Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo
predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega
organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače.
Neuradno prečiščeno besedilo Zakona o državljanstvu Republike
Slovenije obsega:
-
Zakon o državljanstvu Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I z
dne 25. 6. 1991),
-
Zakon o dopolnitvi zakona o državljanstvu Republike Slovenije (Uradni
list RS, št. 30/91-I z dne 14. 12. 1991),
-
Zakon o spremembi in dopolnitvi zakona o državljanstvu Republike Slovenije
(Uradni list RS, št. 38/92 z dne 1. 8. 1992),
-
Odločbo o razveljavitvi 41. in 13.a člena zakona o državljanstvu
Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 61/92 z dne 24. 12. 1992),
-
Odločba o razveljavitvi 28. člena zakona o državljanstvu Republike Slovenije
(Uradni list RS, št. 61/92 z dne 24. 12. 1992),
-
Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o državljanstvu Republike
Slovenije (Uradni list RS, št. 13/94 z dne 10. 3. 1994),
-
Odločbo o razveljavitvi tretjega odstavka 40. člena zakona o
državljanstvu Republike Slovenije, kolikor se nanaša na razlog nevarnosti za
javni red, določen v 8. točki 10. člena tega zakona (Uradni list RS, št. 59/99
z dne 23. 7. 1999),
-
Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o državljanstvu Republike
Slovenije – ZDRS-Č (Uradni list RS, št. 96/02 z dne 14. 11. 2002),
-
Zakon o državljanstvu Republike Slovenije – uradno prečiščeno besedilo –
ZDRS-UPB1 (Uradni list RS, št. 7/03 z dne 23. 1. 2003),
-
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o državljanstvu Republike
Slovenije – ZDRS-D (Uradni list RS, št. 127/06 z dne 7. 12. 2006),
-
Zakon o državljanstvu Republike Slovenije – uradno prečiščeno besedilo –
ZDRS-UPB2 (Uradni list RS, št. 24/07 z dne 20. 3. 2007),
-
Zakon o dopolnitvah Zakona o državljanstvu Republike Slovenije – ZDRS-E
(Uradni list RS, št. 40/17 z dne 21. 7. 2017).
ZAKON
O DRŽAVLJANSTVU REPUBLIKE SLOVENIJE
(neuradno prečiščeno besedilo št. 11)
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Ta zakon določa načine in pogoje pridobitve
ter prenehanja državljanstva Republike Slovenije.
2. člen
Državljan Republike Slovenije, ki ima tudi
državljanstvo tuje države, se na območju Republike Slovenije šteje za
državljana Republike Slovenije, če mednarodna pogodba ne določa drugače.
II. PRIDOBITEV DRŽAVLJANSTVA
3. člen
Državljanstvo Republike Slovenije se pridobi:
1.
po rodu,
2.
z rojstvom na območju Republike Slovenije,
3.
z naturalizacijo, to je s sprejemom v državljanstvo na podlagi prošnje,
4.
po mednarodni pogodbi.
1. Pridobitev državljanstva po rodu
4. člen
Po rodu pridobi državljanstvo Republike
Slovenije otrok:
1.
če sta ob njegovem rojstvu oče in mati državljana Republike Slovenije;
2.
če je ob njegovem rojstvu eden od staršev državljan Republike Slovenije,
otrok pa je rojen v Republiki Sloveniji;
3.
če je ob njegovem rojstvu eden od staršev državljan Republike Slovenije,
drugi pa je neznan ali je neznanega državljanstva ali je brez njega, otrok pa
je rojen v tujini.
5. člen
V tujini rojeni otrok, katerega eden od
staršev je ob njegovem rojstvu državljan Republike Slovenije, drugi pa je tuj
državljan, pridobi po rodu državljanstvo Republike Slovenije, če je do
dopolnjenega 18. leta starosti priglašen kot državljan Republike Slovenije ali
če se do dopolnjenega 18. leta starosti dejansko za stalno naseli v Republiki
Sloveniji z roditeljem, ki je državljan Republike Slovenije.
Priglasitev iz prejšnjega odstavka ni
potrebna, če bi otrok ostal brez državljanstva.
Otroka lahko priglasi za državljana
Republike Slovenije tisti od staršev, ki je državljan Republike Slovenije. Če
je otrok pod skrbništvom, ker nima staršev ali jim je odvzeta roditeljska
pravica ali poslovna sposobnost, ga lahko priglasi skrbnik, ki je državljan
Republike Slovenije, s soglasjem centra za socialno delo.
6. člen
Državljanstvo Republike Slovenije pridobi
oseba, rojena v tujini, starejša od 18 let, ki do dopolnjenega 36. leta
starosti da izjavo, da se priglaša kot državljan Republike Slovenije in
izpolnjuje naslednja pogoja:
1.
da je od njenega rojstva do dane izjave eden od staršev državljan
Republike Slovenije oziroma da je bil državljan Republike Slovenije do smrti,
če je umrl pred dano izjavo,
2.
da ji po dopolnjenem 18. letu starosti državljanstvo Republike Slovenije
ni prenehalo na podlagi odpusta, odreka ali odvzema.
Izjava o priglasitvi iz prvega odstavka
prejšnjega člena in prvega odstavka tega člena se lahko vloži pri
diplomatsko-konzularnem predstavništvu Republike Slovenije v tujini, upravni
enoti ali ministrstvu, pristojnem za notranje zadeve. Če organ ni pristojen za
vpis matičnih dejstev, mora vlogo najpozneje v petih dneh odstopiti pristojnemu
organu in o tem obvestiti vložnika vloge.
7. člen
Pod pogoji iz 4., 5. in 6. člena tega
zakona pridobi s posvojitvijo državljanstvo Republike Slovenije tudi posvojenec
– tujec, če je vsaj eden od posvojiteljev državljan Republike Slovenije in če
se po predpisih države, katere državljan je posvojenec, s posvojitvijo
vzpostavi med posvojiteljem in posvojencem enako razmerje, kot je razmerje med
starši in otroki (v nadaljnjem besedilu: popolna posvojitev).
8. člen
Za pridobitev državljanstva po 5. in 7.
členu tega zakona se za otroka, starejšega od 14 let, zahteva tudi njegova
privolitev.
Oseba, ki pridobi državljanstvo Republike
Slovenije po določbah 4., 5., 6., 7. ali 9. člena tega zakona, se šteje od
rojstva za državljana Republike Slovenije.
2. Pridobitev državljanstva z
rojstvom na območju Republike Slovenije
9. člen
Državljanstvo Republike Slovenije pridobi
otrok, ki je rojen ali najden na območju Republike Slovenije, če sta oče in
mati neznana ali ni znano njuno državljanstvo ali pa sta brez državljanstva.
Otroku, ki je pridobil državljanstvo
Republike Slovenije po prejšnjem odstavku, na zahtevo staršev preneha
državljanstvo Republike Slovenije, če se do dopolnjenega 18. leta starosti
ugotovi, da so starši tuji državljani. Državljanstvo mu preneha z dnem vročitve
odločbe.
3. Pridobitev državljanstva z
naturalizacijo
10. člen
Pristojni organ lahko osebo, ki prosi za
naturalizacijo, po prostem preudarku sprejme v državljanstvo Republike
Slovenije, če je to v skladu z nacionalnim interesom. Pri tem mora oseba
izpolnjevati naslednje pogoje:
1.
da je dopolnila 18 let;
2.
da ima odpust iz dosedanjega državljanstva ali da izkaže, da ga bo
dobila, če bo sprejeta v državljanstvo Republike Slovenije;
3.
da dejansko živi v Sloveniji 10 let, od tega neprekinjeno zadnjih 5 let
pred vložitvijo prošnje in ima urejen status tujca;
4.
da ima zagotovljena sredstva, ki njej in osebam, ki jih mora
preživljati, zagotavljajo materialno in socialno varnost;
5.
da obvlada slovenski jezik za potrebe vsakdanjega sporazumevanja, kar
dokaže s spričevalom o uspešno opravljenem izpitu iz znanja slovenščine na
osnovni ravni;
6.
da ni bila pravnomočno obsojena na nepogojno zaporno kazen, daljšo od
treh mesecev, ali da ji ni bila izrečena pogojna obsodba na zaporno kazen s
preizkusno dobo, daljšo od enega leta;
7.
da ji ni bila izrečena odpoved prebivanja v Republiki Sloveniji;
8.
da njen sprejem v državljanstvo Republike Slovenije ne predstavlja
nevarnosti za javni red, varnost ali obrambo države;
9.
da ima poravnane davčne obveznosti;
10.
da da prisego o spoštovanju svobodnega demokratičnega ustavnega reda, ki
je utemeljen v Ustavi Republike Slovenije.
