost, ovrednotiti:
-
vse dejavnike na območju za umestitev jedrskega objekta v prostor, ki
lahko vplivajo na jedrsko in sevalno varnost objekta med njegovo obratovalno
dobo in razgradnjo, za odlagališče pa tudi po njegovem zaprtju,
-
vpliv zaradi obratovanja ali razgradnje objekta na prebivalstvo in
okolje, za odlagališče pa tudi vpliv po njegovem zaprtju.
(5) Za pridobitev prvega mnenja organa,
pristojnega za jedrsko varnost na predloženo variantno rešitev in okoljsko
poročilo je poleg vsebin, ki jih določa zakon, ki ureja umeščanje prostorskih
ureditev državnega pomena v prostor, potrebno priložiti strokovno mnenje
pooblaščenega izvedenca za sevalno in jedrsko varnost o ustreznosti okoljskega
poročila s področja sevalne in jedrske varnosti.
64.a člen
(občinski in regionalni prostorski načrt)
(1) Pripravljavec občinskega oziroma
podrobnega občinskega prostorskega načrta in regionalnega prostorskega načrta
mora pri načrtovanju upoštevati območja omejene rabe prostora zaradi jedrskega
objekta, kjer je zaradi ukrepov sevalne in jedrske varnosti posameznega
jedrskega objekta raba prostora omejena, in omejitve rabe tega prostora.
(2) Za občinske ali podrobne občinske
prostorske načrte in regionalne prostorske načrte, v katerih se načrtujejo
posegi na območju omejene rabe prostora zaradi ukrepov sevalne in jedrske
varnosti, je v postopku sprejemanja treba pridobiti smernice in mnenje organa,
pristojnega za jedrsko varnost.
65. člen
(črtan)
65.a člen
(okoljevarstveno soglasje)
Za jedrski objekt je treba pridobiti
okoljevarstveno soglasje, skladno z določbami zakona, ki ureja varstvo okolja in zakona, ki ureja umeščanje prostorskih
ureditev državnega pomena v prostor. Pogoje, obseg in
vsebino poročila o vplivih na okolje v delu, ki se nanaša na sevalno in jedrsko
varnost, določi organ, pristojen za izdajo okoljevarstvenega soglasja, na
podlagi predloga organa, pristojnega za jedrsko varnost.
65.b člen
(predhodno soglasje o sevalni in jedrski
varnosti)
(1) V postopku izdaje okoljevarstvenega
soglasja za jedrski objekt mora organ, pristojen za izdajo okoljevarstvenega
soglasja, pred javno razgrnitvijo osnutka okoljevarstvenega soglasja za jedrski
objekt pridobiti od organa, pristojnega za jedrsko varnost, osnutek predhodnega
soglasja o sevalni in jedrski varnosti.
(2) Organ, pristojen za jedrsko varnost,
izda osnutek predhodnega soglasja iz prejšnjega odstavka v 60 dneh.
(3) Za pridobitev osnutka predhodnega
soglasja iz prvega odstavka tega člena je potrebno priložiti strokovno mnenje
pooblaščenega izvedenca za sevalno in jedrsko varnost o ustreznosti poročila o
vplivih na okolje, zlasti z vidika varstva prebivalstva med njegovo obratovalno
dobo in razgradnjo, za odlagališče pa tudi po njegovem zaprtju.
(4) V osnutku predhodnega soglasja iz
prvega odstavka tega člena se določijo predvsem:
-
obseg območja omejene rabe prostora zaradi izvajanja ukrepov sevalne in
jedrske varnosti in omejitve rabe prostora v takem območju,
-
drugi predpisani pogoji jedrske in sevalne varnosti.
(5) Po zaključenem postopku sodelovanja
javnosti in postopku presoje čezmejnih vplivov na okolje po zakonu, ki ureja
varstvo okolja, je potrebno pridobiti od organa, pristojnega za jedrsko varnost,
predhodno soglasje o sevalni in jedrski varnosti.
(6) Za pridobitev predhodnega soglasja iz
prejšnjega odstavka je poleg dokumentacije, ki jo določa zakon, ki ureja
varstvo okolja, potrebno priložiti še strokovno mnenje pooblaščenega izvedenca
za sevalno in jedrsko varnost o ustreznosti poročila o vplivih na okolje,
zlasti z vidika varstva prebivalstva med njegovo obratovalno dobo in
razgradnjo, za odlagališče pa tudi po njegovem zaprtju.
(7) Predhodno soglasje iz petega odstavka
tega člena se šteje za drugo mnenje po zakonu, ki ureja umeščanje prostorskih
ureditev državnega pomena v prostor.
(8) Zoper predhodno soglasje iz petega
odstavka tega člena ni dovoljena posebna pritožba, ampak se ga lahko izpodbija
le v pritožbi zoper okoljevarstveno soglasje iz 65.a člena tega zakona.
66. člen
(prenehal
veljati)
67. člen
(prenehal
veljati)
4.4 Gradnje oziroma izvedbe rudarskih del
68. člen
(soglasje h gradnjam, ki vplivajo na
jedrsko varnost)
(1) K vlogi za izdajo gradbenega
dovoljenja, zaradi katerih je treba izvajati ukrepe jedrske varnosti, mora
investitor priložiti soglasje organa, pristojnega za jedrsko varnost.
(2) Gradnja iz prejšnjega odstavka
je:
-
gradnja jedrskega objekta po določbah zakona, ki ureja graditev
objektov,
-
gradnja ali sprememba namembnosti objekta na območju omejene rabe
prostora jedrskega objekta, ki vplivajo na jedrsko varnost,
-
gradnja ali sprememba namembnosti objekta znotraj območja jedrskega
objekta.
(3) Vlada določi merila za določitev
območij omejene rabe prostora zaradi jedrskega objekta, merila za prepovedi
gradenj na teh območjih in vrste objektov po enotni klasifikaciji, ki se smejo
graditi na teh območjih in za katere je treba k vlogi za izdajo gradbenega
dovoljenja priložiti soglasje organa, pristojnega za jedrsko varnost.
69. člen
(soglasje h gradnjam, ki vplivajo na sevalno varnost)
(1) K vlogi za izdajo gradbenega dovoljenja, zaradi katerih je treba izvajati ukrepe sevalne
varnosti, mora investitor priložiti soglasje organa, pristojnega za
jedrsko varnost, razen za manj pomemben sevalni objekt,
namenjen izvajanju sevalne dejavnosti v zdravstvu ali veterinarstvu, za
katerega se mora priložiti soglasje organa,
pristojnega za varstvo pred sevanji.
(2) Gradnja objekta iz prejšnjega odstavka
je:
-
gradnja sevalnega objekta po določbah zakona, ki ureja graditev
objektov,
-
gradnja manj pomembnega sevalnega objekta,
-
gradnja ali sprememba namembnosti objekta znotraj območja sevalnega
objekta.
(3) (črtan)
70. člen
(projektni pogoji za gradnje, ki vplivajo
na sevalno in jedrsko varnost)
(1) Za gradnje
iz 68., 69. in 75. člena tega zakona, za katere organ,
pristojen za izdajo soglasja po tem zakonu, ni podal mnenja in projektnih
pogojev iz 64. člena tega zakona, lahko investitor
pridobi projektne pogoje.
(2) K vlogi za pridobitev projektnih
pogojev je treba priložiti idejno zasnovo.
(3) Organ, pristojen za jedrsko varnost,
izda projektne pogoje iz prvega odstavka tega člena v 60 dneh, razen za gradnje
iz druge alinee drugega odstavka 68. člena tega zakona, za katere mora izdati
projektne pogoje v 30 dneh.
70.a člen
(projektne osnove jedrskega objekta)
(1) Investitor, ki namerava graditi nov
sevalni ali jedrski objekt, mora zanj pripraviti projektne osnove kot del:
-
posebne varnostne analize v postopku priprave državnega prostorskega
načrta iz 64. člena tega zakona,
-
poročila o vplivih na okolje v postopku pridobitve predhodnega soglasja
o jedrski in sevalni varnosti iz 65.b člena tega zakona oziroma
-
varnostnega poročila v vseh poznejših postopkih iz 71. člena tega
zakona.
(2) Projektne osnove morajo zagotoviti
preventivne in, če ti odpovejo, zaščitne ukrepe proti posledicam, ki lahko
nastanejo zaradi prehodnih pojavov in projektnih nezgod. Projektne rešitve in
ukrepi morajo zagotoviti, da doze sevanja, ki bi jih prejelo prebivalstvo v
okolici objekta in zaposleni v objektu ne presegajo predpisanih vrednosti
oziroma da so te čim nižje.
(3) Za preprečevanje izpustov radioaktivnih
snovi in zaščito pred njimi je treba uveljaviti načelo obrambe v globino tako,
da se s projektom zagotovi nabor fizičnih pregrad in varnostnih ukrepov, ki
prispevajo k učinkovitem omejevanju širjenja radioaktivnih snovi iz objekta.
(4) Minister, pristojen za okolje,
podrobneje določi pogoje, ki jih morajo izpolnjevati projektne osnove sevalnega
ali jedrskega objekta, način njihove priprave osnov in njihovega vzdrževanja.
71. člen
(varnostno poročilo)
(1) K vlogi za pridobitev soglasja iz 68., 69. in 75. člena tega zakona mora investitor, ki namerava
graditi nov sevalni ali jedrski objekt ali izvajati
rudarska dela, priložiti projektno dokumentacijo, varnostno poročilo in mnenje
pooblaščenega izvedenca za sevalno in jedrsko varnost o sevalni in jedrski
varnosti objekta na podlagi vseh priloženih dokumentov.
(2) Varnostno poročilo za objekt, ki se
gradi, mora prikazati:
-
projektne osnove objekta in temeljne varnostne rešitve,
-
lokacijo objekta z analizo lokacije glede sevalne in jedrske varnosti,
-
tehnične karakteristike objekta, vključno z opisom radioaktivnih snovi
oziroma jedrskih snovi in drugih virov sevanja,
-
varstvo pred ionizirajočimi sevanji, vključno z oceno varstva pred
sevanji,
-
oceno izpostavljenosti prebivalstva in okolja,
-
organizacijo dela, vključno s programi strokovnega usposabljanja in
organiziranostjo varstva pred sevanji,
-
ravnanje z radioaktivnimi odpadki in izrabljenim gorivom,
-
fizično varovanje objekta,
-
načrt zaščite in reševanja objekta po predpisih o varstvu pred naravnimi
in drugimi nesrečami oziroma navodila za ukrepanje ob izrednih dogodkih
objekta, če gre za objekt, za katerega načrta zaščite in reševanja objekta po
predpisih o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami ni treba izdelati,
-
programe poskusnega obratovanja, če gre za gradnjo objekta,
-
varnostno analizo, obratovalne pogoje in omejitve za varno obratovanje
za čas poskusnega obratovanja in med rednim obratovanjem,
-
sistem vodenja,
-
predvidene izpuste radioaktivnih snovi v okolje,
-
program meteoroloških meritev in obratovalnega monitoringa
radioaktivnosti,
-
predvideno razgradnjo objekta,
-
opis objekta in načrt dolgoročnega nadzora po zaprtju, če gre za
odlagališče.
(3) Oseba, ki
namerava graditi objekt, mora zagotoviti, da se varnostno poročilo dopolni, če
pride med gradnjo objekta ali v času poskusnega obratovanja do sprememb stanja,
na katerega se nanaša varnostno poročilo.
(4) Organ,
pristojen za jedrsko varnost, odobri varnostno poročilo v
postopku izdaje soglasja iz 68., 69. in 75. člena tega zakona.
(5) Če se vloga iz prvega odstavka tega
člena nanaša na gradbena ali druga dela na obstoječem jedrskem ali sevalnem
objektu, njegovo rekonstrukcijo, dozidavo ali nadzidavo, mora upravljavec k
vlogi za pridobitev soglasja h gradnji priložiti projektno dokumentacijo in
predlog morebitnih sprememb varnostnega poročila. V takem primeru se gradnja
šteje za spremembo po 83. členu tega zakona in mora upravljavec pred njeno
uvedbo izpeljati varnostno oceno in pridobiti morebitno odobritev organa,
pristojnega za jedrsko varnost.
(6) Minister,
pristojen za okolje, podrobneje določi vsebino projektne dokumentacije iz
prvega in petega odstavka
tega člena in vsebino varnostnega poročila.
72. člen
(načrt fizičnega varovanja)
K varnostnemu poročilu iz prejšnjega člena
mora investitor priložiti načrt fizičnega varovanja iz 119. člena tega zakona
kot ločen in tajen dokument v skladu s predpisi o tajnosti podatkov.
73. člen
(odlaganje izrabljenega goriva in
radioaktivnih odpadkov)
(1) Z
varnostnimi analizami odlagališča se oceni vsa možna tveganja zaradi
izrabljenega goriva ali radioaktivnih odpadkov in oceni izpostavljenost
delavcev in prebivalstva med obratovanjem in po zaprtju odlagališča ter med
vzdrževanjem odlagališča in izvajanjem dolgoročnega nadzora zaprtega odlagališča.
(2) Z načrtom dolgoročnega nadzora odlagališča po zaprtju se mora
prikazati:
-
obseg in vsebino poobratovalnega monitoringa radioaktivnosti iz 124.
člena tega zakona za odlagališče in monitoringa naravnih pojavov, ki vplivajo
na dolgoročno stabilnost odlagališča, in delovanje posameznih delov
odlagališča,
-
merila, na podlagi katerih se glede na rezultate poobratovalnega
monitoringa iz prejšnje alinee in inšpekcijskega nadzora odloča o izvedbi
vzdrževalnih del na zaprtem odlagališču.
(3) Organ, pristojen za jedrsko varnost,
odobri načrt dolgoročnega nadzora zaprtega odlagališča v postopku izdaje
soglasja h gradnji iz 68. člena tega zakona in v postopku izdaje dovoljenja za
zaprtje odlagališča iz 79. člena tega zakona.
74. člen
(drugi predpisi in smernice)
(1) Minister, pristojen za okolje, ali
minister, pristojen za zdravje, lahko sam ali v soglasju z drugimi pristojnimi
ministri, če se vsebina predpisa nanaša tudi na njihovo področje dela, določi
za sevalne, jedrske in za manj pomembne sevalne objekte projektna načela, način priprave
projektnih osnov, pravila ravnanja, tehnične zahteve
in oblike obveznega ravnanja v zvezi s sevalno ali jedrsko varnostjo.
(2) Organ, pristojen za jedrsko
varnost, in organ, pristojen za varstvo pred sevanji, lahko skupaj ali vsak
posebej na spletni strani ali na drug primeren način objavljata neobvezna
navodila, priporočila ali praktične smernice v zvezi z jedrsko varnostjo in
varstvom pred sevanji.
75. člen
(soglasje k rudarskim delom)
(1) Pred izdajo
dovoljenj na podlagi zakona, ki ureja rudarstvo, za pridobivanje ali opustitev
pridobivanja jedrskih mineralnih surovin in z njimi povezanimi gradnjami, mora
investitor pridobiti soglasje organa, pristojnega za jedrsko varnost.
(2) K vlogi za pridobitev soglasja iz
prejšnjega odstavka je treba priložiti predvsem:
-
dokumentacijo, določeno s predpisi o rudarstvu,
-
varnostno poročilo iz 71. člena, iz katerega je razvidno, da so pri
načrtovanju rudarskih del upoštevani predpisi s področja sevalne varnosti,
-
če gre za odlagališče rudarske ali hidrometalurške jalovine pa tudi
načrt dolgoročnega nadzora odlagališča rudarske ali hidrometalurške jalovine,
-
mnenje pooblaščenega izvedenca za sevalno in jedrsko varnost o sevalni
ali jedrski varnosti objekta.
76. člen
(odlagališče rudarske in hidrometalurške
jalovine)
(1) Vlogi za pridobitev soglasja h
gradnji odlagališča rudarske ali hidrometalurške jalovine, ki nastane pri
pridobivanju jedrskih mineralnih surovin, je treba poleg dokumentacije iz
drugega odstavka prejšnjega člena priložiti tudi overjeno listino o brezplačnem
prenosu zemljišč, ki jih zajema območje odlaganja, v last države in načrt
njihovega prenosa.
(2) Z varnostnim poročilom o odlagališču
rudarske jalovine ali hidrometalurške jalovine se mora oceniti vsa možna
tveganja zaradi odloženih radioaktivnih snovi in oceniti izpostavljenost
prebivalcev in na odlagališču zaposlenih izpostavljenih delavcev med njegovim
obratovanjem in po zaprtju odlagališča.
(3) Z načrtom dolgoročnega nadzora
odlagališča rudarske ali hidrometalurške jalovine se prikaže:
-
obseg in vsebino poobratovalnega monitoringa radioaktivnosti za
odlagališče in monitoringa naravnih pojavov, ki vplivajo na dolgoročno
stabilnost zaprtega odlagališča, in delovanje posameznih delov odlagališča;
-
merila, na podlagi katerih se glede na rezultate poobratovalnega
monitoringa iz prejšnje alinee in inšpekcijskega nadzora odloča o izvedbi
vzdrževalnih del na zaprtem odlagališču.
(4) Organ, pristojen za jedrsko
varnost, odobri načrt dolgoročnega nadzora odlagališča
rudarske ali hidrometalurške jalovine v postopku izdaje soglasja iz 75. člena tega zakona in v postopku izdaje dovoljenja za zaprtje
odlagališča rudarske ali hidrometalurške jalovine iz 79. člena tega zakona.
(5) Organ, pristojen za jedrsko varnost, podrobneje določi vsebino varnostnega poročila in vsebino načrta
dolgoročnega nadzora odlagališča v postopku izdaje
soglasja h gradnji iz 75. člena tega zakona.
77. člen
(izdaja soglasja)
(1) Soglasje iz
68., 69. in 75. člena tega zakona se izda v 90 dneh po prejemu popolne vloge,
razen za gradnje iz druge alinee drugega odstavka 68. člena tega zakona, za
katere se soglasje izda v 30 dneh.
(2) Če gre za soglasje k gradnji objekta,
se v soglasju lahko določijo tudi pogoji poskusnega obratovanja in način ter
čas njegovega trajanja.
(3) Če gre za gradnjo nove jedrske
elektrarne ali odlagališča radioaktivnih odpadkov ali izrabljenega goriva, se
soglasje iz prvega odstavka tega člena izda v 24 mesecih.
(4) Organ, pristojen za jedrsko varnost,
lahko, še preden je vloga iz prejšnjega odstavka popolna, investitorju gradnje
jedrske elektrarne ali odlagališča radioaktivnih odpadkov ali izrabljenega
goriva z odločbo odobri vlogo za:
-
delitev vsebin, potrebnih za dokazovanje izpolnjevanja pogojev za
pridobitev soglasja iz prejšnjega odstavka na vsebinsko zaključene tematske
sklope,
-
določitev obsega dokumentacije za posamezni tematski sklop,
-
določitev rokov za dostavo dokumentacije za izdajo mnenj k posameznim
tematskim sklopom in
-
določitev rokov za izdajo mnenj k posameznim tematskim sklopom in za
končno soglasje.
(5) V primerih iz prejšnjega odstavka so
pozitivna mnenja pogoj za končno soglasje iz 68. in 69. člena tega zakona. Pri
pripravi končnega soglasja mora organ, pristojen za jedrsko varnost, presoditi
medsebojno skladnost posameznih tematskih sklopov, za katere so bila že izdana
mnenja, in celovito presoditi izpolnjevanje vseh pogojev za zagotavljanje
jedrske in sevalne varnosti objekta.
(6) Soglasje
preneha veljati, če v treh letih od dneva
pravnomočnosti soglasja ni bila začeta gradnja ali razgradnja objekta iz 68. in
69. člena tega zakona ali niso bila začeta rudarska dela iz 75. člena tega
zakona.
(7) Soglasje
se lahko na podlagi vloge imetnika podaljša za največ 24 mesecev, če so
izpolnjeni vsi pogoji, ki so bili potrebni za njegovo izdajo.
4.5 Poskusno obratovanje sevalnih in
jedrskih
objektov
78. člen
(poskusno obratovanje sevalnih in jedrskih
objektov)
(1) Vsak sevalni in jedrski objekt mora po
zaključku gradnje najprej poskusno obratovati.
(2) Za začetek poskusnega obratovanja
sevalnega ali jedrskega objekta je treba pridobiti soglasje organa,
pristojnega za jedrsko varnost.
(3) K vlogi za pridobitev soglasja k
začetku poskusnega obratovanja je treba predložiti varnostno poročilo, ki mora
biti dopolnjeno v skladu s spremembami, ki nastanejo v času gradnje, mnenje
pooblaščenega izvedenca za sevalno in jedrsko varnost o sevalni in
jedrski varnosti objekta in drugo predpisano dokumentacijo.
(4) Varnostno poročilo in predloženo
dokumentacijo iz prejšnjega odstavka organ, pristojen za jedrsko varnost, odobri v postopku izdaje soglasja k začetku poskusnega
obratovanja.
(5) Minister, pristojen za okolje,
podrobneje določi vsebino vloge za pridobitev soglasja za začetek poskusnega
obratovanja in vsebino dokumentacije iz tretjega odstavka tega člena.
(6) Ministrstvo,
pristojno za graditev, odobri poskusno obratovanje za
določen čas, vendar ne za več kot dve leti.
(7) Soglasje za poskusno obratovanje se
lahko na podlagi vloge imetnika podaljša za največ šest mesecev, če so izpolnjeni vsi pogoji, ki so po izteku veljavnosti soglasja
predpisani za njegovo izdajo.
(8) Proti odločbi o zavrnitvi ali odobritvi
soglasja k začetku poskusnega obratovanja ni pritožbe.
4.6 Obratovanje sevalnih in jedrskih
objektov
79. člen
(dovoljenje za obratovanje,
razgradnjo, odlaganje in zaprtje odlagališča )
(1) Investitor oziroma upravljavec objekta,
ki namerava:
1.
začeti ali prenehati z obratovanjem jedrskega objekta,
2.
začeti ali prenehati z obratovanjem sevalnega objekta,
3.
začeti z odlaganjem izrabljenega goriva na odlagališču izrabljenega
goriva ali radioaktivnih odpadkov na odlagališču radioaktivnih odpadkov,
4.
zapreti odlagališče izrabljenega goriva ali odlagališče radioaktivnih
odpadkov,
5.
začeti ali zaključiti razgradnjo jedrskega objekta,
6.
začeti ali zaključiti razgradnjo sevalnega objekta,
7.
zaključiti rudarska dela za opustitev pridobivanja jedrskih mineralnih
surovin,
8.
začeti z odlaganjem rudarske in hidrometalurške jalovine, ki nastaja pri
pridobivanju jedrskih surovin,
9.
zapreti odlagališče rudarske in hidrometalurške jalovine, ki nastaja pri
pridobivanju jedrskih surovin,
10. shranjevati
sveže gorivo na gradbišču jedrske elektrarne ali raziskovalnega reaktorja,
mora pridobiti dovoljenje organa, pristojnega
za jedrsko varnost.