Šteje se, da je pogoj iz 2. točke
prejšnjega odstavka izpolnjen, če je oseba brez državljanstva, če dokaže, da ga
po zakonu njene države izgubi s samo naturalizacijo ali če dokaže, da tuja
država ne odloči o vlogi za prenehanje državljanstva v razumnem roku. Šteje se,
da država ne odloči v razumnem roku, če je oseba vlogo za prenehanje
državljanstva pri pristojnih organih vložila najpozneje v 60 dneh po izdaji
zagotovila, in je v dveh letih od vročitve zagotovila storila vse potrebno za
uspešno dokončanje postopka pri pristojnih organih matične države. Če dokaže,
da njena država ne daje odpusta ali, da prostovoljno pridobitev tujega
državljanstva šteje za nelojalno dejanje, ki je sankcionirano v njenih
predpisih, zadošča izjava prosilca, da se odreka tujemu državljanstvu, če bo
pridobil državljanstvo Republike Slovenije. Dokaza o izpolnjevanju 2. točke
prvega odstavka tega člena ni treba predložiti državljanu države članice
Evropske unije, če obstaja med državama vzajemnost.
Obvezni preizkus znanja slovenskega jezika
iz 5. točke prvega odstavka tega člena opravi oseba, ki prosi za sprejem v
državljanstvo, pred strokovno komisijo, ki jo imenuje Vlada Republike Slovenije
in ki določi tudi kriterije za pisni in ustni preizkus znanja slovenskega
jezika.
Šteje se, da je pogoj iz 5. točke prvega
odstavka tega člena izpolnjen:
1.
če je oseba končala osnovno šolo v Republiki Sloveniji;
2.
če je oseba uspešno dokončala javnoveljavni program srednješolskega
izobraževanja v Republiki Sloveniji;
3.
če je oseba v Republiki Sloveniji pridobila izobrazbo na VI. ali VII.
stopnji oziroma končala visokošolski ali univerzitetni študij po 25. 6. 1991;
4.
če je oseba starejša od 60 let in dejansko živi v Sloveniji 15 let;
5.
če je oseba končala osnovno ali srednjo šolo s slovenskim učnim jezikom
na območjih, na katerih živijo pripadniki avtohtone slovenske narodne skupnosti
v sosednjih državah.
Pogoj iz 5. točke prvega odstavka tega
člena izpolnjuje tudi oseba, ki je nepismena, se pa govorno sporazumeva v
slovenščini, kar dokaže s potrdilom o uspešno opravljenem izpitu iz govornega
sporazumevanja v slovenščini na osnovni ravni. Pogoja iz 5. točke prvega
odstavka ni treba izpolnjevati osebi, ki zaradi okvar zdravja, ki onemogočajo
vsakdanje sporazumevanje, ni sposobna opraviti izpita v zahtevani obliki. Dokaz o izpolnjevanju tega pogoja, ob
zatrjevanem dejanskem stanju nezmožnosti opravljanja izpita, se izvede z
izvedencem. Stroški, ki nastanejo zaradi izvedbe tega dokaza, so breme osebe.
Če je uveden kazenski postopek za kaznivo
dejanje iz 6. točke prvega odstavka tega člena, organ, pristojen za odločanje o
sprejemu v državljanstvo Republike Slovenije, prekine postopek do pravnomočne
odločitve v kazenskem postopku.
Šteje se, da je pogoj iz 6. točke prvega
odstavka tega člena izpolnjen, če so podani pogoji za izbris obsodbe iz
kazenske evidence.
Šteje se, da oseba dejansko živi v
Republiki Sloveniji, če je fizično prisotna na njenem ozemlju, in je tu
središče njenih interesov, kar se presoja na podlagi njenih poklicnih,
ekonomskih, socialnih in drugih vezi, ki kažejo na to, da med osebo in
Republiko Slovenijo obstajajo tesne in trajne povezave.
Šteje se, da ima oseba zagotovljeno
materialno in socialno varnost, če ima zagotovljena sredstva najmanj v višini
osnovnega minimalnega dohodka, določenega s predpisi o socialnem varstvu.
Sredstva v višini osnovnega minimalnega dohodka mora imeti zagotovljena tudi za
vsako osebo, ki jo mora preživljati.
Šteje se, da ima oseba urejen status tujca,
če ima v Republiki Sloveniji izdano dovoljenje za stalno ali začasno
prebivanje, potrdilo o prijavi prebivanja za državljana Evropske unije ali, če
tako določa drug zakon.
Prisega o spoštovanju svobodnega
demokratičnega ustavnega reda, ki je utemeljen v Ustavi Republike Slovenije, se
glasi: Izrekam zvestobo moji novi domovini Republiki Sloveniji in se s prisego
zavezujem, da bom spoštoval svobodni demokratični ustavni red Republike
Slovenije, vrednote in načela svobode in demokracije in da bom kot državljan
Republike Slovenije izpolnjeval svoje dolžnosti in obveznosti. Prisegam, da ne
bom deloval in podpiral delovanja proti svobodnemu in demokratičnemu ustavnemu
redu ali obstoju Republike Slovenije in da protipravno ne bom ogrožal organov
Republike Slovenije ali predstavnikov teh organov. Prisegam, da ne bom podpiral
delovanja zoper interese Republike Slovenije z uporabo nasilja ali
pripravljalnih dejanj k uporabi nasilja.
Postopek in način slovesnega dejanja podaje
prisege predpiše minister, pristojen za notranje zadeve, v treh mesecih od začetka
veljavnosti tega zakona.
11. člen
Osebi, ki vloži prošnjo za pridobitev
državljanstva Republike Slovenije z naturalizacijo, se lahko izda zagotovilo,
da bo sprejeta v državljanstvo, če izpolnjuje pogoje iz 1., 3., 4., 5., 6., 7.,
8., 9. in 10. točke prvega odstavka prejšnjega člena.
Zoper zagotovilo iz prejšnjega odstavka je
dovoljena pritožba.
Pred odločitvijo o naturalizaciji tujca, ki
predloži dokaz o izpolnjevanju pogojev iz 2. točke prvega odstavka 10. člena
zakona, pristojni organ ponovno preveri pogoje iz 6. in 8. točke prvega
odstavka 10. člena zakona.
Če stranka ne izpolnjuje pogojev iz
prejšnjega odstavka, se njena vloga zavrne.
Če oseba iz prvega
odstavka tega člena v roku dveh let od vročitve
zagotovila ne predloži dokazov iz 2. točke prvega odstavka prejšnjega člena se šteje, da je svojo vlogo umaknila.
12. člen
Pristojni organ lahko, če je to v skladu z
nacionalnim interesom, po prostem preudarku sprejme v državljanstvo Republike
Slovenije slovenskega izseljenca in njegovega potomca do četrtega kolena v
ravni črti, če dejansko živi v Republiki Sloveniji vsaj eno leto pred
vložitvijo prošnje, če ima urejen status tujca in če izpolnjuje pogoje iz 1.,
4., 5., 6., 7., 8., 9. in 10. točke prvega odstavka 10. člena tega zakona.
Pristojni organ lahko, če je to v skladu z
nacionalnim interesom, po prostem preudarku sprejme v državljanstvo Republike
Slovenije osebo, ki je izgubila državljanstvo Republike Slovenije na podlagi
odpusta ali odreka državljanstvu v skladu z določbami tega zakona ali v skladu
s predpisi, ki so urejali državljanstvo na območju Republike Slovenije pred
sprejemom tega zakona, če oseba dejansko živi v Sloveniji neprekinjeno šest
mesecev pred vložitvijo prošnje, če ima urejen status tujca in če izpolnjuje
pogoje iz 1., 4., 6., 7., 8., 9. in 10. točke prvega odstavka 10. člena tega
zakona.
Pristojni organ lahko, če je to v skladu z
nacionalnim interesom, po prostem preudarku sprejme v
državljanstvo Republike Slovenije osebo, ki je že najmanj tri leti poročena z državljanom Republike Slovenije, če dejansko živi
v Sloveniji neprekinjeno vsaj eno leto pred vložitvijo prošnje, če ima
urejen status tujca in če izpolnjuje pogoje iz 1., 2., 4.,
5., 6., 7., 8., 9. in 10.
točke prvega odstavka 10. člena tega zakona. Šteje se, da je pogoj neprekinjenega prebivanja izpolnjen, tudi če
oseba fizično ni prisotna na ozemlju Republike Slovenije zaradi razlogov, ki na
njeni strani ali na strani zakonca ne štejejo za prekinitev bivanja. Okoliščine
zaradi katerih je kljub odsotnosti prosilca za sprejem v državljanstvo
Republike Slovenije izpolnjen pogoj neprekinjenega prebivanja, določi Vlada
Republike Slovenije.
Oseba iz prejšnjega odstavka lahko na
posebno prošnjo izjemoma pridobi državljanstvo Republike Slovenije, čeprav ne
izpolnjuje pogoja iz 2. točke 10. člena tega
zakona in pogoja neprekinjenega prebivanja iz prejšnjega odstavka, če s tem soglaša Vlada Republike Slovenije.
Pristojni organ lahko, če je to v skladu z
nacionalnim interesom, po prostem preudarku sprejme v državljanstvo Republike
Slovenije polnoletno osebo, rojeno na območju Republike Slovenije, če dejansko
živi v Sloveniji od rojstva dalje in če izpolnjuje pogoje iz 6., 7., 8., 9. in
10. točke prvega odstavka 10. člena tega zakona.
Pri odločanju na podlagi prejšnjega
odstavka lahko pristojni organ upošteva osebne, družinske, gospodarske,
socialne in druge vezi, ki vežejo osebo na Republiko Slovenijo, ter posledice,
ki bi jih povzročila zavrnitev prošnje za sprejem v državljanstvo Republike
Slovenije.
Pristojni organ lahko, če je to v skladu z
nacionalnim interesom, po prostem preudarku sprejme v državljanstvo Republike
Slovenije osebo s statusom begunca, priznanega po zakonu o azilu, če dejansko
živi v Sloveniji neprekinjeno 5 let pred vložitvijo prošnje in če izpolnjuje
pogoje iz 1., 4., 5., 6., 7., 8., 9. in 10. točke prvega odstavka 10. člena
tega zakona.
Pristojni organ lahko, če je to v skladu z
nacionalnim interesom, po prostem preudarku sprejme v državljanstvo Republike
Slovenije osebo brez državljanstva (apatrida), če dejansko živi v Sloveniji
neprekinjeno 5 let pred vložitvijo prošnje, če ima urejen status tujca in če
izpolnjuje pogoje iz 1., 4., 5., 6., 7., 8., 9. in 10. točke prvega odstavka
10. člena tega zakona.
Pristojni organ lahko, če je to v skladu z
nacionalnim interesom, po prostem preudarku sprejme v državljanstvo Republike
Slovenije osebo, ki je v Republiki Sloveniji obiskovala in uspešno zaključila
najmanj visokošolski program, če dejansko živi v Republiki Sloveniji najmanj sedem
let, od tega neprekinjeno vsaj eno leto pred vložitvijo prošnje, če ima urejen
status tujca ter izpolnjuje pogoje iz 2., 4., 6., 7., 8., 9. in 10. točke
prvega odstavka 10. člena tega zakona.
13. člen
Z naturalizacijo lahko pridobi
državljanstvo Republike Slovenije polnoletna oseba, če to koristi državi zaradi
znanstvenih, gospodarskih, kulturnih, nacionalnih ali podobnih razlogov, pod
pogojem, da dejansko živi v Sloveniji neprekinjeno vsaj eno leto pred
vložitvijo prošnje in ima urejen status tujca ter izpolnjuje pogoje iz 4., 6.,
8., 9. in 10. točke prvega odstavka 10. člena tega zakona.
Ne glede na določbo prejšnjega odstavka
lahko pridobi državljanstvo Republike Slovenije oseba, čeprav ne izpolnjuje
pogoja neprekinjenega prebivanja v Republiki Sloveniji in pogoja urejenega
statusa tujca, pri čemer se upošteva njen izjemen prispevek k razvoju Republike
Slovenije in k povečanju mednarodnega ugleda oziroma prepoznavnosti Republike
Slovenije.
Osebam iz 2. člena
Zakona o odnosih Republike Slovenije s Slovenci zunaj njenih meja (Uradni list
RS, št. 43/06), ki uveljavljajo korist države iz nacionalnih razlogov, ni
treba izpolnjevati pogoja neprekinjenega prebivanja v Republiki Sloveniji na
podlagi urejenega statusa tujca, pogoja 4. točke, če niso zavezanci za plačilo
davkov v Republiki Sloveniji, pa tudi ne pogoja iz 9. točke prvega odstavka
10. člena tega zakona.
Obstoj razlogov iz prvega in drugega odstavka tega člena na podlagi mnenja pristojnega resornega organa predhodno ugotovi
Vlada Republike Slovenije.
Če oseba uveljavlja korist države iz
razloga, ki ne spada v pristojnost nobenega resornega organa, ugotovi obstoj
razloga iz prvega odstavka tega člena Vlada Republike Slovenije na podlagi
mnenja ministrstva, pristojnega za notranje zadeve.
13.a člen
(razveljavljen)
14. člen
Če oče in mati pridobita državljanstvo
Republike Slovenije z naturalizacijo, ga na njuno prošnjo pridobi tudi njun
otrok, ki še ni star 18 let.
Če eden od staršev pridobi državljanstvo
Republike Slovenije z naturalizacijo, ga pridobi tudi njegov otrok, ki še ni
star 18 let, če ta roditelj za to zaprosi in če otrok živi z njim v Sloveniji neprekinjeno vsaj eno leto pred
vložitvijo prošnje ter ima urejen status tujca.
Ne glede na določbo prejšnjega odstavka
pridobi državljanstvo Republike Slovenije otrok, ki je rojen v Republiki
Sloveniji in še ni dopolnil leto dni starosti, če za to zaprosi roditelj, ki
pridobi državljanstvo Republike Slovenije z naturalizacijo.
Če eden od staršev pridobi državljanstvo
Republike Slovenije z naturalizacijo na podlagi 13. člena tega zakona iz
nacionalnih razlogov, ga pridobi tudi njegov otrok, ki še ni star 18 let, če ta
roditelj za to zaprosi.
Otrok, ki nima staršev, ali čigar staršem
je odvzeta roditeljska pravica ali poslovna sposobnost in od rojstva živi v
Sloveniji, lahko pridobi državljanstvo Republike Slovenije na prošnjo skrbnika,
ki je državljan Republike Slovenije in pri katerem otrok živi, če zaradi
koristi otroka k njegovemu sprejemu v državljanstvo da soglasje ministrstvo,
pristojno za družino in socialne zadeve.
Če je otrok star več kot 14 let, se zahteva
za pridobitev državljanstva po prejšnjih odstavkih tudi njegova privolitev.
V primeru posvojitve, pri kateri med posvojitelji
in posvojencem ne nastane enako razmerje kot med starši in otroki, lahko na
prošnjo posvojiteljev, državljanov Republike Slovenije, pridobi državljanstvo
Republike Slovenije njun posvojenec, ki še ni star 18 let, če s posvojiteljema
stalno živi v Sloveniji.
15. člen
Kdor pridobi državljanstvo Republike
Slovenije z naturalizacijo ali po 40. členu tega zakona, postane državljan
Republike Slovenije z dnem, ko mu je vročena odločba o pridobitvi državljanstva
Republike Slovenije.