(2) Dovoljenje za obratovanje objekta in
zaključek razgradnje objekta, odlaganje ali zaprtje iz prejšnjega odstavka se izda:
-
po pridobljenem uporabnem dovoljenju, ki se ga izda v skladu s predpisi
o graditvi objektov, če gre za začetek obratovanja iz 1. in 2. točke ali začetek
odlaganja iz 3. točke prejšnjega odstavka,
-
po izpolnitvi vseh pogojev za prenehanje obratovanja objekta ali
odlagališča, če gre za prenehanje obratovanja iz 1. in 2. točke ali zaprtja
odlagališča iz 4. točke prejšnjega odstavka,
-
po izpolnitvi vseh pogojev razgradnje objekta, če gre za razgradnjo
objekta iz 5. in 6. točke prejšnjega odstavka,
-
po izpolnitvi vseh pogojev za končanje rudarskih del, če gre za
zaključitev rudarskih del iz 7. točke in za zaprtje odlagališča iz 9. točke
prejšnjega odstavka,
-
po pridobljenem uporabnem dovoljenju za objekt za shranjevanje svežega
goriva, ki se ga izda v skladu s predpisi o graditvi objektov,
če gre za shranjevanje svežega goriva iz 10. točke prejšnjega odstavka.
(3) Pogoje iz prejšnjega odstavka določi organ,
pristojen za jedrsko varnost, v soglasjih iz 68., 69., 75. ali 76. člena tega zakona.
(4) Za sevalne in jedrske objekte se
šteje, da je s pridobitvijo soglasja iz prejšnjega člena ali dovoljenja iz tega
člena izdelano navodilo, ki določa pravila za uporabo ali obratovanje in
vzdrževanje objekta po zakonu, ki ureja graditev objektov.
(5) Po zaključku izvajanja rudarskih del pri gradnji objektov, ki se v
skladu s tem zakonom štejejo za sevalni objekt, je dovoljenje iz prvega
odstavka tega člena pogoj za pridobitev odločbe o prenehanju pravic in
obveznosti po zakonu, ki ureja rudarstvo.
80. člen
(vloga za pridobitev dovoljenja)
(1) K vlogi za pridobitev dovoljenja iz 79.
člena tega zakona je treba predložiti varnostno poročilo, mnenje pooblaščenega
izvedenca za sevalno in jedrsko varnost o sevalni in jedrski varnosti
objekta ter drugo predpisano dokumentacijo.
(2) Če gre za razgradnjo objekta, se
vsebina varnostnega poročila nanaša na razgradnjo objekta in z njo povezanimi
ukrepi sevalne ali jedrske varnosti.
(3) Varnostno
poročilo mora biti dopolnjeno v skladu s spremembami, ki nastanejo med
poskusnim obratovanjem in v času gradnje oziroma razgradnje objekta, ali v času
izvajanja rudarskih del, če gre za izkoriščanje ali opustitev izkoriščanja
jedrskih mineralnih surovin.
(4) Dovoljenje izda organ, pristojen
za jedrsko varnost, v 90 dneh po prejemu popolne vloge, če iz
predloženih poročil, načrtov in druge predpisane dokumentacije ter iz podatkov
o poskusnem obratovanju ugotovi, da so izpolnjeni pogoji sevalne oziroma
jedrske varnosti.
(5) Minister,
pristojen za okolje, podrobneje določi vsebino vloge za pridobitev dovoljenja
in vsebino dokumentacije iz prvega odstavka tega člena glede na stopnjo
tveganja za posamezno skupino objektov.
80.a člen
(obratovanje objekta)
(1) Upravljavec sevalnega ali
jedrskega objekta mora v obratovalni dobi objekta zagotoviti, da:
1.
obratuje ali poskusno obratuje v skladu z odobrenimi obratovalnimi
pogoji in omejitvami,
2.
uporablja pisne postopke za obratovanje, poskusno obratovanje, prenehanje
obratovanja ali razgradnjo objekta, ki morajo zajemati vsa stanja objekta,
predvidena v varnostnem poročilu,
3.
spremlja svoje in tuje obratovalne izkušnje in jih uporablja za
načrtovanje in izvedbo varnostnih izboljšav,
4.
spremlja obratovalne kazalnike, ki prikazujejo varnost in obratovanje
objekta in jih uporablja za izboljšanje varnega obratovanja,
5.
spremlja procese staranja opreme in izvaja ukrepe za zmanjšanje ali
odpravo učinkov teh procesov,
6.
vzdržuje, pregleduje in preizkuša sisteme in komponente objekta in s tem
zagotavlja njihovo razpoložljivost, zanesljivost in zmožnost izpolnjevanja
njihovih funkcij,
7.
če je objekt jedrska elektrarna, po zaključku vsakokratnih vzdrževalnih
del ob menjavi goriva pridobi mnenje pooblaščenega izvedenca za sevalno in jedrsko
varnost iz 58. člena tega zakona o jedrski varnosti med in po teh delih,
8.
ima izdelan in upošteva načrt optimizacije varstva pred sevanji, ga
redno pregleduje in posodablja,
9.
v sevalni ali jedrski objekt vnaša ali vgrajuje opremo ter zagotavlja
nadzor nad dobavitelji opreme in izvajalci del ter nad pogodbenimi izvajalci v
skladu z določbami 63. člena tega zakona,
10. ima
izdelan in po potrebi izvaja načrt zaščite in reševanja ali navodila za
ukrepanje ob izrednem dogodku, ki so usklajeni in se izvajajo v sodelovanju z
drugimi organi in organizacijami, pristojnimi za ravnanje v primeru jedrske ali
radiološke nesreče,
11. zagotavlja
usposabljanje in izpopolnjevanje zaposlenih in zunanjih izvajalcev v sevalnem
ali jedrskem objektu,
12. ravna
z radioaktivnimi odpadki tako, da nastaja čim manj radioaktivnih odpadkov in
njihovih izpustov v okolje po aktivnosti in po obsegu ter da se jih obdela in
skladišči na način, ki je primeren za odlaganje in skladen z nacionalnim
programom ravnanja z radioaktivnimi odpadki in izrabljenim gorivom,
13. zagotavlja
obratovalni monitoring radioaktivnosti v okolici sevalnega ali jedrskega
objekta.
(2) Minister, pristojen za okolje,
podrobneje določi zahteve glede obratovanja in poskusnega obratovanja jedrskega
ali sevalnega objekta, uporabe pisnih postopkov, spremljanja obratovalnih
izkušenj, spremljanja obratovalnih kazalnikov, spremljanja procesov staranja in
izvajanja ukrepov za zmanjšanje ali odpravo učinkov teh procesov, vzdrževanja,
pregledovanja in preizkušanja sistemov in komponent objekta, vnašanja ali vgrajevanja opreme, nadzora
nad dobavitelji opreme in izvajalci del ter nad pogodbenimi izvajalci, zagotavljanja usposabljanja in izpopolnjevanja zaposlenih in
zunanjih izvajalcev v objektu, ravnanja z radioaktivnimi odpadki in
zagotavljanja obratovalnega monitoringa radioaktivnosti v okolici sevalnega ali
jedrskega objekta.
(3) Minister, pristojen za okolje, v
soglasju z ministrom, pristojnim za varstvo pred naravnimi in drugimi
nesrečami, lahko podrobno določi tudi zahteve za izdelavo načrtov zaščite in
reševanja za jedrske ali sevalne objekte.
81. člen
(občasni varnostni pregled)
(1) Upravljavec sevalnega ali jedrskega
objekta (v nadaljnjem besedilu: upravljavec objekta) mora zagotavljati redno,
celovito in sistematično ocenjevanje in preverjanje sevalne oziroma jedrske
varnosti objekta z občasnimi varnostnimi pregledi.
(2) Upravljavec objekta mora
najpozneje 40 mesecev pred iztekom veljavnosti obratovalnega dovoljenja
predložiti vsebino, obseg in časovni načrt izvedbe občasnega varnostnega
pregleda v odobritev organu, pristojnemu za jedrsko varnost.
(3) Upravljavec objekta mora med
izvajanjem občasnega varnostnega pregleda o poteku in izvajanju pregleda
poročati organu, pristojnemu za jedrsko varnost.
(4) Minister,
pristojen za okolje, določi pogostost, merila za vsebino, obseg in čas
trajanja, način izvajanja občasnih varnostnih pregledov ter
način poročanja o teh pregledih.
(5) V predpisu iz
prejšnjega odstavka se določijo tudi primeri, v katerih organ, pristojen
za jedrsko varnost, samo odredi izvedbo izrednega
občasnega varnostnega pregleda, če razpolaga z novimi in pomembnimi dokazi o
sevalni ali jedrski varnosti objekta.
(6) Proti odločbi
o izvedbi izrednega občasnega varnostnega pregleda iz prejšnjega odstavka ni pritožbe.
82. člen
(poročilo o občasnem varnostnem pregledu)
(1) Upravljavec objekta mora o občasnem
varnostnem pregledu objekta sestaviti poročilo in ga oddati organu,
pristojnemu za jedrsko varnost, v potrditev.
(2) Če iz poročila o občasnem varnostnem
pregledu izhaja, da je treba zaradi izboljšanja sevalne ali jedrske varnosti izvesti spremembe, mora upravljavec
objekta pripraviti predlog teh sprememb in sprememb varnostnega poročila ter
ravnati na način iz 83. in 84. člena tega zakona.
(3) K vlogi za potrditev poročila o občasnem
varnostnem pregledu mora upravljavec objekta priložiti tudi mnenje
pooblaščenega izvedenca za sevalno in jedrsko varnost o izvedbi in rezultatih občasnega varnostnega pregleda ter o
vplivih predlaganih ukrepov na sevalno in jedrsko varnost objekta.
(4) Organ, pristojen za jedrsko
varnost, potrdi poročilo o občasnem varnostnem pregledu v šestdesetih dneh od
prejema popolne vloge.
(5) Upravljavec objekta mora v petih
letih od dokončnosti odločbe iz prejšnjega odstavka tega člena izvesti spremembe
iz drugega odstavka tega člena.
(6) Organ, pristojen za jedrsko
varnost, lahko na predlog upravljavca objekta, rok iz prejšnjega odstavka tega
člena za posamezne spremembe izjemoma podaljša za največ tri leta.
(7) Potrjeno
poročilo o občasnem varnostnem pregledu je pogoj za podaljšanje veljavnosti
dovoljenja za obratovanje objekta iz 79. člena tega zakona.
82.a člen
(razširjene projektne osnove jedrskega
objekta)
(1) Upravljavec jedrskega objekta mora v
primeru novih spoznanj o sevalni ali jedrski varnosti objekta, sprememb pogojev
lokacije ali drugih razlogov, ki kažejo na možnost izboljšanja že dosežene
ravni varnosti objekta, določiti razširjene projektne osnove za objekt.
(2) Razširjene projektne osnove iz
prejšnjega odstavka je treba pripraviti na podlagi strokovne presoje in
determinističnih ali verjetnostnih analiz, pri čemer se lahko uporabijo tudi
realistične predpostavke.
(3) Razširjene projektne osnove iz prvega
odstavka tega člena morajo zagotoviti odpornost objekta tako, da je verjetnost
za pomembne izpuste radioaktivnih snovi v okolje v primeru dogodka,
predpostavljenega za razširjene projektne osnove, notranje ali zunanje
nevarnosti, zmanjšana na zanemarljivo vrednost.
(4) Razširjene projektne osnove objekta
morajo biti kot del varnostnega poročila o objektu sistematično določene in
dokumentirane tako, da odražajo dejansko stanje objekta.
(5) Minister, pristojen za okolje, določi
obseg, metodologijo priprave in druge pogoje v zvezi z razširjenimi projektnimi
osnovami jedrskega objekta.
83. člen
(odobritev sprememb)
(1) Upravljavec objekta mora vsako
nameravano spremembo v zvezi z objektom ali načinom upravljanja z njim ali
njegovim obratovanjem, vključno z vzdrževalnimi deli, pregledovanjem,
preskušanjem ali uvedbo tehnične, organizacijske ali druge spremembe v zvezi s
temi deli (v nadaljnjem besedilu: sprememba), ki vpliva ali bi posredno lahko
vplivala na vsebino varnostnega poročila, oceniti glede na njen pomen za
sevalno ali jedrsko varnost.
(2) Spremembe so glede na pomen za sevalno
ali jedrsko varnost lahko spremembe:
1.
o katerih je treba organ, pristojen za jedrsko varnost le obvestiti,
2.
katerih izvedbo je treba organu, pristojnemu za jedrsko varnost,
priglasiti,
3.
ki so pomembne za sevalno ali jedrsko varnost in za katerih izvedbo je
treba pridobiti odobritev organa, pristojnega za jedrsko varnost.
(3) K predlogu sprememb iz 3. točke
prejšnjega odstavka mora upravljavec objekta priložiti
predlog spremembe varnostnega poročila, oceno iz
prvega odstavka tega člena in strokovno mnenje pooblaščenega izvedenca za
sevalno in jedrsko varnost o vplivu spremembe na sevalno ali jedrsko varnost
objekta.
(4) K predlogu sprememb iz 2. točke drugega odstavka tega člena mora
upravljavec objekta priložiti oceno iz prvega odstavka tega člena in predlog
morebitne spremembe varnostnega poročila. Upravljavec
objekta lahko začne uvajati predlagane spremembe iz 2. točke drugega odstavka
tega člena potem, ko je organ, pristojen za jedrsko varnost, na podlagi ocene
iz prvega odstavka tega člena pisno potrdil, da ni treba pridobiti odobritve
sprememb.
(5) Če je upravljavec objekta uvedel
spremembe na podlagi obvestila predloga sprememb iz prve točke drugega odstavka
tega člena, mora najpozneje dvanajst mesecev po izvedenih delih obvestiti
organ, pristojen za jedrsko varnost, o izvedenih spremembah.
(6) Upravljavec
objekta mora najpozneje dvanajst mesecev po izvedenih
delih posredovati organu,
pristojnemu za jedrsko varnost, tudi spremembo varnostnega
poročila.
(7) Minister, pristojen za okolje, določi
metodologijo ocenjevanja in razvrščanja sprememb ter način in obliko obveščanja, priglasitve ali vloge za
odobritev teh sprememb.
84. člen
(odobritev pomembnih sprememb)
(1) Če iz predloženih dokazil izhaja, da so
izpolnjeni pogoji sevalne ali jedrske varnosti, organ, pristojen za jedrsko varnost,
odobri predlog sprememb iz 3. točke drugega odstavka 83. člena v 90 dneh po prejemu popolne vloge z
odločbo, v kateri tudi odredi izdelavo sprememb varnostnega poročila, in če je
treba, določi tudi način, obseg in roke uvajanja sprememb iz varnostnega
poročila.
(2) Upravljavec objekta začne z uvajanjem sprememb iz prejšnjega odstavka, ko mu ministrstvo,
pristojno za okolje, odobri spremembe varnostnega poročila.
(3) Upravljavec
lahko v vlogi za odobritev spremembe zaprosi za izvajanje posameznih del, ki
pomenijo pripravo na uvajanje te spremembe, pred odobritvijo predloga spremembe
iz prvega odstavka tega člena. Za taka dela mora upravljavec pripraviti oceno
iz prvega odstavka prejšnjega člena, če še ni bila vključena v oceno,
dostavljeno skupaj z vlogo za odobritev spremembe. Če iz predloženih dokazil
izhaja, da izvajanje teh del ne spreminja pogojev in opisov iz varnostnega
poročila in da sevalna in jedrska varnost med takimi deli ne bosta ogroženi in
da ne bi bili ogroženi tudi ob morebitni zavrnitvi predlagane spremembe, lahko
organ, pristojen za jedrsko varnost, z začasno odločbo odobri taka dela še pred
pridobitvijo strokovnega mnenja pooblaščenega izvedenca iz tretjega odstavka
prejšnjega člena.
(4) Če po odobritvi spremembe iz
prvega odstavka tega člena nastanejo nove okoliščine, zaradi katerih bi bilo
uvajanje te spremembe neprimerno ali bi imelo negativen vpliv na sevalno ali
jedrsko varnost, lahko organ, pristojen za jedrsko varnost, na predlog
upravljavca razveljavi odobritev te spremembe.
(5) Proti odločbi
o zavrnitvi ali odobritvi predloga sprememb, ki so pomembne za sevalno ali
jedrsko varnost, ni pritožbe.
85. člen
(črtan)
86. člen
(izjemni pregled varnostnega poročila)
(1) Upravljavec sevalnega ali jedrskega
objekta mora oceniti in preveriti varnost objekta in zagotoviti pregled
skladnosti varnostnega poročila z zaključki ocenjevanja in preverjanja
varnosti:
-
neposredno po izrednem dogodku na objektu in
-
po zaključku sanacijskih del za odpravo posledic izrednega dogodka.
(2) Ocena in preveritev varnosti iz
prejšnjega odstavka mora vsebovati opis temeljnih vzrokov za izredni dogodek s
predlogom za njihovo odpravo ali odpravo njihovih posledic.
(3) Če iz
ocenjevanja in preverjanja varnosti sledi, da je treba zaradi izboljšanja sevalne
ali jedrske varnosti izvesti spremembe, mora
upravljavec objekta izdelati predlog sprememb in sprememb varnostnega poročila
in ravnati na način iz 83. in 84. člena tega zakona.
(4) Upravljavec objekta mora poročati
organu, pristojnem za jedrsko varnost, o rezultatih ocenjevanja in preverjanja
varnosti. Soglasje organa, pristojnega za jedrsko varnost, s tem poročilom je
pogoj za ponovni zagon sevalnega ali jedrskega objekta.
(5) Minister, pristojen za okolje, določi
metodologijo ocenjevanja in preverjanja varnosti iz prvega odstavka tega člena.
87. člen
(poročanje o obratovanju objektov)
(1) Upravljavec sevalnega ali jedrskega
objekta mora organu, pristojnemu za jedrsko varnost,
redno poročati o obratovanju objekta.
(2) Ne glede na določbe prejšnjega člena
mora upravljavec objekta organu, pristojnemu za jedrsko
varnost, izredno poročati o:
-
okvarah opreme, ki bi lahko povzročile izredni dogodek, in izrednih
dogodkih ter o sprejetih ukrepih za odpravo posledic okvar ali izrednih
dogodkov,
-
napakah delavcev pri ravnanju oziroma obratovanju z objektom, ki bi
lahko povzročile izredni dogodek,
-
odstopanjih od obratovalnih pogojev in omejitev,
-
vseh drugih dogodkih ali obratovalnih okoliščinah, ki pomembno vplivajo
na sevalno ali jedrsko varnost objekta.
(3) Minister, pristojen za okolje, za
posamezno vrsto jedrskega in sevalnega objekta določi vsebino, obseg in
pogostost rednega poročanja ter vsebino in obseg izrednega poročanja iz
prejšnjega odstavka ter roke poročanja.
4.7 Radioaktivna kontaminacija
88. člen
(mejne vrednosti)
(1) Vlada predpiše mejne vrednosti
radioaktivne kontaminacije zraka, površinskih in podzemnih voda, namenjenih za
pripravo pitne vode, radioaktivne kontaminacije človekovega telesa, površin
delovnega okolja, tal, krme, izdelkov za osebno higieno in nego, tobaka in
tobačnih izdelkov, gradbenega materiala ter drugih izdelkov.
(2) V predpisu iz prejšnjega odstavka vlada
določi tudi mejne vrednosti za živila in krmo v primeru izrednega dogodka v
jedrskem ali sevalnem objektu ali drugega izrednega dogodka, ki lahko povzroči
kontaminacijo živil in krme.
(3) Vlada predpiše tudi z mejnimi
vrednostmi povezane pogoje uporabe vode, krme, živil in izdelkov za različne
kategorije prebivalstva, obveznosti proizvajalcem posameznih vrst izdelkov ter
druge obvezne ukrepe zmanjševanja uporabe radioaktivno kontaminiranega
delovnega in bivalnega okolja ter živil, vode, krme in izdelkov.
89. člen
(prepoved uporabe)
(1) Namerno dodajanje radioaktivnih snovi v
proizvodnji krme, živil, igrač, osebnega nakita in kozmetike ter uvažati ali
izvažati tako blago ni dovoljeno.
(2) Uporaba delovnih in bivalnih prostorov
ter dajanje v promet in uporaba vode, živil, krme in izdelkov ni dovoljena, če
so onesnaženi z radionuklidi tako, da koncentracija aktivnosti presega mejne
vrednosti iz prejšnjega člena.
90. člen
(monitoring radioaktivne kontaminacije)
(1) Minister, pristojen za okolje, in
minister, pristojen za zdravje, za živila in krmo pa tudi minister, pristojen
za kmetijstvo in veterino, določijo zasnovo izrednega monitoringa v primeru
povečane radioaktivne kontaminacije zraka, pitne vode, vode, tal, živil, krme
in posameznih izdelkov ali materialov, program monitoringa ter način poročanja
in obveščanja javnosti.
(2) Minister, pristojen za okolje,
minister, pristojen za zdravje, za živila in krmo pa tudi minister, pristojen
za kmetijstvo, določijo vsebino ter pogoje za pridobitev listine, s katero
imetnik dokazuje, da živila,
krma, posamezni izdelki, sekundarne kovinske surovine ali odpadki niso
radioaktivno kontaminirani ter pogoje za pridobitev pooblastila za izvajalce
monitoringa.
(3) Minister, pristojen za okolje, v
soglasju z ministrom, pristojnim za varstvo pred naravnimi in drugimi
nesrečami, določi za primere povečane radioaktivne kontaminacije način
posredovanja podatkov monitoringa v sistem opazovanja, obveščanja in
alarmiranja ob naravnih in drugih nesrečah.
91. člen
(dekontaminacija)
(1) Če gre za
radioaktivno kontaminacijo zaradi izrednega dogodka, mora dekontaminacijo
zagotoviti uporabnik vira sevanja v okviru sanacije posledic izrednega dogodka
na način, kot mu je bila odrejena kot izjemni ukrep iz 125. člena tega zakona.
(2) Če
radioaktivna kontaminacija zaradi uporabe vira sevanja ni posledica izrednega
dogodka, mora uporabnik vira sevanja izvesti dekontaminacijo sam in o tem
obvestiti organ, pristojen za jedrsko varnost, oziroma
organ, pristojen za varstvo pred sevanji, če gre za izvajanje
sevalne dejavnosti v zdravstvu ali veterinarstvu.
92. člen
(drugi ukrepi zaradi povečane radioaktivne
kontaminacije)
V primeru povečane radioaktivne
kontaminacije na ozemlju držav članic EU ali tretjih držav urejajo prepovedi,
začasne omejitve in ostrejše pogoje nadzora prometa znotraj EU, uvoza ali
izvoza živil, krme in kmetijskih proizvodov ter zasnovo in nosilce izvajanja
teh ukrepov pravni akti EU, ki veljajo na ozemlju EU neposredno.