16. člen
Organ, ki je izdal odločbo o pridobitvi
državljanstva z naturalizacijo, lahko razveljavi odločbo, če se ugotovi, da je
bila naturalizacija dosežena z lažnimi izjavami ali z namernim prikrivanjem
bistvenih dejstev ali okoliščin, ki bi vplivale na odločitev.
Odločba se razveljavi tudi v primeru, če je
bila oseba sprejeta v državljanstvo Republike Slovenije na podlagi zagotovila
tuje države, da ji bo tuje državljanstvo prenehalo, če bo sprejeta v
državljanstvo Republike Slovenije, če v roku, navedenem v odločbi o sprejemu v
državljanstvo Republike Slovenje, ne predloži dokaza, da ji je prenehalo
prejšnje državljanstvo.
V primeru, da se razveljavi odločba o
naturalizaciji staršev, se lahko razveljavi tudi odločba o naturalizaciji za
njihove otroke do 18. leta starosti, ki so pridobili državljanstvo Republike
Slovenije z naturalizacijo istočasno s starši.
III. PRENEHANJE DRŽAVLJANSTVA
17. člen
Državljanstvo Republike Slovenije preneha:
1.
z odpustom,
2.
z odrekom,
3.
z odvzemom,
4.
po mednarodni pogodbi.
1. Prenehanje državljanstva z odpustom
18. člen
Državljanu Republike Slovenije preneha
državljanstvo Republike Slovenije z odpustom (v nadaljnjem besedilu: odpust iz
državljanstva Republike Slovenije), če za to zaprosi in če izpolnjuje naslednje
pogoje:
1.
da je dopolnil 18 let;
2.
da dejansko živi v tujini;
3.
da ni ovir zaradi vojaške dolžnosti;
4.
da je poravnal dolžne davke in druge zakonske obveznosti;
5.
da ima poravnane preživninske obveznosti iz zakonske zveze in iz
razmerja med starši in otroki do oseb, ki živijo v Sloveniji;
6.
da zoper njega v Sloveniji ne teče kazenski postopek za kaznivo dejanje,
ki se preganja po uradni dolžnosti, če pa je bil v Sloveniji obsojen na zapor,
da je to kazen prestal;
7.
da ima ali da dokaže, da bo sprejet v tuje državljanstvo.
Kaj se šteje za ovire zaradi vojaške dolžnosti
po 3. točki prejšnjega odstavka, podrobneje predpiše ministrstvo, pristojno za obrambne zadeve.
Organ, pristojen za odločanje o odpustu, lahko zavrne prošnjo za odpust
iz državljanstva Republike Slovenije, čeprav so izpolnjeni pogoji iz prvega
odstavka tega člena, če tako rešitev zahtevajo razlogi varnosti ali obrambe
države oziroma če to terjajo vzajemnost ali drugi razlogi v zvezi z odnosi s
tujo državo.
Organ, ki je pristojen za odločanje o
odpustu, lahko zavrne prošnjo za odpust iz državljanstva Republike Slovenije,
čeprav so izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka tega člena, če tako rešitev
pogojujejo ekonomski, socialni ali nacionalni interesi države.
19. člen
Osebi, ki je zaprosila za odpust iz
državljanstva Republike Slovenije, se lahko izda zagotovilo o odpustu, čeprav
ne izpolnjuje pogojev iz 2. in 7. točke prejšnjega člena.
Če oseba, ki ji je bilo izdano zagotovilo
iz prejšnjega odstavka, v roku dveh let od vročitve zagotovila ne dokaže, da se
je dejansko izselila iz Republike Slovenije in da ji je zagotovljeno tuje
državljanstvo oziroma, da ga je že pridobila, se šteje, da je umaknila svojo
prošnjo.
20. člen
Osebi, ki je odpuščena iz državljanstva
Republike Slovenije, preneha državljanstvo z dnem, ko ji je vročena odločba o
odpustu iz državljanstva Republike Slovenije.
21. člen
Organ, ki je odločil o odpustu iz
državljanstva Republike Slovenije, lahko odpravi odločbo o odpustu, če oseba za
to zaprosi in če v enem letu od vročitve odločbe ni pridobila tujega
državljanstva.
Prošnja za odpravo odločbe o odpustu se
lahko vloži v enem letu od vročitve odločbe.
22. člen
Otroku do dopolnjenega 18. leta starosti
preneha državljanstvo Republike Slovenije na prošnjo obeh staršev, ki jima je
državljanstvo prenehalo z odpustom, ali je državljanstvo Republike Slovenije
prenehalo na ta način enemu od njiju, drugi pa nima državljanstva Republike
Slovenije.
Če otrokovi starši živijo ločeno, otroku
preneha državljanstvo Republike Slovenije z odpustom na zahtevo tistega
roditelja, pri katerem otrok živi oziroma kateremu je dodeljen v varstvo in
vzgojo, in tudi sam prosi za odpust iz državljanstva Republike Slovenije, ali v
primeru, da je roditelj, pri katerem otrok živi, tujec. V obeh primerih je
potrebno soglasje drugega roditelja.
Če drugi roditelj ne soglaša z odpustom
otroka iz državljanstva Republike Slovenije, otrok dobi odpust, če zaradi
koristi otroka k njegovemu odpustu da soglasje ministrstvo, pristojno za
družino in socialne zadeve.
Soglasje je treba priložiti prošnji za
odpust otroka iz državljanstva Republike Slovenije.
Soglasje iz drugega oziroma tretjega
odstavka tega člena ni potrebno, če prebivališča drugega roditelja ni mogoče
ugotoviti ali če mu je odvzeta poslovna sposobnost ali roditeljska pravica.
23. člen
Zaradi popolne posvojitve preneha državljanstvo
Republike Slovenije z odpustom posvojencu, mlajšemu od 18 let, ki je državljan
Republike Slovenije, če za to zaprosi posvojitelj, ki je tujec ali posvojitelj,
ki prosi za odpust iz državljanstva Republike Slovenije, če so izpolnjeni
pogoji iz prejšnjega člena.
24. člen
Če je otrok star več kot 14 let, se za
prenehanje državljanstva Republike Slovenije zahteva
tudi njegova privolitev.
2. Prenehanje državljanstva z
odrekom
25. člen
Polnoletni državljan Republike Slovenije,
ki je bil rojen v tujini in tam živi, pa ima tudi tuje državljanstvo, se lahko
do dopolnjenega 25. leta starosti odreče državljanstvu Republike Slovenije.
Če državljan Republike Slovenije izpolnjuje
pogoje iz prejšnjega odstavka, organ pristojen za odločanje o odreku, z odločbo
ugotovi, da mu je državljanstvo Republike Slovenije prenehalo z dnem, ko je
podal izjavo o odreku državljanstvu Republike Slovenije.
Glede odreka državljanstvu mladoletnih
otrok se smiselno uporabljajo določbe 22., 23. in 24. člena tega zakona.
3. Prenehanje državljanstva z
odvzemom
26. člen
Državljanu Republike Slovenije, ki dejansko
živi v tujini in ima tudi tuje državljanstvo, se lahko odvzame državljanstvo
Republike Slovenije, če s svojim delom škoduje mednarodnim ali drugim interesom
Republike Slovenije.
Za delo, s katerim se škoduje mednarodnim
in drugim interesom Republike Slovenije, se šteje:
1.
če oseba pripada organizaciji, katere aktivnost meri na rušenje
ustavnega reda Republike Slovenije;
2.
če oseba kot pripadnik tuje obveščevalne službe škoduje interesom
Republike Slovenije ali če tem interesom škoduje s svojim delom v državnem
organu ali organizaciji tuje države;
3.
če je oseba pogosti storilec kaznivih dejanj, ki se preganjajo po uradni
dolžnosti, in prekrškov zoper javni red;
4.
če oseba kljub pozivu pristojnega organa odkloni izpolnitev z ustavo in
zakonom predpisane dolžnosti državljana Republike Slovenije.
Šteje se, da ima oseba državljanstvo tuje
države, če ima potno listino državljana tuje države ali če izvršuje vojaško
dolžnost po predpisih te države ali če je zaposlena v državnem organu ali v
oboroženih silah tuje države.
Odločba o odvzemu državljanstva Republike
Slovenije se lahko izjemoma izda brez udeležbe stranke v postopku.
Osebi, ki ji je odvzeto državljanstvo
Republike Slovenije, to preneha z dnem vročitve odločbe; če odločbe ni mogoče
vročiti, ji državljanstvo Republike Slovenije preneha z dnem objave v Uradnem
listu Republike Slovenije.
IV. SKUPNE DOLOČBE
27. člen
O pridobitvi državljanstva Republike
Slovenije na podlagi 13. člena tega zakona odloča ministrstvo, pristojno
za notranje zadeve.
O pridobitvi državljanstva Republike
Slovenije na podlagi 10., 12. in 14. člena tega zakona ter o izdaji
zagotovila na podlagi 11. člena tega zakona odloča upravna enota.
O priglasitvi državljanstva na podlagi 5.,
6. in 41. člena tega zakona odloča upravna enota.
O prenehanju državljanstva Republike
Slovenije na podlagi drugega odstavka 9. člena, 18., 22., 23., 25. in
26. člena tega zakona ter o izdaji zagotovila na podlagi 19. člena
tega zakona odloča upravna enota.
27.a člen
Prošnja za pridobitev ali prenehanje
državljanstva se vloži na upravni enoti. Prošnja za pridobitev državljanstva
Republike Slovenije na podlagi 13. člena tega zakona se lahko vloži tudi
pri ministrstvu, pristojnem za notranje zadeve, ali diplomatsko-konzularnem
predstavništvu Republike Slovenije v tujini, prošnja za prenehanje
državljanstva pa se lahko vloži tudi pri diplomatsko-konzularnem predstavništvu
Republike Slovenije v tujini.
Uradna oseba najpozneje v 15 delovnih dneh
od vložitve vloge po uradni dolžnosti priskrbi podatke o dejstvih, o katerih
vodi uradno evidenco državni organ sam, in zahteva podatke o dejstvih, o
katerih vodi uradno evidenco kakšen drug državni organ oziroma organ
samoupravne lokalne skupnosti ali nosilec javnega pooblastila. Po uradni
dolžnosti zahteva tudi podatke o dejstvih, ki se štejejo za davčno tajnost in
kažejo na izpolnjevanje pogoja iz 9. točke prvega ostavka 10. člena tega
zakona.
Za odločanje v postopkih pridobitve in
prenehanja državljanstva je pristojna upravna enota, na območju katere ima
oseba prijavljeno stalno ali začasno prebivališče. Če ima oseba v Republiki
Sloveniji prijavljeno stalno in začasno prebivališče, je pristojna upravna
enota, na območju katere ima oseba prijavljeno stalno prebivališče.
Če ima oseba v Republiki Sloveniji
prijavljenih več začasnih prebivališč, je pristojna upravna enota, na območju
katere ima oseba prijavljeno zadnje začasno prebivališče.
Če oseba v Republiki Sloveniji nima
prijavljenega niti stalnega niti začasnega prebivališča, je pristojna upravna
enota, na območju katere je oseba imela prijavljeno zadnje stalno ali začasno
prebivališče. Če oseba v Republiki Sloveniji ni imela prijavljenega stalnega
ali začasnega prebivališča, je pristojna upravna enota, na območju katere so
imeli starši osebe prijavljeno stalno ali začasno prebivališče. Če starši niso
imeli prijavljenega prebivališča v Republiki Sloveniji, je pristojna upravna
enota, na območju katere je vpisano rojstvo osebe.
Če nobena navedena okoliščina ne obstaja
ali ni obstajala, je za odločanje pristojna Upravna enota Ljubljana.
27.b člen
Odločba upravne enote, s katero je bilo
odločeno, da oseba pridobi državljanstvo Republike Slovenije, se predloži v
revizijo ministrstvu, pristojnemu za notranje zadeve, razen odločbe, izdane v
postopku, ki je bil predhodno zaključen z izdajo zagotovila na podlagi
11. člena tega zakona.
Upravna enota upravno zadevo predloži v
revizijo najpozneje v osmih dneh od dneva, ko je potekel rok za pritožbo.
Odločba upravne enote, s katero je bilo odločeno, da oseba pridobi
državljanstvo Republike Slovenije, postane dokončna z dnem, ko je k odločbi
dano soglasje ministrstva, pristojnega za notranje zadeve.
Ne glede na določbo 15. člena tega
zakona postane oseba, ki pridobi državljanstvo Republike Slovenije v postopkih,
ki spadajo v pristojnost upravne enote, državljan Republike Slovenije z dnem,
ko poda prisego iz 10. točke prvega odstavka 10. člena tega zakona.
Upravna enota v primeru iz četrtega
odstavka 12. člena tega zakona predloži upravno zadevo ministrstvu,
pristojnemu za notranje zadeve, ki nato posebno prošnjo osebe predloži v
soglasje Vladi Republike Slovenije.
27.c člen
Ministrstvo, pristojno za notranje zadeve,
da v postopku revizije soglasje k odločbi upravne enote.
Ministrstvo, pristojno za notranje zadeve,
odločbo upravne enote odpravi in samo odloči o stvari, če ugotovi, da so bila
na prvi stopnji nepopolno ali napačno ugotovljena dejstva, da je v postopku
prišlo do bistvenih kršitev pravil postopka ali da je bil v postopku napačno
uporabljen materialni predpis.
Ministrstvo, pristojno za notranje zadeve,
mora najpozneje v dveh mesecih od dneva prejema upravne zadeve opraviti
revizijo.
Kadar ministrstvo, pristojno za notranje
zadeve, odločbo upravne enote odpravi, se rok iz prejšnjega odstavka lahko
podaljša, vendar ne za več kot dva meseca.
27.d člen
Prvi in drugi odstavek 27.b člena in 27.c
člen se uporabljajo tudi v postopkih pridobitve državljanstva Republike
Slovenije, ki se končajo z izdajo zagotovila na podlagi 11. člena tega
zakona.
28. člen
Merila za ugotavljanje nacionalnega
interesa pri sprejemu v državljanstvo Republike Slovenije po 10., 12. in 13.
členu tega zakona ter za zavrnitev vloge za odpust iz državljanstva Republike
Slovenije po četrtem odstavku 18. člena tega zakona določa Vlada Republike
Slovenije. Vlada Republike Slovenije določa tudi merila za ugotavljanje pogoja
iz 3., 4. in 8. točke prvega odstavka 10. člena tega zakona.
29. člen
Državljanstvo na prvi stopnji ugotavlja upravna
enota, na območju katere ima oseba stalno prebivališče. Ta je
dolžna na zahtevo posameznika o njegovem državljanstvu
izdati ugotovitveno odločbo. Ugotovitveno odločbo je dolžan izdati tudi na zahtevo organa, ki vodi postopek v zvezi z
uveljavljanjem pravice posameznika.
30. člen
O pridobitvi ali prenehanju državljanstva
je treba obvestiti organ, pristojen za vodenje matičnega registra.
V. EVIDENCE O DRŽAVLJANSTVU
31. člen
Podatek o državljanstvu se za državljane
Republike Slovenije zbira in nadalje obdeluje v matičnem registru v skladu z
namenom zbiranja in nadaljnje obdelave osebnih podatkov v matičnem registru po
določbah zakona, ki ureja matični register.
32. člen
Ministrstvo, pristojno za notranje zadeve,
in upravne enote vodijo evidenco oseb, ki so pridobile državljanstvo Republike
Slovenije z naturalizacijo ali na podlagi mednarodnih pogodb, in evidenco oseb,
ki jim je državljanstvo Republike Slovenije prenehalo (v nadaljnjem besedilu:
register državljanstev). Register državljanstev se vodi kot informatizirana
podatkovna zbirka, ki jo vzdržuje ministrstvo, pristojno za notranje zadeve.