4.8 Ravnanje z radioaktivnimi odpadki in
izrabljenim gorivom
93. člen
(ravnanje z radioaktivnimi odpadki in
izrabljenim gorivom)
(1) Imetnik radioaktivnih odpadkov in
izrabljenega goriva mora zagotoviti, da se:
-
z radioaktivnimi odpadki in izrabljenim gorivom ravna na predpisan način
in
-
v največji možni meri izogne prelaganju bremen odlaganja radioaktivnih
odpadkov in izrabljenega goriva na prihodnje generacije.
(2) Povzročitelj radioaktivnih odpadkov in izrabljenega
goriva mora zagotoviti, da odpadne radioaktivne snovi nastajajo v najmanjših
možnih količinah.
(3) Povzročitelj radioaktivnih
odpadkov in izrabljenega goriva mora oddajati radioaktivne odpadke in
izrabljeno gorivo v nadaljnje ravnanje izvajalcu obvezne državne gospodarske
javne službe ravnanja z
radioaktivnimi odpadki, razen radioaktivnih odpadkov,
nad katerimi je predvidena opustitev nadzora.
(4) Ne glede na obveznost iz
prejšnjega odstavka lahko radioaktivne odpadke in izrabljeno gorivo za določen
čas skladišči in obdeluje upravljavec jedrskega objekta, ki je odpadke
povzročil, če za tako ravnanje pridobi dovoljenje organa, pristojnega za
jedrsko varnost.
(5) Stroške
ravnanja z radioaktivnimi odpadki in izrabljenim gorivom plača povzročitelj oziroma
njihov imetnik, če jih je od povzročitelja prevzel ali na drug način pridobil.
(6) Če
povzročitelj radioaktivnih odpadkov ali izrabljenega goriva ni znan, prevzame
odgovornost za ravnanje z radioaktivnimi odpadki ali izrabljenim gorivom
država.
(7) Organ,
pristojen za jedrsko varnost, vodi centralno evidenco
radioaktivnih odpadkov in izrabljenega goriva, ki nastajajo na ozemlju
Republike Slovenije.
(8) Imetnik
radioaktivnih odpadkov in izrabljenega goriva mora podatke o nastajanju
radioaktivnih odpadkov in izrabljenega goriva posredovati v centralno evidenco
radioaktivnih odpadkov in izrabljenega goriva.
(9) Minister,
pristojen za okolje, razvrsti radioaktivne odpadke glede na stopnjo in vrsto
radioaktivnosti, določi ravnanje z radioaktivnimi odpadki in izrabljenim
gorivom, določi obseg poročanja o nastajanju radioaktivnih odpadkov in
izrabljenega goriva ter način in obseg vodenja centralne evidence nastajanja
radioaktivnih odpadkov in izrabljenega goriva in vodenja evidenc skladiščenih
in odloženih radioaktivnih odpadkov in izrabljenega goriva.
94. člen
(črtan)
95. člen
(obvezna državna
gospodarska javna služba ravnanja z radioaktivnimi odpadki)
(1) Obvezna državna gospodarska javna
služba ravnanja z radioaktivnimi odpadki po tem zakonu obsega:
1.
prevzemanje, zbiranje, prevažanje, predelavo in skladiščenje pred
odlaganjem, priprave na izgradnjo odlagališča, izgradnjo odlagališča ter
odlaganje radioaktivnih odpadkov in izrabljenega goriva, ki niso odpadki
oziroma izrabljeno gorivo iz jedrskih objektov za proizvodnjo energije;
2.
predelavo radioaktivnih odpadkov in izrabljenega goriva pred odlaganjem,
priprave na izgradnjo odlagališča, izgradnjo odlagališča ter odlaganje
radioaktivnih odpadkov in izrabljenega goriva iz jedrskih objektov za
proizvodnjo energije;
3.
upravljanje, dolgoročni nadzor in vzdrževanje odlagališč radioaktivnih
odpadkov in izrabljenega goriva;
4.
upravljanje, dolgoročni nadzor in vzdrževanje odlagališč rudarske in
hidrometalurške jalovine, ki nastane pri pridobivanju in izkoriščanju jedrskih
mineralnih surovin.
(2) Storitve obvezne državne gospodarske
javne službe odlaganja radioaktivnih odpadkov iz druge in tretje točke
prejšnjega odstavka se financirajo iz sredstev namenskega sklada, ki je
ustanovljen z zakonom, ki ureja financiranje razgradnje Nuklearne elektrarne
Krško in odlaganja radioaktivnih odpadkov iz Nuklearne elektrarne Krško.
(3) Upravljavec jedrskega objekta lahko
skladišči in obdeluje radioaktivne odpadke in izrabljeno gorivo za potrebe
izvajalca obvezne državne gospodarske javne službe ravnanja z radioaktivnimi
odpadki, če za tako ravnanje pridobi dovoljenje organa, pristojnega za jedrsko
varnost.
(4) Vlada podrobneje določi način in pogoje
izvajanja obvezne državne gospodarske javne službe iz prvega odstavka tega
člena, vključno z organizacijsko obliko.
96. člen
(dolgoročni
nadzor in vzdrževanje zaprtih odlagališč)
(1) Izvajalec obvezne državne gospodarske
javne službe ravnanja z radioaktivnimi odpadki iz prejšnjega člena začne
izvajati dolgoročni nadzor in vzdrževanje zaprtega odlagališča radioaktivnih
odpadkov in izrabljenega goriva z dnem dokončnosti dovoljenja o zaprtju
odlagališča iz 4. točke prvega odstavka 79. člena tega zakona, dolgoročni
nadzor in vzdrževanje zaprtega odlagališča rudarske in hidrometalurške jalovine
pa z dnem dokončnosti odločbe o prenehanju pravic in obveznosti po zakonu, ki
ureja rudarstvo.
(2) Izvajalec obvezne državne gospodarske
javne službe ravnanja z radioaktivnimi odpadki mora izvajati dolgoročni nadzor
in vzdrževanje zaprtega odlagališča v skladu s pogoji iz varnostnega poročila
zaprtega odlagališča.
(3) Varnostno poročilo iz prejšnjega
odstavka se spreminja ob smiselni uporabi določb 83. člena tega zakona.
(4) Če izvajalec obvezne državne
gospodarske javne službe ravnanja z radioaktivnimi odpadki ni upravljal
odlagališča iz prvega odstavka tega člena pred njegovim zaprtjem, sodeluje v
postopku izdaje dovoljenja za zaprtje odlagališča iz 4. in 9. točke prvega
odstavka 79. člena tega zakona kot stranski udeleženec.
97. člen
(črtan)
98. člen
(nacionalni program
ravnanja z radioaktivnimi odpadki in izrabljenim gorivom)
(1) Nacionalni program ravnanja z
radioaktivnimi odpadki in izrabljenim gorivom po tem zakonu pripravi
ministrstvo, pristojno za okolje, v sodelovanju z ministrstvom, pristojnim za
energijo, sprejme pa ga državni zbor na predlog vlade.
(2) Nacionalni program ravnanja z
radioaktivnimi odpadki in izrabljenim gorivom se sprejema za obdobje
10 let.
(3) Nacionalni program ravnanja z
radioaktivnimi odpadki in izrabljenim gorivom mora vsebovati najmanj:
-
politiko v zvezi z ravnanjem z izrabljenim gorivom in radioaktivnimi
odpadki in bistvene mejnike;
-
lokacije, količine in razvrstitve izrabljenega goriva in radioaktivnih
odpadkov ter ocene prihodnjih količin, vključno s tistimi iz razgradnje;
-
načrte in tehnične rešitve za ravnanje z izrabljenim gorivom in
radioaktivnimi odpadki od nastanka do odlaganja;
-
načrte za obdobje po zaprtju odlagališč, tudi koliko časa je še treba
izvajati ustrezni nadzor in kakšna so potrebna sredstva za dolgoročno ohranitev
poznavanja objekta;
-
oceno stroškov za izvedbo nacionalnega programa;
-
raziskovalne, razvojne in informacijske dejavnosti ter človeške vire, ki
so potrebni za izvedbo nacionalnega programa;
-
odgovornosti za izvajanje nacionalnega programa in ključne kazalnike uspešnosti
za spremljanje napredka pri izvajanju.
(4) Strokovne podlage nacionalnega programa
iz prejšnjega odstavka s podrobnejšo razčlenitvijo ukrepov za zmanjšanje
nastajanja radioaktivnih odpadkov, njihovo predelavo pred odlaganjem in njihovo
odlaganje ter ukrepov za predelavo in odlaganje izrabljenega goriva pripravi
izvajalec obvezne državne gospodarske javne službe ravnanja z radioaktivnimi
odpadki iz 95. člena tega zakona in jih pošlje organu, pristojnemu za jedrsko
varnost, v soglasje.
(5) Organ, pristojen za jedrsko varnost,
pošlje strokovne podlage iz prejšnjega odstavka skupaj s svojim soglasjem
ministrstvu, pristojnemu za okolje.
99. člen
(objekti državne infrastrukture)
(1) Skladišča, odlagališča in spremljajoči
objekti, potrebni za izvajanje obvezne državne gospodarske javne službe
ravnanja z radioaktivnimi odpadki iz 95. člena tega zakona, so v lasti države.
(2) Gradnja objektov iz prejšnjega odstavka
je v javnem interesu.
(3) Objekti iz prvega odstavka tega člena
in zemljišča, na katerih so zgrajeni, pridobijo status objekta državne
infrastrukture z odločbo, ki jo na podlagi sklepa vlade izda organ, pristojen
za jedrsko varnost, pred začetkom izvajanja državne gospodarske javne službe iz
95. člena tega zakona:
-
za izvajanje državne gospodarske javne službe iz 1. točke prvega
odstavka 95. člena tega zakona v fazi izdaje soglasja h gradnji skladišča ali
odlagališča radioaktivnih odpadkov;
-
za izvajanje državne gospodarske javne službe iz 2. in 3. točke prvega
odstavka 95. člena tega zakona v fazi izdaje soglasja h gradnji odlagališča
radioaktivnih odpadkov ali izrabljenega goriva;
-
za izvajanje državne gospodarske javne službe iz 4. točke prvega
odstavka 95. člena tega zakona v fazi izdaje odločbe o zaprtju odlagališča
rudarske in hidrometalurške jalovine.
(4) Nepremičnine iz prejšnjega odstavka
niso v pravnem prometu.
(5) Nepremičnine, ki ne pridobijo statusa objekta državne infrastrukture po tretjem
odstavku tega člena, so pa potrebne za njegovo normalno uporabo, se lahko
prodajo, kako drugače odtujijo ali obremenijo le s predhodnim soglasjem vlade.
(6) Pogodba, sklenjena v nasprotju s
prejšnjim odstavkom, je nična.
(7) Če je lastnik nepremičnine iz petega
odstavka pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, postanejo v primeru
stečaja ali likvidacije lastnika te nepremičnine last države, ne glede na
določbe predpisov o stečajnem postopku. Na nepremičnine iz petega odstavka
tega člena ni mogoče poseči z izvršbo.
4.9 Vnos iz in iznos v države članice
EU, uvoz, izvoz ter tranzit jedrskih in radioaktivnih snovi
ter radioaktivnih odpadkov
100. člen
(dovoljenje za vnos iz in iznos v države
članice EU, uvoz, izvoz jedrskih in radioaktivnih snovi ter tranzit jedrskih in
radioaktivnih snovi)
(1) Za vnos iz držav članic EU in iznos v
države članice EU jedrskih snovi ter za uvoz in izvoz jedrskih in radioaktivnih
snovi je treba pridobiti dovoljenje organa, pristojnega za jedrsko
varnost, razen za radioaktivne snovi, ki se uporabljajo v
zdravstvu ali veterinarstvu, za katere izda dovoljenje organ, pristojen
za varstvo pred sevanji.
(2) Dovoljenja za uvoz in izvoz
radioaktivnih snovi ni potrebno pridobiti, če radioaktivne snovi uporablja
slovenska vojska, policija ter sile za zaščito, reševanje in pomoč, za lastne
potrebe na mirovnih operacijah, usposabljanjih ali vajah v tujini ter na
mednarodnih reševalnih intervencijah.
(3) Vnos
radioaktivnih snovi iz držav članic EU in iznos teh snovi v države članice EU
urejajo pravni akti EU, ki veljajo na območju EU neposredno.
(4) Za tranzit
jedrskih snovi in virov sevanja s pomembno aktivnostjo
je treba pridobiti dovoljenje organa, pristojnega za jedrsko varnost.
(5) V postopku
izdaje dovoljenja iz prvega in tretjega odstavka tega člena se presoja ukrepe
sevalne in jedrske varnosti v celotnem poteku odpošiljanja radioaktivnih in
jedrskih snovi na območju Republike Slovenije.
(6) Dovoljenje za
vnos iz držav članic EU in za uvoz jedrskih snovi ter za uvoz radioaktivnih
snovi se izda samo, če ima njihov prejemnik ustrezno dovoljenje za izvajanje
sevalne dejavnosti. Če gre za vnos ali uvoz jedrskega goriva za prvo polnjenje
reaktorske sredice, se dovoljenje izda, če ima prejemnik dovoljenje iz 10.
točke prvega odstavka 79. člena tega zakona.
101. člen
(dovoljenje ali soglasje za vnos iz in iznos v države članice EU, uvoz, izvoz ter tranzit
radioaktivnih odpadkov in izrabljenega goriva)
(1) Za vnos iz držav članic EU,
iznos v države članice EU, uvoz, izvoz in tranzit
radioaktivnih odpadkov in izrabljenega goriva je treba pridobiti dovoljenje
ali soglasje organa, pristojnega za jedrsko varnost.
(2) V postopku izdaje dovoljenja ali
soglasja iz prejšnjega odstavka organ, pristojen za
jedrsko varnost, presoja ukrepe sevalne in jedrske varnosti v
celotnem poteku odpošiljanja radioaktivnih odpadkov in izrabljenega goriva od
kraja izvora do kraja prejema pošiljke.
(3) Dovoljenje za iznos v države članice EU in izvoz iz
prvega odstavka tega člena izda organ, pristojen za jedrsko varnost, če je za pošiljko radioaktivnih odpadkov ali izrabljenega goriva
pridobilo soglasje pristojnega organa države, v katero so radioaktivni odpadki
oziroma izrabljeno gorivo namenjeni in soglasja pristojnih organov držav, preko
katerih potuje pošiljka, in če so pri osebi, ki iznaša radioaktivne
odpadke ali izrabljeno gorivo v države članice EU ali jih izvaža, izpolnjeni vsi pogoji za prevzem radioaktivnih odpadkov ali
izrabljenega goriva v primeru zavrnitve pošiljke.
(4) Dovoljenje za tranzit preko EU,
ko je Republika Slovenija prva država članica tranzita izda organ,
pristojen za jedrsko varnost, če je za pošiljko radioaktivnih
odpadkov ali izrabljenega goriva pridobilo vsa soglasja pristojnih organov
države izvora in države, v katero je pošiljka namenjena, kakor tudi držav,
preko katerih potuje pošiljka, in če ima pošiljatelj radioaktivnih odpadkov ali
izrabljenega goriva dovoljenje države izvora za vrnitev pošiljke na mesto
izvora v primeru zavrnitve pošiljke.
(5) Dovoljenje za uvoz iz prvega odstavka
tega člena izda organ, pristojen za jedrsko varnost,
če uvoznik dokaže, da ima za radioaktivne odpadke ali izrabljeno gorivo
dovoljenje države izvora v
primeru zavrnitve pošiljke, za uvoženo pošiljko pa je ministrstvo, pristojno za
okolje, pridobilo vsa soglasja pristojnih organov države izvora in držav, preko
katerih potuje pošiljka.
(6) Soglasje za vnos iz držav članic EU in
tranzit preko območja Republike Slovenije za pošiljke znotraj EU, izda organ,
pristojen za jedrsko varnost, pod pogoji, ki ne smejo biti strožji od tistih,
ki so določeni za podobne pošiljke znotraj Republike Slovenije.
(7) (črtan)
102. člen
(izdaja dovoljenja)
(1) Dovoljenje iz prvega odstavka 100.
člena tega zakona ter dovoljenje in soglasje iz prvega odstavka prejšnjega
člena se izda za eno ali več pošiljk za največ tri leta.
(2) Organ, pristojen za jedrsko varnost, ne
dovoli izvoza raadioaktivnih odpadkov ali izrabljenega goriva:
-
v namembne kraje južno od 60° južne zemljepisne širine; ali
-
v državo, ki je pogodbenica sporazuma o partnerstvu med članicami
skupine afriških, karibskih in pacifiških držav na eni strani ter Evropsko
skupnostjo in njenimi državami članicami na drugi (Sporazum AKP–ES iz
Cotonouja) in ki ni država članica EU; ali
-
v tretjo državo, ki nima upravnih in tehničnih zmogljivosti ter upravne
strukture za varno ravnanje z radioaktivnimi odpadki ali izrabljenim gorivom,
kakor je navedeno v skupni konvenciji o varnosti ravnanja z izrabljenim gorivom
in varnosti ravnanja z radioaktivnimi odpadki.
(3) Izdaja dovoljenja ali soglasja iz
prvega odstavka tega člena ne vpliva na siceršnjo odgovornost
imetnika, prevoznika, lastnika ali prejemnika ali katerekoli druge osebe,
udeležene pri prevozu pošiljke, glede sevalne ali jedrske varnosti po tem
zakonu.
(4) Radioaktivni
odpadki, izrabljeno gorivo ter jedrske in radioaktivne snovi se pošiljajo v
embalaži, kot jo določajo predpisi s področja prevoza nevarnega blaga.
103. člen
(drugi pogoji)
(1) Minister,
pristojen za okolje, določi vsebino vloge v zvezi s
pošiljanjem radioaktivnih odpadkov, izrabljenega goriva, jedrskih snovi in
radioaktivnih snovi, načine obveščanja pristojnih upravnih organov in organov drugih držav, ravnanje pri večkratnih pošiljkah, način
in roke poročanja o izvedenih pošiljkah, pogoje glede jedrske in sevalne
varnosti in druge pogoje za vnos iz držav članic EU, iznos v države
članice EU, uvoz, izvoz in tranzit. Minister, pristojen za
okolje, določi tudi vire sevanja s pomembno aktivnostjo, za katere je treba
pridobiti pred tranzitom dovoljenje.
(2) Minister,
pristojen za okolje, lahko v soglasju z ministrom, pristojnim za zdravje, s
predpisom podrobneje uredi posamezna vprašanja, potrebna za izvrševanje pravnih
aktov EU, ki urejajo pošiljanje radioaktivnih snovi na območju EU in veljajo na
območju EU neposredno.
4.10 Intervencijski ukrepi
104. člen
(izredni dogodki)
(1) Upravljavec sevalnega ali jedrskega
objekta mora izdelati oceno ogroženosti v skladu z zakonom, ki ureja varstvo
pred naravnimi in drugimi nesrečami, s katero se ugotavlja ali je potrebno
načrtovanje intervencijskih ukrepov zunaj območja sevalnega ali jedrskega
objekta. Če so potrebni taki ukrepi, mora upravljavec izdelati načrt zaščite in
reševanja objekta, v nasprotnem primeru pa navodilo za ukrepanje ob izrednem
dogodku.
(2) Upravljavec sevalnega ali jedrskega
objekta mora v načrtu zaščite in reševanja objekta prikazati razvrstitev
verjetnih izrednih dogodkov na stopnje nevarnosti in glede na stopnjo
nevarnosti izrednega dogodka načrtovati obseg
intervencijskega ukrepanja.
(3) Upravljavec sevalnega ali
jedrskega objekta mora na podlagi razvrstitve verjetnih izrednih dogodkov
izvajati ali zagotoviti izvajanje preventivnih zaščitnih ukrepov, na primer
zagotoviti in obnavljati zaloge tablet kalijevega jodida za potrebe izvajanja
intervencijskega ukrepa jodne profilakse.
(4) Upravljavec
sevalnega ali jedrskega objekta mora na podlagi razvrstitve verjetnih izrednih
dogodkov zagotoviti tehnične in druge pogoje (na primer usposobljene ekipe za izvajanje radioloških meritev), da se med izrednim dogodkom zagotovi ocenjevanje posledic
izrednega dogodka in odločanje o obsegu potrebnih intervencijskih ukrepov.
Usposobljenost upravljavca za izdelavo ocen in odločitev iz prejšnjega stavka
se prikaže v varnostnem poročilu.
105. člen
(načrt zaščite in reševanja objekta in izvajanje
intervencijskih ukrepov)
Pri izdelavi načrtov za zaščito in
reševanje objekta in pri izvajanju načrtovanih intervencijskih ukrepov je treba
zagotoviti:
-
da zaradi intervencije zmanjšana škoda za zdravje ljudi upraviči stroške
in škodo, ki jih povzročijo intervencijski ukrepi,
-
da so način, obseg in trajanje intervencijskih ukrepov optimizirani tako,
da je zmanjšanje škode za zdravje ljudi čim večje v primerjavi s povečano škodo
zaradi izvajanja intervencijskih ukrepov,
-
upoštevanje predpisanih mejnih doz za interventno izpostavljenost in
intervencijskih nivojev.
106. člen
(načrtovanje intervencije)
(1) Upravljavec
sevalnega ali jedrskega objekta ali izvajalec sevalne dejavnosti z visoko
aktivnim virom sevanja mora sporočiti nosilcem načrtovanja zaščite in reševanja
vse njemu dostopne tehnične podatke o viru sevanja, podatke iz varnostnega
poročila in obratovalne podatke, ki so potrebni za pripravo in izvajanje
državnega in občinskega načrta zaščite in reševanja.
(2) Vlada določi:
-
intervencijske nivoje,
-
mejne doze za interventno izpostavljenost delavcev, izpostavljenih
zaradi izvajanja intervencijskih ukrepov,
-
merila za določitev območja načrtovanja intervencijskih ukrepov glede na
stopnjo nevarnosti izrednih dogodkov,
-
druge pogoje načrtovanja in izvajanja intervencijskih ukrepov v zvezi z
intervencijskimi nivoji,
-
merila za določitev višine nadomestila oziroma dajatve zaradi
načrtovanja in izvajanja intervencijskih ukrepov, način odmere, obračunavanja
in plačevanja nadomestil oziroma dajatev ter začetek in konec prejemanja
nadomestil oziroma dajatev.
(3) Določbe prejšnjega odstavka veljajo
tudi za načrtovanje intervencijskih ukrepov, kadar uporabnik vira sevanja ni
določljiv ali če povzročitelj ni na ozemlju Republike Slovenije.
(4) Pri merilih za določitev višine nadomestila oziroma dajatve iz
zadnje alinee drugega odstavka tega člena se upošteva:
-
površina območja načrtovanja intervencijskih ukrepov okoli jedrskega
objekta ter površina območja občin, ki segajo v območje načrtovanja
intervencijskih ukrepov,
-
število prebivalcev občine s stalnim prebivališčem na območju
načrtovanja intervencijskih ukrepov,
-
status jedrskega objekta ter s tem povezane določene intervencijske
ukrepe iz načrta zaščite in reševanja objekta iz 107. člena tega zakona.