Podatke vpiše v register organ, ki je odločil o pridobitvi ali prenehanju
državljanstva. Register državljanstev je računalniško povezan z registrom
tujcev in matičnim registrom.
V registru državljanstev se osebni podatki
o osebah, ki se vpisujejo v register državljanstev, zbirajo in nadalje
obdelujejo za ugotavljanje, urejanje in uveljavljanje njihovih pravic in
obveznosti, odločanje o njihovih pravicah in obveznostih, spremljanje stanja na
področju državljanstev, potrebe državnih organov in drugih uporabnikov, ki jih
potrebujejo za opravljanje z zakonom določenih nalog oziroma za vodenje in
vzdrževanje z zakonom predpisanih zbirk in izvajanje statističnih, zgodovinskih
in drugih raziskovanj, za katere imajo podlago v zakonu, ter za druge zakonite
namene.
33. člen
V registru državljanstev se o osebah, ki so
pridobile državljanstvo Republike Slovenije z naturalizacijo ali na podlagi
mednarodnih pogodb, vodijo ti podatki:
1.
osebno ime,
2.
datum in kraj rojstva,
3.
enotna matična številka občana,
4.
spol,
5.
dovoljenje za začasno ali stalno prebivanje, potrdilo o prijavi
prebivanja za državljana EU,
6.
stalno ali začasno prebivališče v Republiki Sloveniji (ob
naturalizaciji),
7.
poklic in šolska izobrazba,
8.
državljanstvo do naturalizacije,
9.
številka in datum odločbe ter organ, ki je odločbo izdal,
10.
pravna podlaga pridobitve državljanstva Republike Slovenije,
11.
datum pridobitve državljanstva Republike Slovenije.
V registru državljanstev se o osebah, ki
jim je državljanstvo Republike Slovenije prenehalo, vodijo ti podatki:
1.
priimek in ime,
2.
datum in kraj rojstva,
3.
enotna matična številka občana,
4.
spol,
5.
stalno ali začasno prebivališče pred odhodom v tujino,
6.
prebivališče ob prenehanju državljanstva Republike Slovenije,
7.
poklic in šolska izobrazba,
8.
podatek o tujem državljanstvu,
9.
razlog za prenehanje državljanstva Republike Slovenije,
10.
številka in datum odločbe ter organ, ki je odločbo izdal,
11.
pravna podlaga prenehanja državljanstva,
12.
datum prenehanja državljanstva.
Osebni podatki se hranijo v evidencah še 50
let po smrti ali prenehanju državljanstva osebe, na katero se podatki nanašajo.
Po poteku tega roka se podatki arhivirajo.
34. člen
Podatki za evidence o državljanstvu se
zbirajo neposredno od posameznikov, na katere se nanašajo.
Ne glede na prejšnji odstavek se podatki,
kadar je to mogoče, zbirajo:
1.
iz rojstne matične knjige,
2.
iz državljanske knjige,
3.
iz javnih listin,
4.
od drugih oseb v skladu z zakonom.
35. člen
Osebne podatke iz evidenc o državljanstvu
lahko uporabljajo delavci policije za izvrševanje z
zakonom določenih nalog.
Organi, ki vodijo evidence o državljanstvu,
posredujejo drugim uporabnikom podatke iz teh evidenc, če so za njihovo uporabo
pooblaščeni z zakonom ali na podlagi privolitve ali zahteve posameznika, na
katerega se podatki nanašajo.
Uporabniki podatkov iz prejšnjega odstavka
ne smejo posredovati osebnih podatkov drugim uporabnikom in jih smejo
uporabljati samo za namene, za katere so jih dobili.
36. člen
Ministrstvo, pristojno za notranje zadeve,
lahko ob pogoju vzajemnosti posreduje podatke o posamezniku, vsebovane v
evidencah o državljanstvu, drugim državam, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
1.
če gre za posredovanje organom tuje države, ki so pristojni za zadeve
državljanstva;
2.
če se prejemnik podatkov zaveže, da bo dobljene podatke uporabljal samo
za namene v zvezi z urejanjem državljanstva, v nasprotnem primeru pa le, če je
to nujno za izvedbo kazenskega postopka ali če posredovanje podatkov nedvomno
koristi posamezniku, na katerega se podatki nanašajo;
3.
če je v državi, v kateri je sedež organa, ki se mu podatki posredujejo,
zagotovljeno varstvo osebnih podatkov tudi za tujce.
Dejstvo iz 3. točke prejšnjega odstavka
ugotavlja ministrstvo, pristojno za zunanje zadeve.
37. člen
Državljanstvo Republike Slovenije se
dokazuje z osebno izkaznico, potno listino, izpiskom iz matičnega registra ali
potrdilom o državljanstvu.
Obrazec potrdila o državljanstvu predpiše
minister, pristojen za notranje zadeve.
38. člen
Če je bil postopek za ugotovitev
državljanstva ali za pridobitev ali prenehanje državljanstva Republike
Slovenije uveden na zahtevo stranke in postopka ni mogoče končati brez njenega
sodelovanja, se njen molk šteje za umik zahteve, če kljub opozorilu pristojnega
organa v danem roku ne opravi nobenega dejanja, potrebnega za nadaljevanje ali
dokončanje postopka oziroma če se iz opustitve teh dejanj da sklepati, da ni
več zainteresirana za nadaljevanje postopka.
Postopka iz razlogov po prejšnjem odstavku
ni mogoče ustaviti, dokler ne potečejo trije meseci od opozorila.
Zakon o državljanstvu Republike Slovenije
(Uradni list RS, št. 1/91-I)
vsebuje naslednje prehodne in končni določbi:
»VI. PREHODNE DOLOČBE
39. člen
Za državljana Republike Slovenije velja po
tem zakonu, kdor je po dosedanjih predpisih imel državljanstvo Republike
Slovenije in Socialistične federativne Republike Jugoslavije.
40. člen
Državljan druge republike, ki je imel na
dan plebiscita o neodvisnosti in samostojnosti Republike Slovenije dne
23. decembra 1990, prijavljeno stalno prebivališče v Republiki Sloveniji
in tukaj tudi dejansko živi, pridobi državljanstvo Republike Slovenije, če v
šestih mesecih od uveljavitve tega zakona vloži vlogo pri za notranje zadeve
pristojnem upravnem organu občine, na območju katere ima stalno prebivališče.
Otrok do dopolnjenega 18. leta starosti
pridobi državljanstvo Republike Slovenije pod pogoji iz 14. člena tega zakona.
41. člen
Osebe, ki jim je bilo odvzeto državljanstvo
Ljudske Republike Slovenije in FLRJ po zakonu o odvzemu državljanstva,
podoficirjem in oficirjem bivše jugoslovanske vojske, ki se nočejo vrniti v
domovino, pripadnikom vojnih formacij, ki so služili okupatorju in pobegnili v
tujino, kot tudi osebam, ki so pobegnile v tujino po osvoboditvi (Uradni list
FLRJ, št. 86/46), in njihovi otroci, lahko pridobijo državljanstvo Republike
Slovenije, če v enem letu od uveljavitve tega zakona vložijo prošnjo pri
republiškem upravnem organu, pristojnem za notranje zadeve.
Pod pogoji iz prejšnjega odstavka lahko
pridobijo državljanstvo Republike Slovenije slovenski izseljenci, ki jim je
prenehalo državljanstvo Ljudske Republike Slovenije in FLRJ z odsotnostjo.
42. člen
O pridobitvi državljanstva Republike
Slovenije po 40. in 41. členu tega zakona odloča republiški upravni organ,
pristojen za notranje zadeve.
43. člen
Državljanstvo oseb, ki so bile po
dosedanjih predpisih državljani Republike Slovenije, pa doslej niso bile
vpisane v evidenco državljanov Republike Slovenije, se vpiše naknadno v rojstno
matično knjigo na podlagi ugotovitvene odločbe, ki jo po uradni dolžnosti izda
pristojni občinski organ. Če rojstvo ni vpisano, je potrebno podatek o
državljanstvu vpisati istočasno z vpisom rojstva v skladu z zakonom o matičnih
knjigah.