107. člen
(načrt zaščite in reševanja objekta)
(1) Upravljavec objekta mora vzdrževati
pripravljenost na izredni dogodek in v primeru izrednega dogodka izvajati
intervencijske ukrepe po načrtu zaščite in reševanja objekta in izvajati
ukrepe, ki se nanj nanašajo v državnih in občinskih načrtih zaščite in reševanja.
(2) Minister, pristojen za okolje, v
soglasju z ministrom, pristojnim za varstvo pred naravnimi in drugimi
nesrečami, podrobneje določi dodatne vsebine načrtov zaščite in reševanja s
področja jedrske in sevalne varnosti za sevalne in jedrske objekte.
108. člen
(obveščanje javnosti v primeru izrednih
dogodkov)
(1) Upravljavec objekta ter nosilci
izvajanja ukrepov po občinskem in državnem načrtu zaščite in reševanja morajo o pomembnih
dejstvih iz načrtov zaščite in reševanja redno obveščati javnost.
(2) V primeru izrednega dogodka po tem
zakonu mora upravljavec objekta ali izvajalec sevalne dejavnosti
zagotoviti, da je o dogodku v najkrajšem možnem času obveščen organ, ki
je izdal dovoljenje za izvajanje sevalne dejavnosti, in drugi
pristojni organi po predpisih varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami,
ki nemudoma obvestijo prebivalstvo na prizadetem območju o
pomembnih dejstvih glede izrednega dogodka.
(3) Če gre za prevoz jedrskih snovi,
radioaktivnih snovi, izrabljenega goriva in radioaktivnih odpadkov ima dolžnost
obveščanja po prejšnjem odstavku prevoznik ali organizator prevoza.
(4) Za način in obseg obveščanja splošne
javnosti, prebivalstva na prizadetem območju in pristojnih ministrstev in
organov po tem členu ter za postopek rednega pregledovanja in potrjevanja
obvestil javnosti o pomembnih dejstvih iz načrtov zaščite in reševanja se
uporabljajo predpisi s področja varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami.
109. člen
(mednarodno obveščanje in sodelovanje)
(1) V primeru izrednega dogodka, za
katerega je verjetno, da bi lahko povzročil škodo za zdravje ljudi na ozemlju
drugih držav, mora organ, pristojen za jedrsko varnost,
zagotoviti obveščanje skladno z mednarodnimi sporazumi.
(2) O sprejemanju pomoči tujih držav in
Mednarodne agencije za atomsko energijo ter o dajanju pomoči tujim državam v
primeru izrednih dogodkov odloči vlada.
5. IZDAJA, PODALJŠANJE, SPREMEMBE, ODVZEM
IN PRENEHANJE VELJAVNOSTI DOVOLJENJ
5.1 Izdaja in podaljšanje dovoljenja
110. člen
(vsebina dovoljenja)
(1) Dovoljenje za izvajanje sevalne
dejavnosti iz 11. člena tega zakona mora vsebovati:
-
podatke o imetniku dovoljenja,
-
natančen opis sevalne dejavnosti,
-
čas veljavnosti dovoljenja,
-
ukrepe, ki jih mora imetnik dovoljenja za izvajanje sevalne dejavnosti
izvršiti po prenehanju veljavnosti dovoljenja,
-
druge obveznosti, ki jih mora izpolnjevati imetnik dovoljenja skladno s
tem zakonom in na njegovi podlagi izdanimi predpisi.
(2) Dovoljenje za izvajanje sevalne
dejavnosti z viri, za katerih uporabo v skladu s 13. členom tega zakona zadošča
vpis v register virov sevanja, mora poleg vsebin iz prejšnjega odstavka
vsebovati tudi:
-
način uporabe virov sevanj,
-
omejitve glede števila, aktivnosti in vrst virov sevanja, ki jih lahko
uporablja,
-
obveznosti glede tehničnih pregledov in vzdrževanja virov sevanja.
(3) Dovoljenje za
uporabo vira sevanja iz 13. člena tega zakona mora vsebovati:
-
podatke o imetniku dovoljenja,
-
natančen opis vrste, namena uporabe vira sevanja, in evidenčne oznake iz
registra vira sevanja,
-
čas veljavnosti dovoljenja,
-
način uporabe vira sevanja,
-
obveznosti glede tehničnih pregledov in vzdrževanja vira sevanja,
-
ukrepe, ki jih mora imetnik dovoljenja izvršiti po prenehanju
veljavnosti dovoljenja,
-
druge obveznosti, ki jih mora izpolnjevati imetnik dovoljenja, skladno s
tem zakonom in na njegovi podlagi izdanimi predpisi.
(4) Dovoljenje za
obratovanje objekta iz 79. člena tega zakona mora vsebovati:
-
podatke o upravljavcu objekta,
-
natančen opis vrste, velikosti ter namena uporabe objekta in evidenčne
oznake iz registra sevalnih in jedrskih objektov,
-
čas veljavnosti dovoljenja,
-
obratovalne pogoje in omejitve iz varnostnega poročila,
-
obveznosti v zvezi z občasnimi varnostnimi pregledi,
-
ukrepe, ki jih mora imetnik dovoljenja izvršiti po prenehanju
veljavnosti dovoljenja,
-
dokazila o ustreznosti zagotavljanja finančnih sredstev, višine in oblike
jamstev ter načina uveljavljanja jamstev,
-
roke in pogoje za ponoven pregled načrta ukrepov zaščite in reševanja,
-
druge obveznosti, ki jih mora izpolnjevati imetnik dovoljenja, skladno s
tem zakonom in na njegovi podlagi izdanimi predpisi.
(5) Odločba o
statusu objekta iz 56. in 99. člena tega zakona mora vsebovati:
-
podatke o investitorju ali upravljavcu objekta,
-
opis vrste, velikosti in namena uporabe objekta,
-
pričakovano obratovalno dobo ali dobo vzdrževanja objekta,
-
evidenčno oznako iz registra sevalnih in jedrskih objektov,
-
grafično situacijo objekta z vrisanimi mejami lokacije objekta in
območja omejene rabe prostora zaradi izvajanja ukrepov sevalne in jedrske
varnosti,
-
koordinate oglišč poligonov, ki omejujejo območje objekta in območje
omejene rabe prostora.
(6) Imetnik
dovoljenja mora vsako spremembo svojih podatkov nemudoma sporočiti organu, ki
je izdal dovoljenje, kot podlago za spremembo dovoljenja po drugem odstavku
112. člena.
111. člen
(izdaja in podaljšanje dovoljenja)
(1) Dovoljenje iz prvega do četrtega odstavka prejšnjega
člena (v nadaljnjem besedilu: dovoljenje) izda organ, ki je pristojen za zadevo po tem zakonu, za čas največ 10 let, razen če gre za
dovoljenje za zaključek razgradnje objekta ali za zaprtje odlagališča.
(2) Merila za določitev časa veljavnosti
posameznega dovoljenja iz prejšnjega odstavka določi vlada in pri tem upošteva
predvsem tehnološko dobo naprav ali objektov in čas, v katerem se pričakuje, da
se bo za enako uporabo virov sevanja zaradi tehnoloških izboljšav jedrska
oziroma sevalna varnost bistveno izboljšala.
(3) Dovoljenje iz prvega odstavka tega
člena se lahko na podlagi vloge imetnika podaljša, če so izpolnjeni vsi pogoji,
ki so ob izteku veljavnosti dovoljenja predpisani za njegovo pridobitev.
(4) Za postopek podaljšanja dovoljenja iz
prvega odstavka tega člena se smiselno uporabljajo določbe, ki so s tem zakonom
določene za njegovo izdajo.
5.2 Sprememba dovoljenja
112. člen
(sprememba dovoljenja)
(1) Dovoljenje se lahko spremeni na predlog
njegovega imetnika ali po uradni dolžnosti.
(2) Predlogu imetnika dovoljenja za
spremembo dovoljenja mora biti poleg sestavin, ki so zahtevane za vlogo za
izdajo dovoljenja, priložen tudi predlog, v katerem delu naj se dovoljenje
spremeni.
(3) Kadar se postopek za spremembo dovoljenja
začne po uradni dolžnosti, je treba o tem in o razlogih za začetek postopka
nemudoma obvestiti imetnika dovoljenja.
(4) Dovoljenje se po uradni dolžnosti
spremeni:
-
če se spremenijo predpisani pogoji jedrske varnosti ali varstva pred
sevanji,
-
če to zahteva varstvo okolja ali življenja ali zdravja ljudi v javno
korist,
-
če je zaradi zunanjih vplivov ali naravnih pojavov ogrožen vir sevanja
tako, da je bistveno zmanjšana jedrska ali sevalna varnost.
(5) V primeru iz prejšnjega odstavka se
izda novo dovoljenje, v katerem se lahko določi tudi
obseg in rok prilagoditve novim predpisanim pogojem jedrske varnosti ali
varstva pred sevanji.
(6) V primerih iz četrtega odstavka tega
člena lahko pristojni organ iz drugega odstavka 9.
člena tega zakona, skladno z določbami 114. člena tega zakona:
-
dovoljenje tudi odvzame, če gre za dovoljenje za izvajanje sevalne
dejavnosti ali za dovoljenje za uporabo vira sevanja, ali
-
odredi zaustavitev obratovanja objekta, če gre za sevalni objekt ali
jedrski objekt.
113. člen
(postopek spremembe dovoljenja)
Glede postopka za spremembo dovoljenja se
uporabljajo določbe, ki veljajo za njegovo izdajo.
5.3 Odvzem dovoljenja
114. člen
(odvzem dovoljenja)
(1) Kadar se postopek za odvzem dovoljenja iz prvega do tretjega odstavka 110. člena
tega zakona začne po uradni dolžnosti, mora organ, ki
je pristojen za izdajo dovoljenja po tem zakonu, o
tem in o razlogih za začetek postopka nemudoma obvestiti imetnika dovoljenja.
(2) Pristojni
organ odvzame dovoljenje na predlog pristojnega inšpektorja,
če iz predloga sledi, da niso izpolnjeni predpisani pogoji jedrske
varnosti ali varstva pred sevanji, imetnik pa jih ni
zagotovil v razumnem roku kljub zahtevi inšpektorja po odpravi pomanjkljivosti.
115. člen
(postopek za zaustavitev obratovanja objekta)
(1) Kadar se postopek za odreditev
zaustavitve obratovanja sevalnega objekta ali jedrskega objekta začne po uradni
dolžnosti ali na predlog pristojnega inšpektorja, je organ, pristojen za
jedrsko varnost, dolžno o tem in o razlogih za začetek
postopka, nemudoma obvestiti imetnika dovoljenja.
(2) Organ, pristojen za jedrsko
varnost, odredi zaustavitev obratovanja sevalnega objekta ali
jedrskega objekta na predlog
pristojnega inšpektorja, če iz predloga sledi, da niso izpolnjeni predpisani pogoji sevalne ali jedrske
varnosti, imetnik dovoljenja pa jih ni zagotovil v razumnem roku kljub zahtevi
inšpektorja po odpravi pomanjkljivosti.
(3) Organ,
pristojen za jedrsko varnost, odredi zaustavitev obratovanja sevalnega objekta
ali jedrskega objekta po uradni dolžnosti, če je imetnik dovoljenja za
obratovanje objekta začel z vzdrževalnimi deli, preskušanjem ali uvajanjem
sprememb iz 83. člena tega zakona, ki so pomembne za sevalno ali jedrsko
varnost objekta, ne da bi organ, pristojen za jedrsko varnost, to predhodno
odobril.
116. člen
(posledice odvzema dovoljenja in odreditve
o zaustavitvi obratovanja)
(1) Odvzem dovoljenja po uradni dolžnosti iz 114. člena tega zakona in odreditev zaustavitve obratovanja objekta iz prejšnjega člena
učinkujeta od dneva dokončnosti odločbe, s katero je bilo dovoljenje odvzeto
oziroma zaustavitev obratovanja odrejena.
(2) Proti odločbi iz prejšnjega odstavka ni
pritožbe.
(3) V primerih kršitev svojih obveznosti,
katerih posledica je odvzem dovoljenja po uradni dolžnosti ali odreditev
zaustavitve obratovanja, je imetnik dovoljenja odškodninsko odgovoren.
5.4 Prenehanje dovoljenja
117. člen
(prenehanje dovoljenja)
(1) Dovoljenje preneha:
-
ko izteče rok, za katerega je bilo dovoljenje izdano, če se ne podaljša,
-
zaradi stečaja ali likvidacije pravne osebe,
-
če imetnik preneha izvajati sevalno dejavnost,
-
če imetnik preneha uporabljati rentgensko napravo.
(2) V primerih iz druge alinee prejšnjega odstavka izda organ, ki je pristojen za
izdajo dovoljenja, odločbo, s katero ugotovi, da je dovoljenje
prenehalo.
(3) V primerih iz tretje alinee
prvega odstavka izda organ, ki je pristojen za izdajo
dovoljenja, odločbo, s katero ugotovi, da je dovoljenje
prenehalo, če je imetnik prenehanje izvajanja sevalne dejavnosti prijavil in
izpolnil vse pogoje za prenehanje sevalne dejavnosti, predpisane po tem zakonu.
(4) Če po prenehanju uporabe
rentgenske naprave imetnik to obdrži kot rezervo, organ, ki je pristojen za
izdajo dovoljenja, v odločbi odredi zapečatenje rentgenske naprave.
(5) Proti odločbi
iz drugega in tretjega odstavka tega člena ni pritožbe.
(6) Pritožba zoper odločbo iz četrtega
odstavka tega člena ne zadrži njene izvršitve.
6. FIZIČNO VAROVANJE JEDRSKIH OBJEKTOV TER JEDRSKIH IN
RADIOAKTIVNIH SNOVI
118. člen
(zavezanci)
(1) Upravljavec
objekta, v katerem so jedrske ali radioaktivne snovi, prevoznik ali organizator
prevoza jedrskih snovi morajo zagotoviti izdelavo načrta fizičnega varovanja in
izvajanje ukrepov fizičnega varovanja objektov ali snovi v skladu z načrtom.
(2) Vlada določi radioaktivne snovi,
za katere veljajo obveznosti upravljavca iz prejšnjega odstavka.
(3) Če gre za
prevoz radioaktivnih snovi iz prejšnjega odstavka, se glede fizičnega varovanja
upoštevajo določbe predpisov, ki urejajo prevoz nevarnega blaga, za določitev
ogroženosti, ki jo je treba upoštevati pri izdelavi varnostnega načrta pri
prevozu radioaktivnih snovi, pa tudi določbe 119. člena tega zakona.
(4) Če sta na isti lokaciji dva ali je več
upravljavcev objektov iz prvega odstavka tega člena, lahko ti izdelajo enoten
načrt fizičnega varovanja.
119. člen
(načrt fizičnega varovanja)
(1) Načrt fizičnega varovanja iz
prvega odstavka prejšnjega člena potrdi ministrstvo, pristojno za notranje
zadeve.
(2) K vlogi za potrditev načrta
fizičnega varovanja iz prejšnjega odstavka mora upravljavec objekta, prevoznik ali
organizator prevoza jedrskih snovi priložiti soglasje
pristojnega organa iz drugega odstavka 9. člena tega zakona.
(3) Če gre za sevalni ali jedrski
objekt, se za pridobitev soglasja iz prejšnjega odstavka za spremembo načrta
fizičnega varovanja smiselno uporabljajo določila 83. člena tega zakona.
(4) Načrtu fizičnega varovanja se
stopnja tajnosti določi v skladu s predpisi o tajnih podatkih.
(5) Vrsto in obseg fizičnega varovanja
je treba v načrtu fizičnega varovanja določiti na podlagi ocene ogroženosti,
razvrstitve jedrskih in radioaktivnih snovi ter možnih učinkov in posledic
zaradi zlorab.
(6) Ocena ogroženosti se prvič izdela
v fazi projektiranja jedrskega objekta ali pred namestitvijo radioaktivnih
snovi v objekt in se nato vsako leto posodablja do odstranitve jedrskih in
radioaktivnih snovi iz objekta ali ob nenadni spremembi varnostnih razmer.
Ocena ogroženosti se izdela tudi za prevoz jedrskih in
radioaktivnih snovi.
(7) Oceno ogroženosti iz prejšnjega odstavka
izdela Policija na podlagi varnostno pomembnih podatkov Slovenske
obveščevalno-varnostne agencije, Obveščevalno varnostne službe ministrstva za
obrambo, organa, pristojnega za jedrsko varnost, organa, pristojnega za varstvo
pred sevanji, upravljavcev jedrskih objektov in imetnikov jedrskih ali
radioaktivnih snovi, ter jo posreduje komisiji iz 119.b člena v predhodno
mnenje. Oceni ogroženosti se stopnja tajnosti določi v skladu s predpisi o
tajnih podatkih.
(8) Upravljavec objekta, prevoznik ali
organizator prevoza iz prvega odstavka prejšnjega
člena, morajo sproti dopolnjevati načrt fizičnega
varovanja glede na spremembo ocene ogroženosti. Vsako spremembo ali dopolnitev
načrta fizičnega varovanja morajo posredovati v
soglasje in potrditev v skladu s prvim in drugim odstavkom tega člena.
119.a člen
(predpisi v zvezi s fizičnim varovanjem)
Minister, pristojen za notranje zadeve, v
soglasju z ministrom, pristojnim za okolje, ter ministrom, pristojnim za
zdravje, predpiše razvrstitev jedrskih objektov in jedrskih ter radioaktivnih
snovi in njihove uporabe glede na možne učinke in posledice ob zlorabah in
glede na to razvrstitev tudi obseg fizičnega varovanja, pogoje za osebe, ki
izvajajo fizično varovanje, pogoje za osebe, ki imajo dostop do jedrskih in radioaktivnih
snovi, vsebino ocene ogroženosti in načrtov fizičnega varovanja, način in obseg
poročanja, usposabljanje varnostnega osebja in oseb, ki imajo dostop do
jedrskih ali radioaktivnih snovi, ter druge pogoje za izvajanje ukrepov
fizičnega varovanja.
119.b člen
(komisija za fizično varovanje jedrskih
objektov ter jedrskih in radioaktivnih snovi)
(1) Za usklajevanje in spremljanje
izvajanja nalog s področja fizičnega varovanja jedrskih objektov ter jedrskih
in radioaktivnih snovi vlada na predlog ministra, pristojnega za notranje
zadeve, imenuje komisijo za fizično varovanje jedrskih objektov ter jedrskih in
radioaktivnih snovi (v nadaljnjem besedilu: komisija).
(2) Komisijo sestavljajo predstavniki
ministrstev, drugih organov državne uprave in agencij, ki so zaradi svojega
delovnega področja vključeni v fizično varovanje jedrskih objektov ter jedrskih
in radioaktivnih snovi, ter predstavniki upravljavcev jedrskih objektov.
(3) Pristojnosti komisije iz prvega
odstavka tega člena so:
-
dajanje mnenj in predlogov pri pripravi predpisov s področja fizičnega
varovanja,
-
dajanje mnenj o oceni ogroženosti,
-
spremljanje in usklajevanje izvajanja ukrepov fizičnega varovanja,
-
dajanje priporočil za izboljšanje ukrepov fizičnega varovanja.
(4) Minister, pristojen za notranje
zadeve, v soglasju z ministrom, pristojnim za okolje, in ministrom, pristojnim
za zdravje, s poslovnikom natančneje določi naloge komisije in način njenega
delovanja.
119.c člen
(fizično varovanje jedrskih objektov ter
jedrskih in radioaktivnih snovi)
(1) Za izvajanje fizičnega varovanja
objektov iz prvega odstavka 118. člena tega zakona se poleg predpisov, izdanih
na podlagi tega zakona, uporabljajo tudi predpisi, ki urejajo zasebno
varovanje, posest in nošenje orožja ter varovanje tajnih podatkov.
(2) Upravljavec objekta iz prvega
odstavka 118. člena mora izvajati fizično varovanje jedrskih objektov, jedrskih
snovi ali radioaktivnih snovi v skladu s potrjenim načrtom fizičnega varovanja.
(3) Za jedrski objekt mora upravljavec
zagotavljati ukrepe fizičnega varovanja od začetka izgradnje do trajne odstranitve
jedrskih snovi.
(4) Fizično varovanje jedrskega
objekta je treba izvajati na vstopu, izstopu, znotraj objekta in na varovanem
območju.
(5) Upravljavec objekta iz prvega
odstavka 118. člena tega zakona mora zaradi zagotavljanja varnosti preprečiti
nenadzorovan dostop do objekta in do jedrskih ali radioaktivnih snovi. Za
nadzor dostopa do objekta in jedrskih ali radioaktivnih snovi upravljavec lahko
uporabi tehnična sredstva za registracijo vstopa in tehničnega varovanja ter
izvaja druge ustrezne ukrepe iz načrta fizičnega varovanja. Če gre za jedrski
objekt, upravljavec za nadzor dostopa uporabi sisteme tehničnega varovanja ali
tehnična sredstva kot so: za nadzor vstopa in izstopa, za videonadzor, naprave
in sredstva za protibombni pregled oseb, prtljage, tovora in prevoznih sredstev,
sisteme protivlomnega varovanja, biometrične naprave za vstop in izstop,
senzorske sisteme, sisteme fizičnih preprek, sredstva za kontrolo pristopnih in
komunikacijskih poti, ter izvaja druge ustrezne ukrepe fizičnega varovanja.
Upravljavec objekta podatke, pridobljene z biometričnim nadzorom hrani 5 let po zadnjem izstopu osebe, potem jih
uniči.
(6) Upravljavec jedrskega objekta mora
voditi za osebe, ki niso varnostno preverjene v skladu s 120. členom tega
zakona, evidenco vstopa in gibanja v objektu. Evidenca vstopa in gibanja
vsebuje naslednje podatke: ime in priimek, datum in kraj rojstva, naslov
prebivališča (država, kraj, ulica in hišna številka), vrsta in številka
osebnega identifikacijskega dokumenta, spol, državljanstvo in razlog vstopa.
Upravljavec mora iz varnostnih razlogov zagotoviti petletno varno hrambo
podatkov iz evidence vstopov od dneva zadnjega izstopa
iz objekta v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo
osebnih podatkov.
(7) Osebi, ki zavrne posredovanje
podatkov iz prejšnjega odstavka, se vstop v jedrski objekt ne dovoli.
(8) Določbe tega člena se smiselno
uporabljajo tudi pri prevozu jedrskih snovi.
120. člen
(varnostno
preverjanje oseb, ki opravljajo ali bodo opravljale dela v jedrskem objektu)
(1) V kontroliranem objektu ali prostoru,
fizično nadzorovanem objektu ali območju in vitalnem objektu ali območju
jedrskega objekta lahko delajo samo osebe, ki izpolnjujejo splošne pogoje,
določene z zakonom in splošnimi akti delodajalca, in za katere ne obstajajo
varnostni zadržki. Varnostni zadržki se ugotavljajo z varnostnim preverjanjem.
(2) Varnostno preverjanje opravi
delodajalec, pri katerem se oseba zaposluje oziroma za katerega bo opravljala
dela, in sicer pred začetkom dela v območju, objektu ali prostoru iz prejšnjega
odstavka ali pri prevozu jedrskih snovi, nato pa vsakih pet let, dokler
opravlja dela v tem objektu ali pri prevozu.
(3) Pred začetkom dela in ves čas izvajanja
dejavnosti delavcev zunanjega izvajalca v jedrskem objektu mora upravljavec pri
zunanjem izvajalcu zagotoviti, da ima ta vzpostavljen sistem varnostnega
preverjanja v skladu s tem zakonom in splošnimi akti upravljavca.
120.a člen
(vprašalnik za varnostno preverjanje)
(1) Za varnostno preverjanje oseba, ki
opravlja ali bo opravljala dela v območju, objektu ali prostoru iz prvega
odstavka prejšnjega člena, izpolni vprašalnik z naslednjimi podatki:
-
ime in priimek, vključno s spremembami osebnega imena,
-
datum in kraj rojstva,
-
državljanstvo, vključno s prejšnjimi državljanstvi in dvojnimi
državljanstvi,
-
naslov stalnega in začasnega prebivališča,
-
trenutna zaposlitev in prejšnje zaposlitve,
-
neizbrisane pravnomočne obsodbe zaradi kaznivih dejanj, ki se preganjajo
po uradni dolžnosti,
-
neizbrisane pravnomočne odločbe ali sodbe o prekrških zoper javni red in
mir z znaki nasilja ter prekrškov s področja proizvodnje in prometa s
prepovedanimi drogami ter orožjem,
-
tekoči kazenski postopki zaradi suma kaznivega dejanja, ki se ga
preganja po uradni dolžnosti,
-
odvisnost od alkohola, drog ali druge zasvojenosti,
-
članstvo v organizacijah ali skupinah, ki ogrožajo nacionalno varnost in
vitalne interese Republike Slovenije, držav članic, političnih in
obrambno-varnostnih zvez, katerih članica je Republika Slovenija,
-
ali ima osebne stike s tujimi obveščevalnimi službami,
-
da daje soglasje k izvedbi varnostnega preverjanja delodajalcu in
upravljavcem jedrskih objektov.
(2) Navedba lažnih podatkov iz prejšnjega
odstavka, podatki o tekočih kazenskih postopkih, pravnomočnih obsodbah in
odločbah, odvisnostih in zasvojenostih, članstvo v organizacijah ali skupinah,
ki ogrožajo nacionalno varnost in vitalne interese Republike Slovenije, držav
članic političnih, obrambno-varnostnih zvez, katerih članica je Republika Slovenija,
stiki s tujimi obveščevalnimi službami, pomenijo varnostni zadržek.
(3) Oseba iz prvega odstavka tega člena
mora delodajalcu, ki je izvedel varnostno preverjanje, sporočiti vsako
spremembo podatkov iz prvega odstavka tega člena, dokler zanj opravlja dela.
(4) Verodostojnost podatkov iz šeste do
osme alinee prvega odstavka tega člena se dokazuje s potrdili o nekaznovanosti
ali obstoju odprtih postopkov, ki jih izdajo pristojni organi, verodostojnost
podatkov iz devete alinee prvega odstavka pa z zdravniškim spričevalom, ki ga
poda pooblaščeni izvajalec zdravstvenega nadzora izpostavljenih delavcev.
120.b člen
(pridobitev podatkov iz uradnih evidenc za
namen varnostnega preverjanja)
(1) Delodajalec za namen varnostnega
preverjanja pridobi osebne podatke osebe, ki opravlja ali bo opravljala dela v
območju, objektu ali prostoru iz prvega odstavka 120. člena tega zakona, od
naslednjih upravljavcev zbirk osebnih podatkov:
-
pristojnega državnega organa o podatkih iz centralnega registra
prebivalstva (osebno ime, EMŠO, državljanstvo, stalno ali začasno prebivališče,
država bivanja, naslov za vročanje, sprememba osebnega imena, podatki o
izrednem dovoljenju z prebivanje tujca, serijska številka in vrsta dovoljenja,
razlog in namen izdaje in obdobje veljavnosti in podatek o tem, ali dovoljenje
za prebivanje velja ali je prenehalo veljati),
-
pristojnega državnega organa, ki vodi kazensko evidenco o pravnomočnih
obsodbah zaradi dejanj, ki se preganjajo po uradni dolžnosti,
-
pristojnega državnega organa, ki vodi evidenco pravnomočnih odločb ali
sodb o prekrških zoper javni red in mir z znaki nasilja ter prekrškov s
področja proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami ter orožja,
-
pristojnega sodišča iz vpisnikov ali evidenc o tekočih kazenskih
postopkih – postopki zaradi suma storitve kaznivega dejanja, ki se preganja po
uradni dolžnosti,
-
Policije – podatek o morebitnem varnostnem zadržku za dostop ali delo na
jedrskem objektu, ki ga Policija ugotovi v skladu s tem zakonom in zakonom, ki
ureja organiziranost in delo Policije,
-
Slovenske obveščevalne-varnostne agencije – podatek o morebitnem
varnostnem zadržku iz desete in enajste alinee prvega odstavka prejšnjega
člena.
(2) Delodajalec mora za pridobitev podatkov
iz prejšnjega odstavka upravljavcem zbirk osebnih podatkov podati vlogo, ki
mora vsebovati:
-
naslov delodajalca,
-
ime in priimek osebe, ki opravlja ali bo opravljala dela v jedrskem
objektu,
-
EMŠO, če ta ni dodeljen pa datum rojstva in spol osebe, ki opravlja ali
bo opravljala dela v jedrskem objektu,
-
stalno in začasno prebivališče osebe, ki opravlja ali bo opravljala dela
v jedrskem objektu,
-
državljanstvo osebe, ki opravlja ali bo opravljala dela v jedrskem
objektu,
-
naziv delovnega mesta,
-
dokazilo, da delodajalec izvaja ali namerava izvajati dela pri
upravljavcu jedrskega objekta,
-
namen varnostnega preverjanja,
-
kopijo podpisanega soglasja preverjane osebe za izvedbo varnostnega
preverjanja,
-
podpis odgovorne osebe, kraj in datum ter žig delodajalca.
(3) Če delodajalec pri varnostnem
preverjanju zbira osebne in druge podatke o preverjani osebi, ki opravlja ali
bo opravljala dela v območju, objektu ali prostoru iz prvega odstavka 120.
člena tega zakona, iz že obstoječih zbirk podatkov, mu morajo organi,
organizacije in drugi subjekti, ki na podlagi zakona vodijo zbirke podatkov, na
podlagi pisne ali s pisno obliko izenačene zahteve iz prejšnjega odstavka,
poslati zahtevane osebne in druge podatke v roku 15 dni od prejete popolne
vloge. Ob pošiljanju osebnih podatkov mora upravljavec navesti delodajalca, ki
mu pošilja podatke, ustrezno oznako njegove zahteve in pravno podlago za
pošiljanje.
(4) Policija in Slovenska
obveščevalno-varnostna agencija, ki opravljata varnostno preverjanje po tem
zakonu, nista dolžni dati obrazložitev varnostnega zadržka delodajalcu.
120.c člen
(vodenje evidenc)
(1) Delodajalec mora voditi evidenco iz
120.a in 120.b člena tega zakona o vseh pridobljenih osebnih podatkih
osebe, ki opravlja ali bo opravljala dela v območju, objektu ali prostoru iz
prvega odstavka 120. člena tega zakona, in hraniti pridobljene osebne podatke
pet let po prenehanju dela osebe, ki je opravljala ali nameravala opravljati
dela v takem območju, objektu ali prostoru, in poslati podatke iz evidence
osebnih podatkov organom, pristojnim za nadzor nad fizičnim varovanjem jedrskega
objekta, če to zahtevajo.
(2) Osebi, ki ne izjavi pisno, da je
seznanjena s tem zakonom in drugimi predpisi, ki urejajo fizično varovanje
jedrskega objekta, in delodajalcu ne da pisnega soglasja za varnostno
preverjanje v skladu s 120.a in 120.b členom tega zakona, se delo v območju,
objektu ali prostoru iz prvega odstavka 120. člena tega zakona ne dovoli.
120.d člen
(vmesno varnostno preverjanje)
(1) Če v časovnem intervalu med posameznimi
varnostnimi preverjanji nastane utemeljen sum varnostnega zadržka iz drugega
odstavka 120.a člena tega zakona, mora delodajalec, pri katerem je oseba
zaposlena, oziroma tisti, za katerega oseba opravlja dela v jedrskem objektu,
izvesti postopek vmesnega varnostnega preverjanja. Če je delodajalec zunanji
izvajalec, mora o začetku vmesnega varnostnega preverjanja takoj obvestiti
upravljavca jedrskega objekta.
(2) Če oseba, ki opravlja dela v območju,
objektu ali prostoru iz prvega odstavka 120. člena tega zakona, odkloni vmesno
preverjanje iz prejšnjega odstavka ali obdobno petletno varnostno preverjanje
iz drugega odstavka 120. člena tega zakona, ne more več opravljati del v takem
območju, objektu ali prostoru.
120.e člen
(varnostno preverjanje za ravnanje z
radioaktivnimi snovmi in pri prevozu jedrskih snovi)
Določbe 120., 120.a, 120.b, 120.c in 120.d
člena tega zakona se uporabljajo tudi za osebe, ki sodelujejo pri ravnanju z
radioaktivnimi snovmi in pri fizičnem varovanju prevoza jedrskih snovi in pri
prevozu jedrskih snovi.
120.f člen
(varnostno preverjanje tujih državljanov,
ki se zaposlujejo)
(1) V območju, objektu ali prostoru iz
prvega odstavka 120. člena tega zakona, pri ravnanju z radioaktivnimi snovmi in
pri prevozu jedrskih snovi lahko delajo le tisti tuji državljani, ki so
ustrezno varnostno preverjeni.
(2) Varnostno preverjanje tujega državljana
obsega preveritev podatkov, ki so določeni s predpisi o varovanju tajnih
podatkov za pridobitev dovoljenja za dostop do tajnih podatkov stopnje tajnosti
najmanj ZAUPNO v državi, katere državljan je oseba, ki opravlja ali bo
opravljala dela v območju, objektu ali prostoru iz prvega odstavka 120. člena
tega zakona, pri ravnanju z radioaktivnimi snovmi in pri prevozu jedrskih
snovi, če s tem zakonom ni določeno drugače.
(3) Podatke o varnostnem preverjanju tujega
državljana pridobi na podlagi zaprosila upravljavca objekta, v katerem so
jedrske ali radioaktivne snovi, prevoznika ali organizatorja prevoza jedrskih
snovi, v skladu z mednarodno pogodbo, ki jo je s tujo državo ali mednarodno
organizacijo sklenila Republika Slovenija, in s predpisi, ki v Republiki
Sloveniji urejajo področje tajnih podatkov, nacionalni varnostni organ.
7. NEŠIRJENJE JEDRSKEGA OROŽJA IN VAROVANJE JEDRSKEGA BLAGA
121. člen
(prepoved uporabe jedrskega blaga)
(1) Jedrskega blaga ni dovoljeno uporabljati
za jedrsko orožje ali za druge eksplozivne naprave ali za raziskave in razvoj
jedrskega orožja ali takih naprav.
(2) Jedrske snovi
lahko poseduje le oseba, ki ima za te snovi dovoljenje za izvajanje sevalne
dejavnosti po tem zakonu.
(3) Osebe, ki posedujejo jedrsko blago,
morajo dovoliti pregled predstavnikom mednarodnih organizacij, če ga ti
opravljajo skladno z mednarodnimi sporazumi, ter sodelovati s predstavniki teh
organizacij pri pregledu.
122. člen
(evidence jedrskih snovi)
(1) Zaradi nadzora nad možnimi zlorabami
jedrskih snovi, vodi organ, pristojen za jedrsko varnost, centralno evidenco jedrskih snovi.
(2) Centralno evidenco jedrskih snovi
sestavljajo zbirke podatkov o jedrskih snoveh ter z njimi povezane zbirke
listin.
(3) V centralno evidenco jedrskih snovi se
vnašajo podatki iz evidenc jedrskih snovi, ki jih morajo voditi imetniki jedrskih snovi v skladu
s pravnimi akti EU.
(4) Podatki iz centralne evidence
jedrskih snovi in iz evidenc
jedrskih snovi imetnikov in z njimi povezane zbirke
listin niso javni, razen zbirnih podatkov o vrsti in
količini jedrskih snovi v državi.
(5) Do podatkov iz prejšnjega odstavka
lahko dostopajo le pristojni uradniki organa, pristojnega za jedrsko varnost,
in pristojni inšpektorji iz 138. člena tega zakona. Imetnik jedrskih snovi
lahko dostopa do tistih podatkov iz prejšnjega odstavka, ki se nanašajo na
njegove jedrske snovi.
(6) Imetnik
jedrskih snovi mora zagotoviti varovanje jedrskih snovi in organizirati njihovo
hranjenje po območjih materialnih bilanc in za vsako območje materialnih bilanc
zase voditi evidenco jedrskih snovi.
(7) Imetnik
jedrskih snovi mora zagotoviti nemoteno delovanje opreme za trajni nadzor
varovanja in za vodenje evidence jedrskih snovi ob neposrednem inšpekcijskem
pregledu mednarodnih organizacij iz tretjega odstavka prejšnjega člena.
(8) O vsaki izgubi
nadzora nad jedrskimi snovmi ali odtujitvi mora imetnik jedrskih snovi takoj
obvestiti policijo in organ, pristojen za jedrsko varnost, in izvesti vse, da ponovno vzpostavi celovit nadzor nad jedrskimi
snovmi.
(9) Vlada
podrobneje določi seznam tistih jedrskih snovi, za katere veljajo določbe
prejšnjih odstavkov tega člena, ter obveznosti imetnikov jedrskih snovi v zvezi z obveščanjem o jedrskih snoveh. Vlada
določi tudi način določanja območij materialnih bilanc, način, obliko in obseg
vodenja evidenc jedrskih snovi po posameznih območjih materialnih bilanc v
objektu z jedrskimi snovmi, obliko notranjega nadzora nad prometom teh snovi,
in način ter obliko prenosa podatkov o jedrskih snoveh v centralno evidenco
jedrskih snovi.
8. SPREMLJANJE STANJA RADIOAKTIVNOSTI OKOLJA
122.a člen
(zavezanci za monitoring)
(1) Zavezanci za monitoring radioaktivnosti
okolja so organ, pristojen za jedrsko varnost, organ, pristojen za varstvo pred
sevanji, in ministrstvo, pristojno za kmetijstvo.
(2) Zavezanec za obratovalni monitoring
radioaktivnosti je upravljavec sevalnega ali jedrskega objekta in izvajalec
sevalne dejavnosti, ki ima dovoljenje za izpuščanje radioaktivne snovi v
okolje.
(3) Zavezanci iz prejšnjih dveh odstavkov
so tudi zavezanci za izredni monitoring radioaktivnosti ter za monitoring
učinkov sanacijskih ukrepov, odrejenih v primeru izrednega dogodka.
123. člen
(monitoring radioaktivnosti v okolju)
(1) Monitoring radioaktivnosti okolja
zagotavljajo:
-
organ, pristojen za jedrsko varnost, za zrak, vode in tla ter posameznih
izdelkov,
-
organ, pristojen za varstvo pred sevanji, za živila in pitno vodo,
-
ministrstvo, pristojno za kmetijstvo, za krmo.
(2) Na podlagi rezultatov monitoringa
radioaktivnosti okolja se:
-
ugotavljajo trendi izpostavljenosti prebivalstva zaradi radioaktivnosti
okolja,
-
zagotavlja pridobivanje podatkov za zgodnje ukrepanje v primeru
nenadnega povečanja radioaktivnosti v okolju,
-
izdela ocena prejete doze za prebivalstvo.
(3) Monitoring radioaktivnosti okolja
obsega trajno in občasno merjenje:
-
radioaktivnosti v zunanjem zraku,
-
zunanjega gama sevanja,
-
vsebnosti radionuklidov v površinskih vodah in podzemnih voda,
-
radioaktivnosti tal ter padavin,
-
radioaktivnosti krme, pitne vode, živil in posameznih izdelkov,
-
radioaktivnosti pošiljk odpadnih kovin.
(4) Poročilo o monitoringu radioaktivnosti
okolja vsebuje podatke o radioaktivnosti zraka, voda, tal, krme in posameznih
izdelkov iz prejšnjega odstavka in podatke izrednega monitoringa v primeru
povečane radioaktivne kontaminacije iz 90. člena tega zakona.
(5) Minister, pristojen za okolje,
minister, pristojen za zdravje, in minister, pristojen za kmetijstvo, določijo
zasnovo monitoringa radioaktivnosti okolja, pogoje za pridobitev
pooblastila za izvajalce monitoringa, metodologijo za
izvajanje meritev in vzorčenja ter merila za usposobljenost izvajalcev
monitoringa, kakovost opreme, način rednega obveščanja javnosti ter obseg in
način priprave in sprejema letnega programa izvajanja monitoringa.
124. člen
(obratovalni monitoring radioaktivnosti)
(1) Obratovalni monitoring radioaktivnosti
je:
-
emisijski monitoring radioaktivnosti sevalnega ali jedrskega objekta
vključno z monitoringom dovoljenih izpustov odpadnih radioaktivnih snovi v
okolje in
-
imisijski monitoring radioaktivnosti ter monitoring radioaktivnosti
živil in krme kot posledico obremenitev v okolju zaradi sevanja sevalnega ali
jedrskega objekta.
(2) Obratovalni monitoring radioaktivnosti
mora zagotavljati upravljavec sevalnega ali jedrskega
objekta in izvajalec sevalne dejavnosti, ki ima dovoljenje za izpuščanje
radioaktivne snovi v okolje.
(3) Investitor jedrskega ali sevalnega
objekta mora na predlagani lokaciji izvajati monitoring (predobratovalni
monitoring), s katerim se ugotovi začetno stanje radioaktivnosti okolja.
(4) Monitoring radioaktivnosti zaprtega
odlagališča (poobratovalni monitoring) mora zagotavljati izvajalec državne
gospodarske javne službe ravnanja z radioaktivnimi odpadki iz 95. člena tega
zakona.
(5) Upravljavec
objekta iz drugega odstavka tega člena mora opraviti tudi monitoring učinkov sanacijskih ukrepov,
odrejenih v primeru izrednega dogodka.
(6) Minister,
pristojen za okolje, v soglasju z ministrom, pristojnim za zdravje, predpiše
način in obseg monitoringa radioaktivnosti, metodologijo vzorčenja, merjenja in
poročanja podatkov monitoringa radioaktivnosti, kakovost opreme ter pogoje
za pridobitev pooblastila za izvajalce monitoringa po tem
členu, in potrebne akreditive.
9. SANACIJA POSLEDIC IZREDNEGA DOGODKA
125. člen
(odreditev sanacije)
(1) Sanacijo posledic izrednega dogodka
odredi kot izjemni ukrep minister, pristojen za okolje, izvajalcu sevalne
dejavnosti, ki uporablja vir sevanja ali upravlja objekt, zaradi katerega je
nastal izredni dogodek.
(2) Sanacijo posledic opustitve
predpisanega ravnanja z radioaktivnimi snovmi izreče kot izjemni ukrep
minister, pristojen za okolje, izvajalcu sevalne dejavnosti, ki uporablja vir
sevanja ali upravlja objekt, če prenehanje uporabe vira sevanja ali upravljanja
objekta ni bilo izvedeno skladno s predpisi.
(3) Če gre za vir sevanja, ki se ga
uporablja v zdravstvu ali veterinarstvu in se ga ne uporablja v sevalnem
objektu ali če gre za izredni dogodek pri radioloških posegih, odredi izjemna
ukrepa iz prejšnjih odstavkov minister, pristojen za zdravje.
(4) Minister, pristojen za okolje, odredi
izjemni ukrep na podlagi predloga organa, pristojnega za jedrsko varnost, minister, pristojen za zdravje, pa na podlagi predloga organa,
pristojnega za varstvo pred sevanji.
126. člen
(subsidiarna odgovornost države)
(1) Če upravljavec objekta ali uporabnik
visokoaktivnega vira sevanja zaradi stečaja ali drugega
razloga ne more zagotoviti izvedbe odrejene sanacije posledic izrednega dogodka
ali posledic opustitve predpisanega ravnanja z radioaktivnimi snovmi, ali če
upravljavec objekta ali uporabnik vira sevanja ni določljiv, ali če
povzročitelj ni na ozemlju Republike Slovenije, država v celoti zagotovi
izvedbo sanacijskih del, ki jih je odredil pristojni minister.
(2) Država krije stroške odrejenih izjemnih
ukrepov iz prejšnjega člena, če za kritje teh stroškov ne zadoščajo finančna
jamstva, ki jih je za izvajanje sevalne dejavnosti zagotovil upravljavec
objekta ali uporabnik visokoaktivnega vira sevanja,
sam pa tudi nima sredstev za kritje teh stroškov.
(3) Če prenehajo razlogi iz prejšnjih
odstavkov, mora država zahtevati od upravljavca objekta ali uporabnika visokoaktivnega
vira sevanja vračilo stroškov, ki jih je plačala namesto
njega za kritje stroškov odrejenih izjemnih ukrepov.
127. člen
(sanacija v primeru trajne
izpostavljenosti)
(1) Vlada določi za območje, ki je trajno
izpostavljeno zaradi izrednega dogodka, pretekle sevalne dejavnosti ali
odlaganja industrijskih odpadkov ali rudarske jalovine pretekle gospodarske
dejavnosti, status ogroženega območja in določi zanj režim celovite sanacije po
predpisih na področju varstva okolja.
(2) Vlada določi z režimom celovite
sanacije tudi nosilce in ukrepe preprečevanja škodljivih vplivov sevanja na
območju države, ki so nastali zaradi izrednega dogodka, ki ga je povzročil vir
sevanja v tujini.
10. POROČILO O VARSTVU PRED IONIZIRAJOČIMI
SEVANJI IN JEDRSKI VARNOSTI
128. člen
(poročilo)
(1) Organ, pristojen za jedrsko
varnost, v sodelovanju z organom, pristojnim za
varstvo pred sevanji, ministrstvom, pristojnim za kmetijstvo,
ministrstvom, pristojnim za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, in
ministrstvom, pristojnim za notranje zadeve, vsako leto do 31. julija pripravi
poročilo o varstvu pred ionizirajočimi sevanji in jedrski varnosti za preteklo
leto.
(2) Poročilo iz prejšnjega odstavka
obravnava in sprejme vlada in ga posreduje v državni zbor.
(3) Po sprejetju na vladi se poročilo
objavi tako, da je dostopno javnosti.