44. člen
Potrdila o državljanstvu Republike
Slovenije na podlagi evidenc, ki so se vodile po prej veljavnih predpisih,
izdaja organ, pristojen za notranje zadeve, ki te evidence vodi, ali za
notranje zadeve pristojni upravni organ občine, na območju katere ima oseba
stalno prebivališče.
45. člen
Do vzpostavitve evidence iz 32. člena tega
zakona republiški upravni organ, pristojen za notranje zadeve, vodi ločene
evidence: o pridobitvi državljanstva Republike Slovenije z naturalizacijo, z
vstopom v državljanstvo, s sprejemom državljanov drugih republik v
državljanstvo Republike Slovenije, o odpustu, odreku in odvzemu državljanstva,
o izgubi državljanstva Republike Slovenije z odsotnostjo, evidenco optantov za
italijansko državljanstvo in delni razvid oseb z dvojnim državljanstvom.
Evidence iz prejšnjega odstavka vsebujejo
podatke iz 33. člena tega zakona, ki se zbirajo in uporabljajo na način,
določen v 34., 35. in 36. členu tega zakona.
46. člen
Predstojnik republiškega upravnega organa,
pristojnega za notranje zadeve, izda natančnejše predpise o načinu vodenja
centralne evidence o državljanstvu.
VII. KONČNI DOLOČBI
47. člen
Z dnem uveljavitve tega zakona preneha
veljati zakon o državljanstvu Socialistične Republike Slovenije (Uradni list
SRS, št. 23/76).
48. člen
Ta zakon začne veljati z dnem objave v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Zakon o dopolnitvi zakona o državljanstvu
Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 30/91-I)
spreminja 40. člen zakona tako, da se glasi:
»40. člen
Državljan druge republike, ki je imel na
dan plebiscita o neodvisnosti in samostojnosti Republike Slovenije dne
23. decembra 1990, prijavljeno stalno prebivališče v Republiki Sloveniji
in tukaj tudi dejansko živi, pridobi državljanstvo Republike Slovenije, če v
šestih mesecih od uveljavitve tega zakona vloži vlogo pri za notranje zadeve
pristojnem upravnem organu občine, na območju katere ima stalno prebivališče.
Ne glede na izpolnjene pogoje iz prejšnjega
odstavka se vloga za pridobitev državljanstva Republike Slovenije zavrne, če je
oseba po 26. 6. 1991 storila kaznivo dejanje iz petnajstega ali šestnajstega
poglavja kazenskega zakona SFRJ (Uradni list SFRJ, št. 44/76, 34/84, 74/87,
57/89, 3/90 in 38/90), uperjeno zoper Republiko Slovenijo oziroma druge
vrednote, ki jih v skladu z določbo prvega odstavka 4. člena ustavnega zakona
za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike
Slovenije varuje kazenska zakonodaja Republike Slovenije, ne glede na to, kje
je bilo to dejanje storjeno. Če je za to kaznivo dejanje sprožen kazenski
postopek, se postopek za pridobitev državljanstva prekine, dokler kazenski
postopek ni pravnomočno končan.
Ne glede na izpolnjene pogoje iz prvega odstavka
tega člena se vloga lahko zavrne tudi osebi, za katero so podani razlogi iz 8.
točke prvega odstavka 10. člena tega zakona.
Otrok do dopolnjenega 18. leta starosti
pridobi državljanstvo Republike Slovenije pod pogoji iz 14. člena tega zakona.«;
ter vsebuje naslednjo končno določbo:
»2. člen
Ta zakon začne veljati z dnem objave v
Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Zakon o spremembi in dopolnitvi zakona o
državljanstvu Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 38/92)
spreminja 41. člen zakona tako, da se glasi:
»41. člen
Osebe, ki jim je bilo odvzeto državljanstvo
Ljudske Republike Slovenije in FLRJ po zakonu o odvzemu državljanstva,
podoficirjem in oficirjem bivše jugoslovanske vojske, ki se nočejo vrniti v
domovino, pripadnikom vojnih formacij, ki so služili okupatorju in pobegnili v
tujino, kot tudi osebam, ki so pobegnile v tujino po osvoboditvi (Uradni list
FLRJ, št. 86/46), in njihovi otroci, lahko pridobijo državljanstvo Republike
Slovenije, če v dveh letih od uveljavitve tega zakona
vložijo prošnjo pri republiškem upravnem organu, pristojnem za notranje zadeve.
Pod pogoji iz prejšnjega odstavka lahko
pridobijo državljanstvo Republike Slovenije slovenski izseljenci, ki jim je
prenehalo državljanstvo Ljudske Republike Slovenije in FLRJ z odsotnostjo.«;
ter vsebuje naslednjo končno določbo:
»2. člen
Ta zakon začne veljati naslednji dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Odločba o razveljavitvi 41. in 13.a člena
zakona o državljanstvu Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 61/92)
spreminja 41. člen zakona tako, da se glasi:
»41. člen
(razveljavljen)«;
ter v zvezi z razveljavitvijo določa:
»Razveljavitev začne učinkovati dne 1. 6.
1993 s pravnim učinkom po prvem in drugem odstavku 414. člena ustave iz leta
1974.«.
Odločba o razveljavitvi 28. člena zakona o
državljanstvu Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 61/92)
v zvezi z razveljavitvijo določa:
»Ta odločba ima pravni učinek po prvem in
drugem odstavku 414. člena ustave iz leta 1974.«.
Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o
državljanstvu Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 13/94)
dodaja 39.a člen zakona:
»39.a člen
Za državljana Republike Slovenije velja
oseba, ki je imela na dan 23. 12. 1990 prijavljeno stalno prebivališče v
Republiki Sloveniji ali od. tega dne dalje v Sloveniji neprekinjeno dejansko
živi, če bi pridobila državljanstvo Republike Slovenije po 37. členu zakona o
državljanstvu FLRJ (Uradni list DFJ, št. 64/45 in Uradni list FLRJ, št. 54/46,
104/47, 88/48 in 105/48), pa je do 21. 12. 1950 pridobila državljanstvo
druge republike nekdanje SFRJ, čeprav ni podala izjave po drugem odstavku
obvezne razlage prvega odstavka 37. člena zakona o državljanstvu FLRJ z dne
1. 7. 1946 (Uradni list FLRJ, št. 90/46).
Oseba, ki uveljavlja priznanje
državljanstva Republike Slovenije po prejšnjem odstavku, mora predložiti dokaze
o tem, na kakšni pravni podlagi je bil opravljen vpis v državljansko knjigo v
drugi republiki nekdanje SFRJ.
Izjava stranke se upošteva kot dokaz samo
izjemoma. če stranka nesporno izkaže, da ni mogla pridobiti dokaza iz
prejšnjega odstavka.«;
dodaja 41. člen zakona:
»41. člen
Za državljana Republike Slovenije se do
dopolnjenega 23. leta lahko z izjavo opredeli tudi v Republiki Sloveniji rojena
oseba, starejša od 18 let. če je eden od njenih staršev bil ob njenem rojstvu
državljan Republike Slovenje, vendar so se starši kasneje sporazumeli za državljanstvo
druge republike nekdanje SFRJ.«;
ter vsebuje naslednjo končno določbo:
»11. člen
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Odločba o razveljavitvi tretjega odstavka 40.
člena zakona o državljanstvu Republike Slovenije, kolikor se nanaša na razlog
nevarnosti za javni red, določen v 8. točki 10. člena tega zakona (Uradni list
RS, št. 59/99)
spreminja 40. člen zakona tako, da se glasi:
»40. člen
Državljan druge republike, ki je imel na
dan plebiscita o neodvisnosti in samostojnosti Republike Slovenije dne
23. decembra 1990, prijavljeno stalno prebivališče v Republiki Sloveniji
in tukaj tudi dejansko živi, pridobi državljanstvo Republike Slovenije, če v
šestih mesecih od uveljavitve tega zakona vloži vlogo pri za notranje zadeve
pristojnem upravnem organu občine, na območju katere ima stalno prebivališče.