129. člen
(podatki za poročilo)
(1) Poročilo iz prejšnjega člena vsebuje
podatke o:
-
obratovanju objektov, ki so pomembni za sevalno ali jedrsko varnost,
-
radioaktivnosti v okolju iz poročila o monitoringu radioaktivnosti
okolja vključno s podatki monitoringa radioaktivne kontaminacije zraka v
bivalnem in delovnem okolju, živil in krme,
-
prejetih dozah iz poročila o ocenah prejetih doz za prebivalstvo
vključno s podatki o izpostavljenosti zaradi naravnih virov sevanja,
-
izpostavljenosti pacientov iz poročila o izpostavljenosti zaradi
radioloških posegov,
-
vnosu iz držav članic EU, iznosu v države članice EU, uvozu, izvozu in
tranzitu radioaktivnih odpadkov in radioaktivnih snovi,
-
ravnanju z radioaktivnimi odpadki,
-
škodljivih vplivih radioaktivnosti na zdravje ljudi,
-
izvajanju ukrepov sevalne in jedrske varnosti,
-
mednarodnem sodelovanju na področju sevalne in jedrske varnosti,
-
delu po določbah tega zakona imenovanih svetov in pooblaščenih
izvedencev,
-
izvajanju sevalnih dejavnosti ter uporabi jedrske energije v svetu,
-
usposabljanju pooblaščencev, razvojnih študijah, strokovnih preverjanjih
in mednarodnem strokovnem sodelovanju na področju varstva pred ionizirajočimi
sevanji in jedrske varnosti,
-
doseganju ciljev resolucije o jedrski in sevalni varnosti v Republiki
Sloveniji.
(2) Poleg podatkov iz prejšnjega odstavka
vsebuje poročilo o varstvu pred ionizirajočimi sevanji in jedrski varnosti tudi
oceno o delovanju državnih organov ter o preprečevanju širjenja jedrskega
orožja in nedovoljeni uporabi jedrskega blaga ter predloge nujnih in
prednostnih nalog za izboljšanje stanja sevalne in jedrske varnosti.
11. ZBIRKE PODATKOV O VIRIH SEVANJA IN SEVALNIH DEJAVNOSTI
130. člen
(zbirke podatkov)
(1) Kot zbirke
podatkov se vodijo po tem zakonu register sevalnih dejavnosti, register virov
sevanja in register sevalnih, jedrskih, manj pomembnih sevalnih objektov in
zaprtih odlagališč.
(2) Registre iz prejšnjega odstavka vodi
kot javno knjigo organ, pristojen za jedrsko varnost, razen registrov sevalnih dejavnosti, virov sevanja ter manj
pomembnih sevalnih objektov v zdravstvu in veterinarstvu, ki jih vodi kot javno knjigo organ, pristojen za varstvo pred sevanji.
(3) Podatki iz registra virov sevanja
o visokoaktivnih virih sevanja in virih, ki so pomembni glede varovanja, niso
javni.
(4) Vsakdo ima
pravico do vpogleda v registre iz prvega odstavka tega člena in
pridobiti izpiske iz teh registrov, razen podatkov in prejšnjega odstavka,
proti plačilu stroškov, ki ne smejo presegati materialnih
stroškov posredovanih informacij.
(5) Do podatkov iz tretjega odstavka
tega člena lahko dostopajo le pristojni uradniki organov iz drugega odstavka
tega člena, ministrstva za notranje zadeve in policije in pristojni inšpektorji
iz 138. člena tega zakona. Lastnik in imetnik vira sevanja lahko dostopa do
tistih podatkov iz tretjega odstavka tega člena, ki se nanašajo na njegov vir
sevanja.
(6) Minister, pristojen za okolje, in
minister, pristojen za zdravje, določita vrste virov iz tretjega odstavka tega
člena, za katere podatki v registrih niso javni ter kateri podatki o virih niso
javni.
131. člen
(vsebine registrov)
(1) Register sevalnih dejavnosti sestavlja
evidenca o izvajalcih sevalnih dejavnosti in z njimi povezana zbirka listin.
(2) Register virov
sevanja sestavlja evidenca o virih sevanja, vpisanih v register, in virih
sevanja, za katere je bilo izdano dovoljenje za uporabo, in z njimi povezana
zbirka listin.
(3) Register
jedrskih, sevalnih, manj pomembnih sevalnih objektov in zaprtih odlagališč
sestavlja evidenca o objektih, ki imajo status jedrskega, sevalnega, manj
pomembnega sevalnega objekta ali zaprtega odlagališča, in z njimi povezana
zbirka listin.
(4) Evidence iz prejšnjih odstavkov
vsebujejo podatke iz listin, zlasti pa:
-
firmo in sedež ali ime in naslov izvajalca sevalne dejavnosti ali
uporabnika vira sevanja,
-
opis sevalne dejavnosti oziroma opis vira sevanja,
-
pogoje za izvajanje sevalne dejavnosti in pogoje za uporabo vira
sevanja,
-
podatke o geolokaciji vira sevanja.
(5) Zbirko listin iz prvega, drugega in
tretjega odstavka tega člena sestavljajo listine o priglasitvi namere, o izdaji
dovoljenja za izvajanje sevalne dejavnosti in dovoljenja za uporabo vira
sevanja, o izdaji odločbe o statusu sevalnega,
jedrskega ali manj pomembnega sevalnega objekta ali zaprtega odlagališča, o izdaji predhodnega soglasja o jedrski in sevalni
varnosti in dovoljenja za obratovanje objekta.
(6) Minister, pristojen za okolje, in
minister, pristojen za zdravje, podrobneje določita vsebino registrov, obliko
in način vodenja registrov, način določanja materialnih stroškov posredovanih
informacij ter način posredovanja listin in sporočanja podatkov, ki sestavljajo
registre.
12. FINANCIRANJE VARSTVA PRED IONIZIRAJOČIMI
SEVANJI IN JEDRSKE VARNOSTI
12.1. Redni in izredni stroški uporabnika
vira sevanja
132. člen
(stroški uporabnika vira sevanja)
(1) Izvajalec sevalne dejavnosti in upravljavec
ali uporabnik vira sevanja krije stroške:
-
lastnih ukrepov sevalne in jedrske varnosti po tem zakonu,
-
izdelave ocene upravičenosti (18. člen),
-
izvedbe ukrepov varstva pred sevanji izpostavljenih delavcev,
praktikantov in študentov ter usposabljanja izpostavljenih delavcev,
praktikantov in študentov, ki uporabljajo vire sevanja ali delajo na opazovanem
ali nadzorovanem območju, obnavljanja znanja in rednega preverjanja
usposobljenosti v zvezi s postopki varstva pred sevanji (23. člen),
-
izdelave ocene varstva pred sevanji (24. člen),
-
obveznega posvetovanja in drugih storitev pooblaščenih izvedencev in
organizacij varstva pred sevanji (27. člen),
-
storitev pooblaščenih izvajalcev dozimetrije (29. člen),
-
vodenja zbirk podatkov o osebnih dozah izpostavljenih delavcev (33.
člen),
-
delovanja organizacijske enote ali odgovorne osebe za varstvo pred
sevanji (34. in 35. člen),
-
opravljanja strokovnega izpita za opravljanje nalog varstva pred sevanji
zaposlenih v organizacijskih enotah in odgovornih oseb za varstvo pred sevanji
(36. člen),
-
zdravstvenega nadzora, ki ga izvajajo pooblaščeni zdravniki (39. in 40.
člen),
-
izvedbe ukrepov za zmanjšanje izpostavljenosti delavcev ali posameznikov
zaradi naravnih virov sevanja (46. člen),
-
izdelave programa radioloških posegov (48. člen),
-
storitev pooblaščenih izvedencev medicinske fizike (48. člen),
-
ocenjevanja in preverjanja radioloških posegov (51. člen),
-
vodenja zbirk podatkov o izvedenih radioloških posegih (53. člen),
-
storitev pooblaščenih izvedencev za sevalno in jedrsko varnost (58.
člen),
-
vodenja programa spremljanja obratovalnih izkušenj sevalnih ali jedrskih
objektov (60. člen),
-
zagotavljanja zadostnega števila kvalificiranih delavcev pri obratovanju
sevalnega in jedrskega objekta (62. člen),
-
izvajanja sistema vodenja (63. člen),
-
rednega, celovitega in sistematičnega ocenjevanja in preverjanja sevalne
oziroma jedrske varnosti (81. člen),
-
izjemnega pregleda varnostnega poročila (86. člen),
-
poročanja o obratovanju objektov (87. člen),
-
nadzora v primeru povečane radioaktivne kontaminacije izdelkov (92.
člen),
-
storitev državne gospodarske javne službe ravnanja z radioaktivnimi
odpadki (1. točka prvega odstavka 95. člena),
-
načrtovanja in izvajanja ukrepov zaščite in reševanja (104. člen),
-
storitev služb za fizično varovanje (118. člen),
-
varnostnega preverjanja oseb, ki se zaposlujejo (120. člen),
-
vodenja evidenc in izvajanje nadzora jedrskih snovi po območjih
materialnih bilanc (122. člen),
-
izrednega monitoringa radioaktivnosti in monitoringa učinkov sanacijskih
ukrepov, odrejenih ob izrednem dogodku (122.a člen),
-
storitev izvajalcev obratovalnega monitoringa radioaktivnosti okolja
(124. člen),
-
odrejenih izjemnih ukrepov sanacije posledic izrednega dogodka ali
opustitve predpisanega ravnanja z radioaktivnimi snovmi, vključno s stroški
spremljanja in nadzora učinkov sanacije (125. člen).
(2) Storitve obvezne državne gospodarske
javne službe odlaganja radioaktivnih odpadkov iz Nuklearne elektrarne Krško
financira sklad iz drugega odstavka 95. člena tega zakona.
12.2. Javni stroški
133. člen
(javni stroški varstva pred ionizirajočimi
sevanji in jedrske varnosti)
Država zagotavlja sredstva za financiranje:
-
upravnih, strokovnih in nadzornih nalog države na področju varstva pred
ionizirajočimi sevanji in jedrske varnosti,
-
delovanje strokovnih svetov (5. člen),
-
vodenja centralne evidence doz (33. člen),
-
delovanja zdravniške komisije za presojo ocene zdravstvene delazmožnosti
in odrejenih ukrepov zdravstvenega nadzora (42. člen),
-
zdravstvenega nadzora izpostavljenih delavcev in prebivalstva v primeru
izrednega dogodka (44. člen),
-
programa sistematičnega pregledovanja delovnih prostorov zaradi varstva
pred sevanji naravnih virov sevanja (45. člen),
-
izvedbe ukrepov zmanjševanja izpostavljenosti v objektih, namenjenih
izvajanju vzgojno-varstvenega, kulturnega, zdravstvenega in izobraževalnega
programa (46. člen),
-
izdelave poročila o ocenah prejetih doz za prebivalstvo (54. člen),
-
komisije za preverjanje izpolnjevanja predpisanih pogojev kvalificiranih
delavcev in priprave programov za preverjanje strokovne usposobljenosti,
psihofizičnih lastnosti delavcev in razpoložljivosti v zvezi z odsotnostjo
alkohola in mamil kvalificiranih delavcev v jedrskem objektu (62. člen),
-
monitoringa radioaktivne kontaminacije okolja in izdelkov (90. člen),
-
vodenja centralne evidence radioaktivnih odpadkov in izrabljenega goriva
(93. člen),
-
izvajanja obvezne državne gospodarske javne službe ravnanja z
radioaktivnimi odpadki v delu, ki ga ne krije uporabnik vira sevanja (1. točka
prvega odstavka 95. člena),
-
izvajanja obvezne državne gospodarske javne službe dolgoročnega nadzora
in vzdrževanja zaprtih odlagališč (3. in 4. točka prvega odstavka 95. člena in
96. člen),
-
načrtovanja intervencijskih ukrepov, če uporabnik sevanja ni določljiv,
ali če povzročitelj ni na ozemlju Republike Slovenije (106. člen),
-
vodenja evidenc jedrskih snovi (122. člen),
-
izrednega monitoringa radioaktivnosti in monitoringa učinkov sanacijskih
ukrepov, odrejenih ob izrednem dogodku (122.a člen),
-
monitoringa radioaktivnosti v okolju (123. člen),
-
odrejenih ukrepov sanacije posledic izrednega dogodka ali opustitve
predpisanega ravnanja z radioaktivnimi snovmi če oseba, ki je uporabljala ali
upravljala vir sevanja ali opustila predpisano ravnanje z virom sevanja ali z
radioaktivnimi odpadki ni določljiva ali, če posledic ni mogoče drugače
odpraviti (126. člen),
-
obvezne državne gospodarske javne službe ravnanja z radioaktivnimi
odpadki, s katero se zagotavlja storitve, katerih uporabniki niso določljivi
ali katerih uporaba ni izmerljiva (126. člen),
-
režima celovite sanacije na območju trajne izpostavljenosti (127. člen),
-
izdelave poročila o varstvu pred ionizirajočimi sevanji in jedrski
varnosti (128. člen),
-
vodenja registrov sevalnih dejavnosti, virov sevanja in sevalnih ter
jedrskih objektov kot javne knjige (131. člen),
-
intervencijskega načrtovanja in izvajanja ukrepov po predpisih varstva
pred naravnimi in drugimi nesrečami,
-
drugih ukrepov sevalne in jedrske varnosti, kadar jih zaradi javnih
koristi zagotavlja država po tem zakonu.
134. člen
(zagotavljanje usposabljanja pooblaščenih
izvedencev
in pristojnih organov)
(1) Država zagotavlja sredstva za
financiranje:
-
usposabljanja pooblaščenih izvedencev varstva pred sevanji,
-
usposabljanja pooblaščenih izvedencev medicinske fizike,
-
usposabljanja pooblaščenih izvedencev za sevalno in jedrsko varnost,
-
razvojnih študij in neodvisnih strokovnih preveritev ter mednarodnega
strokovnega sodelovanja na področju varstva pred ionizirajočimi sevanji ter
jedrske varnosti.
(2) Sredstva iz prejšnjega odstavka se zagotovijo
organu, pristojnemu za jedrsko varnost, in
organu, pristojnemu za varstvo pred sevanji.
(3) (črtan)
13. NADOMESTILO ZA OMEJENO RABO PROSTORA
ZARADI JEDRSKEGA OBJEKTA
135. člen
(območje omejene rabe prostora)
(1) Območje omejene rabe prostora zaradi
jedrskega objekta je območje, kjer je zaradi ukrepov sevalne in jedrske
varnosti posameznega jedrskega objekta raba prostora omejena.
(2) Ukrepi sevalne in jedrske varnosti, ki
omejujejo rabo prostora v bližini jedrskega objekta so omejitve pri posegih v
prostor, s katerimi se zmanjša možnost nastanka industrijske ali druge nesreče
izven jedrskega objekta, ki bi lahko imela vpliv na jedrsko varnost, in
omejitve v zvezi z gostoto poselitve ter zahteve v zvezi z objekti lokalne
infrastrukture zaradi zmanjšanja možnosti nastanka škode za zdravje ljudi, če
bi v jedrskem objektu nastal izredni dogodek.
(3) Obseg območja omejene rabe prostora in
omejitve rabe prostora na tem območju se določijo v okoljevarstvenem soglasju
iz 65.a člena tega zakona in
v lokalnem oziroma državnem načrtu zaščite in reševanja.
136. člen
(upravičenec do nadomestila zaradi omejene
rabe prostora)
(1) Upravičenec do nadomestila zaradi
omejene rabe prostora je lokalna skupnost, na območju katere se nahaja območje
omejene rabe prostora.
(2) Nadomestilo zaradi omejene rabe
prostora se upravičencu plača kot nadomestilo zaradi zmanjšanja finančnih virov
lokalne skupnosti in kot nadomestilo zaradi zmanjšanja uporabne vrednosti
objektov lokalne infrastrukture.
(3) Vlada podrobneje predpiše merila za
določitev višine nadomestila zaradi omejene rabe prostora, način odmere, obračunavanja in plačevanja nadomestil.
137. člen
(zavezanec za plačilo nadomestila)
(1) Zavezanec za plačilo nadomestila zaradi
omejene rabe prostora je upravljavec jedrskega objekta.
(2) Nadomestilo
zaradi omejene rabe prostora se plačuje mesečno.
14. INŠPEKCIJSKO NADZORSTVO
138. člen
(inšpekcijsko nadzorstvo)
(1) Inšpekcijsko nadzorstvo po tem
zakonu obsega nadzor nad izvajanjem določb tega zakona in na njegovi podlagi
izdanih predpisov ter odrejenih ukrepov po tem zakonu.
(2) Inšpekcijsko nadzorstvo po tem
zakonu vsak na svojem delovnem področju izvajajo inšpektorji organa,
pristojnega za jedrsko varnost, in inšpektorji organa, pristojnega za varstvo
pred sevanji. Inšpekcijsko nadzorstvo nad fizičnim varovanjem izvajajo
inšpektorji inšpektorata, pristojnega za notranje zadeve. Inšpekcijsko
nadzorstvo nad načrti zaščite in reševanja za jedrske in sevalne objekte izvaja
inšpektorat, pristojen za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami.
(3) Ne glede na določbe zakona, ki
ureja graditev objektov, so poleg inšpektorjev, pristojnih po določbah zakona,
ki ureja graditev objektov, za nadzor gradnje sevalnega ali jedrskega objekta z
vidika jedrske in sevalne varnosti objekta pristojni inšpektorji organa,
pristojnega za jedrsko varnost.
(4) Inšpekcijski organi iz drugega
odstavka morajo delovati usklajeno po načelu sodelovanja inšpekcijskih organov
zaradi primarnega pomena zagotavljanja sevalne in jedrske varnosti.
(5) O nameravanem inšpekcijskemu
pregledu s področja fizičnega varovanja po tem zakonu mora inšpektorat, pristojen
za notranje zadeve, obvestiti organ, ki je izdal soglasje k načrtu fizičnega
varovanja po drugem odstavku 119. člena tega zakona.
(6) V okviru inšpekcijskega nadzora
inšpektor lahko:
-
izdaja odločbe in sklepe ter odreja ukrepe po zakonu, ki ureja
inšpekcijski nadzor,
-
odreja ukrepe varstva pred sevanji, ukrepe sevalne in jedrske varnosti
ter ukrepe na področju fizičnega varovanja jedrskih objektov ter jedrskih in radioaktivnih
snovi po tem zakonu,
-
odreja prenehanje izvajanja sevalne dejavnosti ali uporabe vira sevanja,
če ugotovi, da za izvajanje dejavnosti ali za uporabo vira sevanja niso izdana
dovoljenja po tem zakonu oziroma je prišlo do opustitve predpisanih ravnanj z
virom sevanja ali z radioaktivnimi odpadki,
-
zapečati radiološko napravo, če ta ne izpolnjuje kriterijev
sprejemljivosti za pravilno delovanje,
-
zapečati rentgensko napravo, če je imetnik ne uporablja, temveč jo hrani
kot rezervo,
-
odredi prepoved ali omejitev dajanja kontaminiranih izdelkov na trg,
njihovo dostopnost na trgu ali odredi njihov umik ali odpoklic kontaminiranih
izdelkov s trga in izvede dodatne ukrepe, ki zagotovijo, da se bo prepoved
upoštevala,
-
v skladu s predpisi o tajnih podatkih izvaja vpogled v oceno ogroženosti
in dokumente fizičnega varovanja s tajnimi podatki.
(7) Inšpekcijski ukrep za posamezno
zadevo varstva pred ionizirajočimi sevanji in jedrske varnosti izreče tisti
izmed inšpektorjev, katerega organ ali ministrstvo je za zadevo pristojno po
tem zakonu.
(8) Pristojni inšpektor lahko pred
predlogom za uvedbo postopka o prekršku zaseže vire sevanja, če oceni, da bi
zaradi ravnanja z njimi nastala škoda za zdravje ljudi in okolje.
(9) Zapisniki o inšpekcijskem nadzoru
na področju fizičnega varovanja so tajni in se jim stopnja tajnosti določi v
skladu s predpisi o tajnih podatkih.
(10) Z zapisnikom iz prejšnjega
odstavka mora biti poleg upravljavca objekta ali prevoznika seznanjen tudi
organ, ki je dal soglasje k načrtu fizičnega varovanja iz 119. člena.
(11) Pritožba zoper odločbo
inšpektorja za prenehanje izvajanja dejavnosti ali uporabe vira sevanja iz šestega odstavka tega člena ne zadrži
njene izvršitve.
(12) Minister, pristojen za notranje
zadeve, predpiše opremo inšpektorjev, ki izvajajo nadzorstvo nad fizičnim
varovanjem jedrskih in radioaktivnih snovi in objektov.
138.a člen
(posebni delovni pogoji)
(1) Za delovna razmerja in plače
javnih uslužbencev organa, pristojnega za jedrsko varnost, organa, pristojnega
za varstvo pred sevanji ter inšpektorata, pristojnega za notranje zadeve,
veljajo predpisi, ki urejajo delovna razmerja in plače javnih uslužbencev, če s
tem zakonom ni urejeno drugače.
(2) Zaradi stalnega zagotavljanja
jedrske varnosti in varstva pred sevanji v državi se v aktu o sistemizaciji
določijo delovna mesta, na katerih so javni uslužbenci v stalni pripravljenosti
na domu.
(3) Javni uslužbenci, ki jih določi
predstojnik in ki so v stalni pripravljenosti na domu, morajo nositi pri sebi
tehnične naprave, preko katerih se jih lahko obvesti o nevarnostih ali dogodkih
iz petega odstavka tega člena. Nošenje tehničnih naprav je v času stalne
pripravljenosti na domu obvezno.
(4) Stalna pripravljenost na domu se
ne všteva v število tedenske ali mesečne delovne obveznosti. Če mora javni
uslužbenec v času stalne pripravljenosti dejansko delati, se te ure vštevajo v
število ur tedenske ali mesečne delovne obveznosti ali kot delo, opravljeno
preko polnega delovnega časa.
(5) Delo preko polnega delovnega časa
se, poleg primerov, določenih s splošnimi predpisi, odredi tudi zaradi:
-
neposredne nevarnosti izrednega dogodka po tem zakonu;
-
izrednega dogodka po tem zakonu;
-
jedrske ali radiološke nesreče v drugih državah;
-
vaje za primere iz prejšnjih alinej tega odstavka.
(6) Delo iz prejšnjega odstavka se
odredi pisno. Če zaradi nujnosti opravljanja nalog to ni mogoče, se odredi
ustno. V tem primeru se pisna potrditev vroči javnemu uslužbencu do konca
naslednjega tedna, ko je bilo delo odrejeno.
(7) Javni uslužbenec mora na podlagi
odločitve predstojnika nadaljevati z delom, če je med rednim delovnim časom
prišlo do nevarnosti ali dogodka iz petega odstavka tega člena, pa po izteku
rednega delovnega časa izvajanje intervencijskih ali drugih ukrepov ni končano,
pri čemer se upoštevajo časovne omejitve, določene s splošnimi predpisi. Tako
opravljene ure se štejejo kot ure, opravljene preko polnega delovnega časa.
(8) Javni uslužbenci so za delo preko
polnega časa in za stalno pripravljenost na domu upravičeni do dodatka.
(9) Določbe tega člena se smiselno
uporabljajo tudi za zaposlene pri izvajalcu obvezne državne gospodarske javne
službe ravnanja z radioaktivnimi odpadki iz 95. člena tega zakona, če zanje
veljajo predpisi, ki urejajo delovna razmerja in plače javnih uslužbencev.
138.b člen
(pristojnost za izvajanje nalog v zvezi z
opravljanjem reguliranih poklicev za državljane držav pogodbenic)
(1) Tuje fizične osebe iz držav članic
Evropske unije, Evropskega gospodarskega prostora in Švicarske konfederacije
ali iz držav, s katero je sklenjen ustrezen mednarodni sporazum lahko v
Republiki Sloveniji opravljajo regulirane poklice iz 23.,
28., 34., 36., 37., 49., 59. in 62. člena tega zakona
pod enakimi pogoji, kot so s tem zakonom določeni za osebe v Republiki
Sloveniji, razen če ni s tem zakonom določeno drugače.
(2) Naloge pristojnega organa v skladu
z zakonom, ki ureja postopek priznavanja poklicnih kvalifikacij državljanom
držav članic Evropske unije, Evropskega gospodarskega prostora in Švicarske
konfederacije za opravljanje reguliranih poklicev oziroma dejavnosti v
Republiki Sloveniji (v nadaljnjem besedilu: Zakon o priznavanju poklicnih
kvalifikacij), izvaja pristojni organ iz 11. člena
tega zakona.
(3) Organ iz
11. člena tega zakona, kot pristojni organ v zvezi z
izvajanjem nalog iz prejšnjega odstavka, ima vse pravice in obveznosti, ki jih
določa Zakon o priznavanju poklicnih kvalifikacij za pristojni organ. Če s tem
zakonom ni določeno drugače, se za izvajanje teh nalog uporabljajo določbe
Zakona o priznavanju poklicnih kvalifikacij.
138.c člen
(stalno opravljanje reguliranih poklicev
za državljane držav pogodbenic)
(1) Državljani držav pogodbenic, ki
želijo stalno opravljati regulirani poklic po tem zakonu, morajo pri pristojnemu organu iz 11. člena tega zakona, pridobiti odločbo o priznanju poklicne kvalifikacije.
(2) Vloga za priznanje poklicne
kvalifikacije se vloži v skladu z Zakonom o priznavanju poklicnih kvalifikacij.
Poleg dokazil, ki jih za prijavo določa Zakon o priznavanju poklicnih
kvalifikacij, mora vloga za priznanje poklicne kvalifikacije po tem zakonu
vsebovati tudi dokazila o izpolnjevanju pogojev, ki so primerljivi pogojem iz 23., 28., 34., 36., 37., 49., 59. in 62.
člena tega zakona.
(3) Zoper odločbo o priznanju poklicne
kvalifikacije, ki jo izda pristojni organ iz 11. člena
tega zakona, ni pritožbe, možen pa je upravni spor.
138.d člen
(občasno opravljanje reguliranih poklicev
za državljane držav pogodbenic)
(1) Državljani držav pogodbenic, ki
želijo občasno opravljati regulirani poklic po tem zakonu, morajo pri pristojnemu organu iz 11. člena tega zakona, vložiti pisno prijavo. Poleg dokazil, ki jih za prijavo določa
Zakon o priznavanju poklicnih kvalifikacij, mora prijava za občasno opravljanje
reguliranih poklicev po tem zakonu vsebovati tudi dokazila o izpolnjevanju
pogojev, ki so primerljivi pogojem iz 23., 28., 34.,
36., 37., 49., 59. in 62. člena tega zakona.
(2) Pri reguliranih poklicih pristojni organ iz 11. člena tega zakona,
pred prvim opravljanjem storitev preveri poklicno kvalifikacijo ponudnika po
določbah Zakona o priznavanju poklicnih kvalifikacij.
(3) V postopkih v zvezi z občasnim
opravljanjem reguliranih poklicev se ne uporablja določba o pravni domnevi iz
zakona, ki ureja priznavanje poklicnih kvalifikacij, da posameznik zaradi molka
organa lahko opravlja regulirani poklic v Republiki Sloveniji.
(4) Posameznik, ki storitev opravlja
več kot eno leto, svojo prijavo podaljša enkrat v koledarskem letu pri pristojnemu organu iz 11. člena tega zakona, in v njej
obvesti o morebitni spremembi podatkov.
15. KAZENSKE DOLOČBE
139. člen
(prekrški)
(1) Z globo od 5.000 do 250.000 evrov
se za prekršek kaznuje pravna oseba, če pa se ta po zakonu, ki ureja
gospodarske družbe, šteje za srednjo veliko ali veliko gospodarsko družbo,
znaša globa od 10.000 do 500.000 evrov:
1.
če izvaja sevalno dejavnost brez veljavnega dovoljenja (11. člen),
2.
če uporablja vir sevanja brez dovoljenja za njegovo uporabo ali če niso
izpolnjeni pogoji za uporabo po tem zakonu (13. člen),
3.
če odpravi nadzor nad radioaktivnimi snovmi brez dovoljenja pristojnega
organa (16.a člen)
4.
če kot imetnik dovoljenja za uporabo vira sevanja povzroči čezmerno
obsevanost delavcev, praktikantov, študentov ali posameznikov iz prebivalstva
(17. člen),
5.
če kot delodajalec zaposli osebo, mlajšo od 18 let na delovno mesto, na
katerem bi postala izpostavljeni delavec ali če kot delodajalec noseče ženske,
ki sama ne želi še naprej delati z viri sevanja, ne premesti takoj, ko ga ta
obvesti o nosečnosti, na delovno mesto, kjer se ne dela z viri sevanja ali če
doječe ženske takoj, ko ga ta obvesti o svojem stanju, začasno ne premesti na
delovno mesto, kjer ni tveganja za radioaktivno kontaminacijo telesa ali če s
premestitvijo noseče ali doječe ženske tej s pogoji dela povzroči manj ugoden
položaj (20. člen),
6.
če kot delodajalec razporedi delavca proti njegovi volji na delovno
mesto za opravljanje specifičnih nalog (21. člen),
7.
če kot delodajalec ne zagotovi izdelave ocene varstva pred sevanji (23.
člen),
8.
če kot delodajalec ne zagotovi predhodnega pregleda načrtov prostorov
objekta in naprav v njem glede varstva pred ionizirajočimi sevanji (23. člen),
9.
če kot delodajalec ne zagotovi razvrstitve delovišč na opazovana in
nadzorovana območja ter njihove označitve glede na oceno pričakovanih letnih
doz ter verjetnost in velikost potencialnih izpostavljenosti (23. člen),
10. če
kot delodajalec ne zagotovi razvrstitve izpostavljenih delavcev v dve
kategoriji glede na verjetnost in velikost potencialne izpostavljenosti (23.
člen),
11. če
kot delodajalec ne zagotovi izvajanja pisnih tehničnih, zdravstvenih in
administrativnih postopkov, povezanih z obratovanjem ali upravljanjem
sevalnega, jedrskega ali manj pomembnega sevalnega objekta ali uporabo vira
sevanja (23. člen),
12. če
kot delodajalec ne zagotovi usposabljanja izpostavljenih delavcev, praktikantov
in študentov, ki uporabljajo vire sevanja ali delajo na opazovanem in
nadzorovanem območju, obnavljanja znanja in rednega preverjanja usposobljenosti
v zvezi s postopki varstva pred sevanji ali (23. člen),
13. če
ne zagotovi seznanitve izpostavljenih delavcev, praktikantov in študentov z
vsebino tehničnih, zdravstvenih in administrativnih postopkov, povezanih z
obratovanjem, upravljanjem ali uporabo vira sevanja ali o tveganjih za zdravje,
zlasti seznanitve žensk o nujnosti zgodnje naznanitve nosečnosti in dojenja
(23. člen),
14. če
kot delodajalec ne zagotovi izvajanja nadzornih ukrepov, meritev in ocene
izpostavljenosti ionizirajočim sevanjem na delovnih mestih na različnih
področjih in ob različnih delovnih pogojih, vključno z osebno dozimetrijo (23.
člen),
15. če
kot delodajalec ne zagotovi zaščitne opreme ali preverjanja učinkovitosti
zaščitne opreme in postopkov zaščite in reševanja ali rednega umerjanja merilne
opreme, preverjanja njene uporabnosti in pravilne uporabe (23. člen),
16. če
kot delodajalec ne zagotovi zdravstvenega nadzora izpostavljenih delavcev,
praktikantov in študentov (23. člen),
17. če
kot delodajalec ne zagotovi takojšnjega obveščanja pristojnih organov v primeru
preseganja mejnih doz, kontaminacije delovnega okolja ali izrednega dogodka
(23. člen),
18. če
kot delodajalec izvaja usposabljanje prek oseb, ki nimajo pooblastila za
izvajanje del pooblaščenega izvedenca varstva pred sevanji (23. člen),
19. če
posreduje pooblaščenemu zdravniku v nadaljnjo obdelavo in v centralno evidenco
doz podatke o osebnih dozah izpostavljenih delavcev brez pisne privolitve
izpostavljenega delavca ali če brez pisne privolitve razporedi delavca,
praktikanta ali študenta na delovno mesto, ki je izpostavljeno ionizirajočemu
sevanju (32. člen),
20. če
ne zagotovi delovanja posebne organizacijske enote za izvajanje varstva pred
sevanji ali če ne zagotovi, da organizacijska enota za varstvo pred sevanji
deluje ločeno od drugih organizacijskih enot ali če organizacijska zasnova
enote varstva pred sevanji ali če kakovost opreme, obseg in vsebina njenega
dela ni skladna s predpisanimi pogoji (34. člen),
21. če
kot upravljavec objekta ali kot zunanji izvajalec ne zagotovi, da doze delavcev
zunanjega izvajalca ne presežejo predpisanih mejnih doz ali če ne zagotovi, da
so delavci zunanjega izvajalca primerno usposobljeni in seznanjeni z ukrepi
varstva pred sevanji, ali če ne zagotovi, da se za delavce zunanjega izvajalca
ugotavlja izpostavljenost po določbah tega zakona, če ne zagotovi, da se za
delavce zunanjega izvajalca izvajajo vsi ukrepi njihovega varstva pred sevanji
po določbah tega zakona (37. člen),
22. če
kot upravljavec objekta ali kot zunanji izvajalec ne zagotovi, da se za
izpostavljene delavce zunanjega izvajalca sporočajo podatki o njihovih osebnih
dozah v centralno evidenco osebnih doz ali če za izpostavljene delavce
zunanjega izvajalca ne zagotovi zdravstvenega nadzora v predpisanem obsegu (37.
člen),
23. če
kot zunanji izvajalec upravljavcu objekta ali izvajalcu sevalne dejavnosti pred
začetkom del v nadzorovanem območju ne sporoči osebnih podatkov, ocene zdravstvene
delazmožnosti, datuma zadnjega zdravstvenega pregleda ali vrednosti prejetih
doz svojih izpostavljenih delavcev v obdobju zadnjih petih let in kumulativne
doze ali če kot upravljavec objekta ali izvajalec sevalne dejavnosti teh podatkov
o izpostavljenih delavcih zunanjega izvajalca, ki je tuja pravna oseba, ne
sporoči organu, pristojnemu za varstvo pred sevanji (37. člen),
24. če
kot izvajalec sevalne dejavnosti začne z deli z izpostavljenimi delavci
zunanjega izvajalca, čeprav mu ta ni posredoval podatkov iz tretjega odstavka
37. člena tega zakona, ali če izpostavljeni delavec zunanjega izvajalca ni bil
vpisan v centralni evidenci osebnih doz, ali če je iz posredovanih podatkov
bilo razvidno, da delavec zunanjega izvajalca po določbah tega zakona ne more
opravljati del v nadzorovanem območju (37. člen),
25. če
kot delodajalec ne zagotavlja zdravstvenega nadzora izpostavljenih delavcev ali
ga ne zagotavlja v predpisanem obsegu ali če ne zagotovi izrednega zdravstvenega
nadzora izpostavljenih delavcev vsakokrat, ko je bila presežena ali obstaja
sum, da je bila presežena, ena od predpisanih mejnih doz, ali na zahtevo
organa, pristojnega za varstvo pred sevanji (39. člen),
26. če
razporedi na delovno mesto delavca, kljub temu, da po ugotovitvah zdravstvenega
nadzora ni zmožen za to delovno mesto (39. člen),
27. če
kot delodajalec ne zagotovi zdravstvenega nadzora po prenehanju dela delavca
(40. člen),
28. če
opravlja radiološke posege brez odobrenega programa radioloških posegov ali v
nasprotju z odobrenim programom radioloških posegov (47. člen),
29. če
radiološke posege izvajajo osebe, ki niso opravile predpisanega usposabljanja
in preverjanja usposobljenosti za izvajalca radioloških posegov (47. člen),
30. če
je izvedel radiološki poseg, za katerega niso bili izpolnjeni pogoji za izvedbo
(50. člen),
31. če
izvaja posege v prostor brez soglasja organa, pristojnega za jedrsko varnost
(65.b, 68., 69., 75. in 76. člen), ali brez soglasja organa, pristojnega za
varstvo pred sevanji (69. člen),
32. če
začne s poskusnim obratovanjem objekta brez soglasja organa, pristojnega za
jedrsko varnost (78. člen),
33. če
začne ali preneha z obratovanjem jedrskega ali sevalnega objekta ali če začne z
odlaganjem izrabljenega goriva ali radioaktivnih odpadkov ali če zapre
odlagališče izrabljenega goriva ali radioaktivnih odpadkov ali če začne ali
zaključi razgradnjo jedrskega ali sevalnega objekta ali če zaključi rudarska
dela za opustitev pridobivanja jedrskih mineralnih surovin ali če začne z
odlaganjem rudarske ali hidrometalurške jalovine ali če zapre odlagališče
rudarske in hidrometalurške jalovine brez dovoljenja organa, pristojnega za
jedrsko varnost, ali če shranjuje sveže gorivo na gradbišču jedrske elektrarne
ali raziskovalnega reaktorja brez dovoljenja organa, pristojnega za jedrsko
varnost (79. člen),
34. če
kot upravljavec objekta uvaja spremembe in dopolnitve brez predhodne odobritve
organa, pristojnega za jedrsko varnost (83. in 84. člen),
35. če
namerno dodaja radioaktivne snovi živilom, igračam, osebnemu nakitu, kozmetiki
ali vnaša iz držav članic EU, iznaša v države članice EU, uvaža ali izvaža tako
blago (89. člen),
36. če
daje v promet izdelke in materiale, ki so čezmerno radioaktivno kontaminirani z
radionuklidi (89. člen),
37. če
skladišči ali obdeluje radioaktivne odpadke ali izrabljeno gorivo na kraju
nastanka brez dovoljenja organa, pristojnega za jedrsko varnost (93. člen),
38. če
vnaša iz držav članic EU ali iznaša v države članice EU radioaktivne snovi v
nasprotju s pravnimi akti EU, ki veljajo na območju EU neposredno, ali če uvaža
ali izvaža radioaktivne snovi brez dovoljenja (100. člen),
39. če
vnaša iz držav članic EU, iznaša v države članice EU, uvaža, izvaža ali izvaja
tranzit jedrskih snovi in radioaktivnih odpadkov ali jedrskega goriva brez
dovoljenja ali soglasja organa, pristojnega za jedrsko varnost (100. in 101.
člen),
40. če
ne zagotovi načrtovanja ali izvajanja ukrepov fizičnega varovanja (118., 119.
in 119.c člen),
41. če
uporablja jedrsko blago ali ga poseduje v nasprotju z določbami 121. člena tega
zakona,
42. če
ne zagotavlja obratovalnega, predobratovalnega ali poobratovalnega monitoringa
radioaktivnosti ali če ne opravi monitoringa učinkov sanacijskih ukrepov,
odrejenih v primeru izrednega dogodka (124. člen).
(2) Z globo od 5.000 do 150.000 evrov
se kaznuje za prekršek iz prejšnjega odstavka samostojni podjetnik posameznik
ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost.
(3) Z globo od 1.000 do 10.000 evrov
se kaznuje za prekršek iz prvega odstavka tega člena tudi odgovorna oseba
pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika ali
odgovorna oseba posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost.
(4) Če je narava prekrška posebno huda
zaradi višine povzročene škode ali višine protipravno pridobljene premoženjske
koristi ali zaradi storilčevega naklepa oziroma njegovega namena
koristoljubnosti, se za prekršek iz prvega odstavka tega člena:
-
pravno osebo kaznuje z globo od 15.000 do 750.000 evrov, oziroma, če se
ta po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, šteje za srednjo veliko ali veliko
gospodarsko družbo, znaša globa od 30.000 do 1.500.000 evrov;
-
samostojnega podjetnika posameznik ali posameznika, ki samostojno
opravlja dejavnost kaznuje z globo od 15.000 do 450.000 evrov;
-
odgovorno osebo pravne osebe, odgovorno osebo samostojnega podjetnika
posameznika ali odgovorno osebo posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost z
globo od 3.000 do 30.000 evrov.
(5) Z globo od 1.800 do 250.000 evrov
se za prekršek kaznuje pravna oseba, če pa se pravna oseba po zakonu, ki ureja
gospodarske družbe, šteje za srednjo ali veliko gospodarsko družbo, pa z globo
od 3.500 do 500.000 evrov:
1.
če kot delodajalec ne zagotovi izdelave ocene varstva pred sevanji (24.
člen),
2.
če ne zagotovi pregleda ocene varstva pred sevanji ali če ne uvede
odobrenih sprememb ukrepov varstva pred sevanji (26. člen),
3.
če se ne posvetuje glede varstva izpostavljenih delavcev s pooblaščenimi
izvedenci in organizacijami varstva pred sevanji (27. člen),
4.
če ne zagotavlja rednega ugotavljanja izpostavljenosti delavcev in
merjenja sevanja na delovnem mestu (29. člen),
5.
če ne posreduje rezultatov ugotavljanja meritev doz izpostavljenih
delavcev pooblaščenemu zdravniku in z njimi ne seznanja izpostavljenih delavcev
ali če ne obvešča v primeru interventne izpostavljenosti ali izpostavljenosti
ob izrednem dogodku (31. člen),
6.
če kot pooblaščeni izvajalec dozimetrije ne posreduje podatkov o osebnih
dozah izpostavljenih delavcev v centralno evidenco doz v predpisanih rokih iz
33. člena tega zakona,
7.
če ne določi odgovorne osebe za varstvo pred sevanji ali o tem ne
obvesti pristojnega organa (35. člen),
8.
če ne ravna po odredbi pristojnega organa v zvezi z varstvom
izpostavljenih delavcev pred naravnimi viri sevanja (46. člen),
9.
če pri opravljanju radioloških posegov ne zagotavlja ocenjevanja in
preverjanja radioloških posegov (51. člen),
10. če
pri opravljanju radioloških posegov uvaja spremembe in dopolnitve, ne da bi mu
jih odobril organ, pristojen za varstvo pred sevanji (52. člen),
11. če
kot pravna oseba, ki izvaja radiološke posege, ne posreduje pacientu na njegovo
zahtevo podatkov o dozah, ki jih je pacient prejel med izvajanjem radioloških
posegov (53. člen),
12. če
glede posameznih vprašanj sevalne in jedrske varnosti ne pridobi mnenja
pooblaščenega izvedenca za sevalno in jedrsko varnost (58. člen),
13. če
ne izvaja programov spremljanja obratovalnih izkušenj sevalnih ali jedrskih
objektov ali če ugotovitev programov ne upošteva pri ocenjevanju, preverjanju
in izboljšanju sevalne in jedrske varnosti (60. člen),
14. če
kot upravljavec objekta ne zagotovi zadostnega števila usposobljenih delavcev
za upravljanje tehnološkega procesa ali če ne zagotovi rednega obnavljanja
strokovnega znanja usposobljenih delavcev ali preverjanja njihove
usposobljenosti, psihofizičnih lastnosti in odvisnosti od alkohola, mamil ali
drugih psihoaktivnih sredstev ali če ne hrani zapisov o opravljenem
usposabljanju, vključno z ocenami dosežene strokovne usposobljenosti glede na
zahteve za ustrezno delovno mesto za vsakega delavca, ki opravlja za varnost
pomembna dela, ali če teh zapisov ne hrani še eno leto po tem, ko je delavec
prenehal delati pri njem ali če dela in naloge upravljanja tehnološkega procesa
opravlja delavec brez dovoljenja organa, pristojnega za jedrsko varnost (62.
člen),
15. če
kot upravljavec objekta ni vzpostavil ali ne izvaja sistema vodenja ali če vanj
ni vključil varnostne kulture, nadzora nad dobavitelji opreme, izvajalci in
pogodbenimi izvajalci ali postopkov za zagotavljanje vnosa ali vgradnje
ustrezne opreme (63. člen),
16. če
ne dopolnjuje varnostnega poročila, če pride med gradnjo ali razgradnjo objekta
ali v času poskusnega obratovanja ali v času izvajanja rudarskih del, če gre za
izkoriščanje ali opustitev izkoriščanja jedrskih mineralnih snovi, do sprememb,
ki vplivajo na vsebino varnostnega poročila (71. in 80. člen),
17. če
ne zagotavlja obratovanja ali poskusnega obratovanja v skladu z odobrenimi
obratovalnimi pogoji in omejitvami, ali uporabe pisnih postopkov za
obratovanje, poskusno obratovanje, prenehanje obratovanja ali razgradnjo
objekta, ali spremljanja svojih in tujih obratovalnih izkušenj, obratovalnih
kazalnikov, procesov staranja opreme ali izvajanja ukrepov za zmanjšanje ali
odpravo učinkov procesov staranja, ali vzdrževanja, pregledovanja ali
preizkušanja sistemov in komponent objekta, izdelave in upoštevanja načrta
optimizacije varstva pred sevanji (80.a člen),
18. če
ne pripravi poročila o občasnem varnostnem pregledu ali če na podlagi poročila
o občasnem varnostnem pregledu ne pripravi predloga potrebnih sprememb (82.
člen),
19. če
kot upravljavec objekta o spremembah ne obvesti organa, pristojnega za jedrsko varnost
ali sprememb ne priglasi organu, pristojnemu za jedrsko varnost (83. člen),
20. če
ne zagotovi izjemnega pregleda varnostnega poročila ali če na podlagi
ocenjevanja in preverjanja varnosti ne izdela predloga sprememb varnostnega
poročila (86. člen),
21. če
ne poroča o obratovanju objekta na predpisan način (87. člen),
22. če
ne zagotovi dekontaminacije v okviru sanacije posledic izrednega dogodka ali če
ne izvede dekontaminacije na predpisan način, kadar radioaktivna kontaminacija
ni posledica izrednega dogodka in o tem ne obvesti pristojnega organa (91.