Ne glede na izpolnjene pogoje iz prejšnjega
odstavka se vloga za pridobitev državljanstva Republike Slovenije zavrne, če je
oseba po 26. 6. 1991 storila kaznivo dejanje iz petnajstega ali šestnajstega
poglavja kazenskega zakona SFRJ (Uradni list SFRJ, št. 44/76, 34/84, 74/87,
57/89, 3/90 in 38/90), uperjeno zoper Republiko Slovenijo oziroma druge
vrednote, ki jih v skladu z določbo prvega odstavka 4. člena ustavnega zakona
za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike
Slovenije varuje kazenska zakonodaja Republike Slovenije, ne glede na to, kje je
bilo to dejanje storjeno. Če je za to kaznivo dejanje sprožen kazenski
postopek, se postopek za pridobitev državljanstva prekine, dokler kazenski
postopek ni pravnomočno končan.
Ne glede na izpolnjene pogoje iz prvega
odstavka tega člena se vloga lahko zavrne tudi osebi, za katero so podani
razlogi iz 8. točke prvega odstavka 10. člena tega zakona. (delno razveljavljen)
Otrok do dopolnjenega 18. leta starosti
pridobi državljanstvo Republike Slovenije pod pogoji iz 14. člena tega zakona.«.
Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o
državljanstvu Republike Slovenije – ZDRS-Č (Uradni list RS, št. 96/02)
spreminja 42. člen zakona tako, da se glasi:
»42. člen
O pridobitvi državljanstva Republike
Slovenije po 40. členu tega zakona odloča ministrstvo,
pristojno za notranje zadeve.«;
spreminja 43. člen zakona tako, da se glasi:
»43. člen
Državljanstvo oseb, ki so bile po
dosedanjih predpisih državljani Republike Slovenije, pa doslej niso bile
vpisane v evidenco državljanov Republike Slovenije, se vpiše naknadno v rojstno
matično knjigo na podlagi ugotovitvene odločbe, ki jo po uradni dolžnosti izda pristojna
upravna enota. Če rojstvo ni vpisano, je potrebno podatek o
državljanstvu vpisati istočasno z vpisom rojstva v skladu z zakonom o matičnih
knjigah.«;
spreminja 44. člen zakona tako, da se glasi:
»44. člen
Potrdila o državljanstvu Republike
Slovenije na podlagi evidenc, ki so se vodile po prej veljavnih predpisih,
izdaja organ, pristojen za notranje zadeve, ki te evidence vodi, ali upravna
enota, na območju katere ima oseba stalno prebivališče.«;
spreminja 45. člen zakona tako, da se glasi:
»45. člen
Do vzpostavitve evidence iz 32. člena tega
zakona ministrstvo, pristojno
za notranje zadeve, vodi ločene evidence: o pridobitvi državljanstva Republike
Slovenije z naturalizacijo, z vstopom v državljanstvo, s sprejemom državljanov
drugih republik v državljanstvo Republike Slovenije, o odpustu, odreku in
odvzemu državljanstva, o izgubi državljanstva Republike Slovenije z
odsotnostjo, evidenco optantov za italijansko državljanstvo in delni razvid
oseb z dvojnim državljanstvom.
Evidence iz prejšnjega odstavka vsebujejo
podatke iz 33. člena tega zakona, ki se zbirajo in uporabljajo na način,
določen v 34., 35. in 36. členu tega zakona.«;
spreminja 46. člen zakona tako, da se glasi:
»46. člen
Minister, pristojnen za notranje zadeve, izda natančnejše predpise o načinu vodenja
centralne evidence o državljanstvu.«;
ter vsebuje naslednje prehodne in končne
določbe:
»PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
19. člen
Za sprejem v državljanstvo Republike
Slovenije lahko v roku enega leta od dneva uveljavitve tega zakona zaprosi
polnoletna oseba, ki je imela na dan 23. 12. 1990 na območju Republike
Slovenije prijavljeno stalno prebivališče in od tega dne dalje v Republiki
Sloveniji tudi neprekinjeno živi, če izpolnjuje pogoje iz 5., 6., 8. in 10.
točke prvega odstavka 10. člena zakona.
Pri odločanju na podlagi prejšnjega
odstavka lahko pristojni organ glede izpolnjevanja pogoja 6. točke prvega
odstavka 10. člena zakona in izpolnjevanja pogoja 8. točke prvega odstavka 10.
člena zakona upošteva dolžino prebivanja osebe v državi, njene osebne,
družinske, gospodarske, socialne in druge vezi, ki jo vežejo na Republiko
Slovenijo ter posledice, ki bi jih za osebo povzročila zavrnitev prošnje za
sprejem v državljanstvo Republike Slovenije.
Vlogo poda prosilec pri ministrstvu,
pristojnem za notranje zadeve.
Prosilec je v postopku po tem členu
oproščen plačila vseh stroškov postopka.
20. člen
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o
državljanstvu Republike Slovenije – ZDRS-D (Uradni list RS, št. 127/06)
spreminja 41. člen zakona tako, da se glasi:
»41. člen
Za državljana Republike Slovenije se do
dopolnjenega 36. leta lahko z izjavo opredeli tudi v
Republiki Sloveniji rojena oseba, starejša od 18 let. če je eden od njenih
staršev bil ob njenem rojstvu državljan Republike Slovenje, vendar so se starši
kasneje sporazumeli za državljanstvo druge republike nekdanje SFRJ.
Izjava o priglasitvi iz prejšnjega odstavka
se lahko vloži pri diplomatsko-konzularnem predstavništvu Republike Slovenije v
tujini ali pri upravni enoti.«;
spreminja 43. člen zakona tako, da se glasi:
»43. člen
Državljanstvo oseb, ki so bile po
dosedanjih predpisih državljani Republike Slovenije, pa doslej niso bile
vpisane v evidenco državljanov Republike Slovenije, se vpiše naknadno v matični
register na podlagi ugotovitvene odločbe, ki jo po uradni
dolžnosti izda pristojna upravna enota. Če rojstvo ni
vpisano, je potrebno podatek o državljanstvu vpisati istočasno z vpisom rojstva
v skladu z zakonom, ki ureja vpis v matični register.«;
spreminja 44. člen zakona tako, da se glasi:
»44. člen
Potrdilo o državljanstvu Republike
Slovenije izda upravna enota, ne glede na kraj stalnega ali začasnega
prebivališča osebe, ki zahteva izdajo potrdila.«;
ter vsebuje naslednje prehodne in končne
določbe:
»PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
17. člen
27., 27.a, 27.b, 27.c in 27.d člen zakona
se začnejo uporabljati šest mesecev po uveljavitvi tega zakona. O vlogah,
podanih do začetka uporabe teh določb, odloči ministrstvo, pristojno za
notranje zadeve, po določbah Zakona o državljanstvu Republike Slovenije (Uradni
list RS, št. 7/03 – uradno prečiščeno besedilo).
Ne glede na prejšnji odstavek, ministrstvo,
pristojno za notranje zadeve, v primerih izdaje zagotovila na podlagi
11. člena zakona uporabi določbo drugega odstavka 4. člena tega
zakona, v primerih odločanja na podlagi 13. člena zakona pa uporabi
določbo drugega odstavka 6. člena tega zakona.
Obrazec potrdila o državljanstvu izda
minister, pristojen za notranje zadeve, v treh mesecih od začetka veljavnosti
tega zakona.
18. člen
Pogoji za vodenje informatizirane
podatkovne zbirke po določbi 32. člena zakona se zagotovijo najpozneje v
treh mesecih od začetka veljavnosti tega zakona. Do informatizacije evidenc se
uporablja določbe 32. in 33. člena Zakona o državljanstvu Republike
Slovenije (Uradni list RS, št. 7/03 – uradno prečiščeno besedilo).
19. člen
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi
v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Zakon o dopolnitvah Zakona o državljanstvu
Republike Slovenije – ZDRS-E (Uradni list RS, št. 40/17)
vsebuje naslednjo končno določbo:
»KONČNA DOLOČBA
2. člen
Ta zakon začne veljati naslednji dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.