člen),
23. če
ne ravna z radioaktivnimi odpadki in izrabljenim gorivom na predpisan način
(93. člen),
24. če
ne zagotovi dolgoročnega nadzora in vzdrževanja zaprtega odlagališča v skladu s
pogoji iz varnostnega poročila (96. člen),
25. če
ne izdela ocene ogroženosti ali če ne izdela načrta zaščite in reševanja ali
navodila za ukrepanje ob izrednem dogodku ali če ne izvaja ali zagotavlja
izvajanja preventivnih zaščitnih ukrepov (104. člen),
26. če
ne posreduje nosilcem načrtovanja zaščite in reševanja vseh podatkov, potrebnih
za izdelavo in izvajanje državnega in občinskega načrta zaščite in reševanja
(106. člen),
27. če
ob izrednem dogodku ne izvaja ukrepov po načrtu zaščite in reševanja in ne
izvaja ukrepov v skladu z določbami državnega in lokalnega načrta zaščite in
reševanja (107. člen),
28. če
ob izrednem dogodku ne obvešča javnosti in pristojnih organov (108. člen),
29. če
kot imetnik dovoljenja ne sporoči spremembe svojih podatkov organu, ki je izdal
dovoljenje (110. člen),
30. če
v kontroliranem objektu ali prostoru, fizično nadzorovanem in vitalnem območju
jedrskega objekta delajo osebe, ki ne izpolnjujejo predpisanih pogojev ali za
katere obstajajo varnostni zadržki (120. člen),
31. če
ne vodi evidence jedrskih snovi ali če ne zagotavlja nemotenega delovanja
opreme za vodenje evidenc ali če ne varuje jedrskih snovi in ne organizira
njihove hrambe na predpisan način ali o izgubi nadzora nad jedrskimi snovmi
ali odtujitvi takoj ne obvesti policije in organa, pristojnega za jedrsko
varnost (122. člen),
32. ne
izvaja sanacije posledic izrednega dogodka, ki mu je bila odrejena kot izjemni
ukrep (125. člen).
(6) Z globo od 1.800 do 150.000 evrov
se kaznuje za prekršek iz prejšnjega odstavka samostojni podjetnik posameznik
ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost.
(7) Z globo od 350 do 10.000 evrov se
kaznuje za prekršek iz petega
odstavka tega člena tudi odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba
samostojnega podjetnika posameznika ali odgovorna oseba posameznika, ki samostojno
opravlja dejavnost.
(8) Z globo od 500 do 1.000 evrov se
kaznuje za prekršek posameznik, če pravni osebi, ki je izvedla varnostno
preverjanje in pri kateri je zaposlen, ne sporoči spremembe podatkov, pomembnih
za varnostno preverjanje (tretji odstavek 120.a člena).
139.a člen
(črtan)
139.b člen
(višina globe v hitrem postopku)
Za prekrške iz tega zakona se sme v hitrem
postopku izreči globa tudi v znesku, ki je višji od najnižje predpisane globe,
določene s tem zakonom.
Zakon o varstvu pred ionizirajočimi sevanji in
jedrski varnosti – ZVISJV (Uradni list RS, št. 67/02)
vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:
»16. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
140. člen
(postopki in
pooblastila)
(1) Postopki za pridobitev dovoljenja za
izvajanje sevalne dejavnosti, dovoljenja za uporabo vira sevanja, soglasja h
gradnji objekta oziroma izvedbi gradbenih ali rudarskih del in dovoljenja za
obratovanje, ki do uveljavitve tega zakona še niso bili dokončani oziroma glede
katerih je bilo ob uveljavitvi tega zakona že vloženo pravno sredstvo, se
dokončajo po dosedanjih predpisih.
(2) Obstoječi pooblaščeni izvedenci varstva
pred sevanji, obstoječi pooblaščeni izvedenci za sevalno in jedrsko varnost,
obstoječi pooblaščeni izvajalci dozimetrije, obstoječi pooblaščeni zdravniki
ter komisije, imenovane po določbah zakonov iz 143. člena tega zakona,
opravljajo svoje delo do dne imenovanja po določbah tega zakona.
(3) Obstoječim sevalnim objektom in
obstoječim jedrskim objektom izda po uradni dolžnosti ministrstvo, pristojno za
okolje, odločbo o statusu objekta devet mesecev po uveljavitvi predpisa vlade
iz drugega odstavka 55. člena tega zakona.
(4) Naloge javnega gospodarskega zavoda za
radioaktivne odpadke opravlja ARAO – Agencija za radioaktivne odpadke,
Ljubljana.
141. člen
(predpisi
vlade)
(1) Vlada najkasneje v devetih mesecih po
uveljavitvi tega zakona izda predpise iz:
1.
četrtega in petega odstavka 9. člena,
2.
šestega odstavka 11. člena,
3.
tretjega odstavka 13. člena,
4.
prvega in četrtega odstavka 19. člena,
5.
drugega odstavka 55. člena,
6.
četrtega odstavka 61. člena,
7.
prvega odstavka 104. člena,
8.
drugega odstavka 106. člena,
9.
drugega odstavka 111. člena,
10. sedmega
odstavka 122. člena,
11. tretjega
odstavka 136. člena tega zakona.
(2) Vlada najkasneje v 18 mesecih po
uveljavitvi tega zakona izda predpise ali akte iz:
1.
tretjega odstavka 68. in 69. člena,
2.
88. člena,
3.
drugega odstavka 103. člena,
4.
osmega odstavka 120. člena tega zakona.
(3) Vlada najkasneje v 18 mesecih po
uveljavitvi tega zakona sprejme program sistematičnega pregledovanja delovnega
in bivalnega okolja zaradi varstva pred naravnimi viri sevanja iz tretjega
odstavka 45. člena tega zakona.
142. člen
(predpisi
ministrov)
(1) Minister, pristojen za okolje,
najkasneje v devetih mesecih po uveljavitvi tega zakona izda predpise iz:
1.
tretjega odstavka 63. člena,
2.
petega odstavka 78. člena,
3.
šestega odstavka 80. člena,
4.
drugega odstavka 81. člena,
5.
sedmega odstavka 83. člena,
6.
tretjega odstavka 87. člena,
7.
sedmega odstavka 93. člena,
8.
tretjega odstavka 103. člena tega zakona.
(2) Minister, pristojen za okolje,
najkasneje v 18 mesecih po uveljavitvi tega zakona izda predpise iz:
1.
šestega odstavka 9. člena,
2.
četrtega in sedmega odstavka 59. člena,
3.
tretjega odstavka 60. člena,
4.
sedmega odstavka 71. člena tega zakona.
(3) Minister, pristojen za zdravje,
najkasneje v devetih mesecih po uveljavitvi tega zakona izda predpise iz:
1.
četrtega odstavka 24. člena in šestega odstavka 26. člena,
2.
sedmega odstavka 30. člena,
3.
četrtega odstavka 31. člena,
4.
šestega odstavka 39. člena,
5.
tretjega odstavka 48. člena,
6.
osmega odstavka 50. člena,
7.
četrtega odstavka 51. člena,
8.
četrtega odstavka 54. člena tega zakona.
(4) Minister, pristojen za zdravje,
najkasneje v 18 mesecih po uveljavitvi tega zakona izda predpise iz:
1.
šestega odstavka 9. člena,
2.
drugega odstavka 16. člena,
3.
tretjega odstavka 21. člena,
4.
četrtega odstavka 30. člena,
5.
šestega odstavka 33. člena,
6.
prvega odstavka 40. člena,
7.
tretjega odstavka 41. člena,
8.
tretjega odstavka 43. člena,
9.
drugega odstavka 46. člena,
10. četrtega
odstavka 49. člena
11. sedmega
odstavka 50. člena,
12. drugega
odstavka 51. člena,
13. desetega
odstavka 53. člena tega zakona.
(5) Minister, pristojen za notranje zadeve,
najkasneje v 18 mesecih po uveljavitvi tega zakona izda predpis iz četrtega
odstavka 119. člena tega zakona.
(6) Minister, pristojen za okolje, in
minister, pristojen za zdravje, najkasneje v 9 mesecih po uveljavitvi tega
zakona izdata predpise iz:
1.
petega odstavka 6. člena,
2.
drugega odstavka 10. člena,
3.
drugega odstavka 12. člena,
4.
četrtega odstavka 15. člena,
5.
prvega odstavka 16. člena tega zakona.
(7) Minister, pristojen za okolje, v
soglasju z ministrom, pristojnim za zdravje, najkasneje v devetih mesecih po
uveljavitvi tega zakona izda predpise iz:
1.
devetega odstavka 62. člena,
2.
četrtega odstavka 106. člena,
3.
četrtega odstavka 124. člena tega zakona.
(8) Minister, pristojen za zdravje, v
soglasju z ministrom, pristojnim za okolje, najkasneje v devetih mesecih po
uveljavitvi tega zakona izda predpise iz:
1.
22. člena,
2.
petega odstavka 23. člena,
3.
iz četrtega in sedmega odstavka 28. člena,
4.
četrtega odstavka 34. člena,
5.
devetega odstavka 37. člena tega zakona.
(9) Minister, pristojen za okolje, in
minister, pristojen za zdravje, izdata v 18 mesecih po uveljavitvi tega zakona
predpis iz šestega odstavka 131. člena tega zakona.
(10) Minister, pristojen za zdravje, in
minister, pristojen za okolje izdata v 18 mesecih po uveljavitvi tega zakona v
soglasju z ministrom, pristojnim za izobraževanje predpis iz tretjega odstavka
36. člena tega zakona.
(11) Minister, pristojen za notranje
zadeve, v soglasju z ministrom, pristojnim za okolje, najkasneje v 18 mesecih
po uveljavitvi tega zakona izda predpis iz tretjega odstavka 119. člena tega
zakona.
(12) Minister, pristojen za okolje, in
minister, pristojen za zdravje, in v primeru živil in krme tudi minister,
pristojen za kmetijstvo in veterino, najkasneje v devetih mesecih po
uveljavitvi tega zakona izdajo predpis iz prvega in drugega odstavka 90. člena
tega zakona.
(13) Minister, pristojen za okolje, v
soglasju z ministrom, pristojnim za varstvo pred nesrečami, izda najkasneje v
18. mesecih po uveljavitvi tega zakona predpis iz tretjega odstavka 90. člena
tega zakona.
(14) Minister, pristojen za okolje, v
soglasju z ministrom, pristojnim za varstvo pred nesrečami, in ministrom,
pristojnim za zdravje, najkasneje v 18 mesecih po uveljavitvi tega zakona izda
predpis iz prvega odstavka 91. člena tega zakona.
(15) Minister, pristojen za okolje,
minister, pristojen za zdravje, in minister, pristojen za kmetijstvo,
najkasneje v devetih mesecih po uveljavitvi tega zakona izdajo predpis iz
petega odstavka 123. člena tega zakona.
143. člen
(prenehanje
veljavnosti in uporabe zakonov)
(1) Z dnem uveljavitve tega zakona
prenehajo veljati zakon o izvajanju varstva pred ionizirajočimi sevanji in o
ukrepih za varnost jedrskih objektov in naprav (Uradni list SRS, št. 28/80).
(2) Z dnem uveljavitve tega zakona se
preneha uporabljati zakon o varstvu pred ionizirajočimi sevanji in o posebnih
varnostnih ukrepih pri uporabi jedrske energije (Uradni list SFRJ, št. 62/84).
(3) Predpisi, izdani na podlagi zakonov iz
prejšnjih odstavkov, se uporabljajo do izdaje novih po tem zakonu.
144. člen
(veljavnost
določb o varnostnih zadržkih)
Za osebe zaposlene v jedrskih objektih ob
uveljavitvi tega zakona začno veljati določbe o varnostnem preverjanju 24
mesecev po uveljavitvi tega zakona.
145. člen
(začetek
veljavnosti)
Ta zakon začne veljati 1. oktobra 2002.«.
Zakon o dopolnitvi zakona o varstvu pred
ionizirajočimi sevanji in jedrski varnosti – ZVISJV-A (Uradni list RS, št. 24/03)
spreminja 141. člen zakona tako, da se glasi:
»141. člen
(predpisi
vlade)
(1) Vlada najkasneje v devetih mesecih po
uveljavitvi tega zakona izda predpise iz:
1.
četrtega in petega odstavka 9. člena,
2.
šestega odstavka 11. člena,
3.
tretjega odstavka 13. člena,
4.
prvega in četrtega odstavka 19. člena,
5.
drugega odstavka 55. člena,
6.
četrtega odstavka 61. člena,
7.
prvega odstavka 104. člena,
8.
drugega odstavka 106. člena,
9.
drugega odstavka 111. člena,
10. sedmega
odstavka 122. člena,
11. tretjega
odstavka 136. člena tega zakona.
(2) Vlada najkasneje v 18 mesecih po
uveljavitvi tega zakona izda predpise ali akte iz:
1.
tretjega odstavka 68. in 69. člena,
2.
88. člena,
3.
drugega odstavka 103. člena,
4.
osmega odstavka 120. člena tega zakona.
(3) Vlada najkasneje v 18 mesecih po
uveljavitvi tega zakona sprejme program sistematičnega pregledovanja delovnega
in bivalnega okolja zaradi varstva pred naravnimi viri sevanja iz tretjega
odstavka 45. člena tega zakona.
Vlada Republike Slovenije pripravi
dopolnitev nacionalnega programa varstva okolja v zvezi z ravnanjem z
radioaktivnimi odpadki in z izrabljenim jedrskim gorivom iz 98. člena tega
zakona najkasneje do konca 2004 ter ga predloži v sprejem Državnemu zboru
Republike Slovenije. Z nacionalnim programom ravnanja z radioaktivnimi odpadki
in izrabljenim gorivom je treba s prioritetnimi nalogami zagotoviti, da je
lokacija odlagališča nizko in srednje radioaktivnih odpadkov odobrena
najkasneje do 2008, odlagališče pa pridobi dovoljenje za obratovanje najkasneje
do 2013. Če drug zakon ali meddržavna pogodba izključuje upoštevanje tega roka
ali se meddržavna pogodba izvaja na način, da roki iz tega zakona niso
upoštevani, je vlada dolžna predlagati spremembo takega zakona ali začeti postopek
za odpoved takšne pogodbe.«;
ter vsebuje naslednjo končno določbo:
»2. člen
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o
varstvu pred ionizirajočimi sevanji in jedrski varnosti – ZVISJV-B (Uradni list
RS, št. 46/04)
vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:
»PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
22. člen
(1) Globe, določene v 139. členu
zakona, se do začetka uporabe Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 7/03)
izrekajo kot denarne kazni, in sicer za:
-
pravno osebo v razponu od 300.000 do 30,000.000 tolarjev,
-
samostojnega podjetnika posameznika v razponu od 300.000 do 15,000.000
tolarjev,
-
odgovorno osebo pravne osebe v razponu od 30.000 do 1,500.000 tolarjev.
(2) Globe, določene v 139.a členu zakona,
se do začetka uporabe Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 7/03) izrekajo
kot denarne kazni, in sicer za:
-
pravno osebo v razponu od 300.000 do 1,500.000 tolarjev,
-
samostojnega podjetnika posameznika v razponu od 300.000 do 1,500.000
tolarjev,
-
odgovorno osebo pravne osebe v razponu od 300.000 do 450.000 tolarjev,
-
posameznika v razponu od 50.000 do 150.000 tolarjev.
(3) Določbe tretjega odstavka 139. in
tretjega odstavka 139.a člena zakona, ki urejajo globe za prekršek, ki ga stori
odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika, se uporabljajo od začetka
uporabe Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 7/03).
23. člen
Ta zakon začne veljati naslednji dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o
varstvu okolja – ZVO-1B (Uradni list RS, št. 70/08)
vsebuje naslednjo končno določbo:
»96. člen
(začetek
veljavnosti)
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o
varstvu pred ionizirajočimi sevanji in jedrski varnosti – ZVISJV-C (Uradni list
RS, št. 60/11)
vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:
»PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
112. člen
(postopki in pooblastila)
Postopki za pridobitev dovoljenj, soglasij,
potrdil in pooblastil po Zakonu o varstvu pred ionizirajočimi sevanji in
jedrski varnosti (Uradni list RS, št. 102/04 – uradno prečiščeno besedilo in
70/08 – ZVO-1B), ki do uveljavitve tega zakona še niso bili pravnomočno dokončani,
se dokončajo po dosedanjih predpisih.
113. člen
(predpisi vlade in ministrov)
(1) Vlada najkasneje v devetih mesecih
po uveljavitvi tega zakona uskladi Uredbo o sevalnih dejavnostih (Uradni list
RS, št. 48/04 in 9/06) z določbo spremenjenega drugega odstavka 118. člena
zakona.
(2) Minister, pristojen za okolje in
minister, pristojen za zdravje, najkasneje v devetih mesecih po uveljavitvi
tega zakona uskladita Pravilnik o uporabi virov sevanja in sevalni dejavnosti
(Uradni list RS, št. 27/06) z določbami spremenjenega prvega odstavka 16.
člena, tretjega odstavka novega 16.a člena in novega šestega odstavka 130.
člena zakona.
(3) Minister, pristojen za notranje
zadeve, najkasneje v devetih mesecih po uveljavitvi tega zakona izda predpis iz
spremenjenega 138. člena zakona.
114. člen
(začetek veljavnosti)
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o
varstvu pred ionizirajočimi sevanji in jedrski varnosti – ZVISJV-D (Uradni list
RS, št. 74/15)
vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:
»PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
111. člen
(postopki in
pooblastila)
(1) Postopki za pridobitev dovoljenj,
soglasij, potrdil in pooblastil po Zakonu o varstvu pred ionizirajočimi sevanji
in jedrski varnosti (Uradni list RS, št. 102/04 – uradno prečiščeno besedilo,
70/08 – ZVO-1B in 60/11), ki do uveljavitve tega zakona še niso bili
pravnomočno dokončani, se dokončajo po dosedanjih predpisih.
(2) Obstoječi pooblaščeni izvedenci za
sevalno in jedrsko varnost, ki so fizične osebe, opravljajo dela pooblaščenega
izvedenca za sevalno in jedrsko varnost do zaključka veljavnosti pooblastila.
112. člen
(usposobljenost
delavcev)
(1) Šteje se, da izpolnjujejo pogoje glede
usposobljenosti iz spremenjenega prvega odstavka 36. člena zakona delavci, ki
so ob začetku veljavnosti tega zakona opravljali naloge varstva pred sevanji v
organizacijski enoti varstva pred sevanji.
(2) Do vzpostavitve usposabljanja s
področja varstva pacientov pred ionizirajočimi sevanji iz drugega odstavka
47. člena zakona se šteje, da izvajalci radioloških posegov izpolnjujejo
zahteve iz tega člena, če imajo opravljeno usposabljanje iz varstva pred
sevanji iz 23. člena zakona.
113. člen
(predpisi vlade
in ministrov)
(1) Vlada najpozneje v devetih mesecih po
uveljavitvi tega zakona uskladi Uredbo o sevalnih dejavnostih (Uradni list RS,
št. 48/04 in 9/06) z določbo spremenjenega petega odstavka 9. člena in
spremenjenega tretjega odstavka 13. člena zakona.
(2) Vlada najpozneje v devetih mesecih po
uveljavitvi tega zakona uskladi Uredbo o načinu, predmetu in pogojih
opravljanja gospodarske javne službe ravnanja z radioaktivnimi odpadki (Uradni
list RS, št. 32/99) z določbo novega petega odstavka 95. člena zakona.
(3) Vlada najpozneje v devetih mesecih po
uveljavitvi tega zakona uskladi Državni načrt zaščite in reševanja ob jedrski
ali radiološki nesreči z določbo spremenjenega drugega odstavka 44. člena
zakona.
(4) Minister, pristojen za okolje,
najpozneje v devetih mesecih po uveljavitvi tega zakona uskladi Pravilnik o
zagotavljanju varnosti po začetku obratovanja sevalnih ali jedrskih objektov
(Uradni list RS, št. 85/09, 9/10 – popr. in 87/11) z določbami novega četrtega
odstavka 7.a člena, spremenjenega 63. člena, spremenjenega 80.a člena in novega
petega odstavka 82.a člena zakona.
(5) Minister, pristojen za okolje, in
minister, pristojen za zdravje, najpozneje v devetih mesecih po uveljavitvi
tega zakona uskladita Pravilnik o uporabi virov sevanja in sevalni dejavnosti
(Uradni list RS, št. 27/06) z določbami novega četrtega odstavka 14. člena in
spremenjenega tretjega odstavka 131. člena zakona.
(6) Minister, pristojen za okolje,
najpozneje v devetih mesecih po uveljavitvi tega zakona uskladi Pravilnik o
pooblaščenih izvedencih za sevalno in jedrsko varnost (Uradni list RS, št.
51/06) z določbami spremenjenega 59. člena zakona.
(7) Minister, pristojen za okolje,
najpozneje v devetih mesecih po uveljavitvi tega zakona uskladi Pravilnik o
dejavnikih sevalne in jedrske varnosti (Uradni list RS, št. 92/09 in 9/10 –
popr.) z določbami novega petega odstavka 86. člena zakona.
(8) Minister, pristojen za zdravje,
najpozneje v devetih mesecih po uveljavitvi tega zakona uskladi Pravilnik o
pogojih in metodologiji za ocenjevanje doz pri varstvu delavcev in prebivalstva
pred ionizirajočimi sevanji (Uradni list RS, št. 115/03) z določbami
spremenjenega 24. člena zakona.
(9) Minister, pristojen za zdravje,
najpozneje v devetih mesecih po uveljavitvi tega zakona uskladi Pravilnik o
načinu vodenja evidenc o osebnih dozah zaradi izpostavljenosti ionizirajočim
sevanjem (Uradni list RS, št. 33/04) z določbami spremenjenega 53. člena
zakona.
(10) Minister, pristojen za okolje, in
minister, pristojen za zdravje, najpozneje v devetih mesecih po uveljavitvi
tega zakona izdata predpis iz spremenjenega osmega odstavka 9. člena
zakona.
(11) Minister, pristojen za okolje, in
minister, pristojen za zdravje, najpozneje v devetih mesecih po uveljavitvi tega
zakona uskladita Pravilnik o obveznostih izvajalca sevalne dejavnosti in
imetnika vira ionizirajočih sevanj (Uradni list RS, št. 13/04) z določbami
spremenjenega drugega odstavka 36. člena zakona.
(12) Minister, pristojen za zdravje,
najpozneje v devetih mesecih od uveljavitve tega zakona izda predpis iz novega
petega odstavka 47. člena zakona.
114. člen
(prenehanje
uporabe predpisa)
Z dnem uveljavitve tega zakona se prenehajo
uporabljati določbe od 16. do 26. člena Pravilnika o največjih mejah radioaktivne
kontaminacije človekovega okolja in o dekontaminaciji (Uradni list SFRJ, št.
8/87).
115. člen
(začetek
veljavnosti)
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.