Stanovanjski zakon (SZ) ‡

Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače.

Neuradno prečiščeno besedilo Stanovanjskega zakona obsega:

-        Stanovanjski zakon (Uradni list RS, št. 18/91-I z dne 11. 10. 1991),

-        Popravek stanovanjskega zakona (Uradni list RS, št. 19/91 z dne 17. 10. 1991),

-        Odločbo o razveljavitvi 30. člena, tretja točka 134. člena in 138. člena stanovanjskega zakona (Uradni list RS, št. 9/94 z dne 23. 2. 1994),

-        Zakon o spremembah in dopolnitvah stanovanjskega zakona (Uradni list RS, št. 21/94 z dne 22. 4. 1994),

-        Zakon o spremembah in dopolnitvah stanovanjskega zakona – SZ-C (Uradni list RS, št. 23/96 z dne 29. 4. 1996),

-        Odločbo, da je člen 18 stanovanjskega zakona v neskladju z ustavo in se ne sme uporabljati, razen kolikor določa predkupno pravico tistim, ki so bili ob uveljavitvi tega zakona imetniki stanovanjske pravice na stanovanjih v družbeni lastnini; da se s 125. členom zakona razveljavijo v četrtem odstavku besede “s čimer pridobi pravico do selitve drugega najemnika v to stanovanje pod enakimi pogoji, kot so veljali za prejšnjega imetnika stanovanjske pravice”, deveti in deseti odstavek pa v celoti, da je zakon v neskladju z ustavo, kolikor za neprofitna stanovanja in za stanovanja, na katerih je bila do njegove uveljavitve dodeljena stanovanjska pravica, zahteva pri oblikovanju najemnine skladnost z metodologijo, predpisano za oblikovanje najemnin v neprofitnih stanovanjih, ne da bi zakon sam v temelju uredil tako najemnino in določil okvire za podzakonski akt o metodologiji njenega določanja in s tem tudi o obsegu omejitve posega določanja najemnine – to neskladje mora Državni zbor odpraviti v 12 mesecih po objavi te odločbe v Uradnem listu RS; da se člen 155.a zakona razveljavi; da določbe 56. drugega odstavka 113., 115., 117.a, 150. člena zakona niso v neskladju z ustavo (Uradni list RS, št. 24/96 z dne 10. 5. 1996),

-        Odločbo o: – razveljavitvi 1. člena zakona o prevzemu državnih funkcij, ki so jih do 31. 12. 1994 opravljali organi občin, – razveljavitvi prvega odstavka 99.a člena zakona o lokalni samoupravi, – razveljavitvi naslednjih točk v 3. členu zakona o prevzemu državnih funkcij, ki so jih do 31. 12. 1994 opravljali organi občin: točke I/11, točke V/13, kolikor se nanaša na upravne naloge, ki pomenijo izvrševanje občinskih predpisov s področja urejanja prometa, točke VI/1, kolikor se nanaša na pripravo lokacijske dokumentacije, točke VI/5, kolikor se nanaša na ugotavljanje javne koristi v skladu z občinskimi prostorskimi plani oziroma izvedbenimi akti, točke VI/7, kolikor se nanaša na prevzem upravnih nalog iz drugega odstavka 3. člena, četrtega odstavka 10. člena, tretjega odstavka 27. člena, prvega odstavka 28. člena, tretjega odstavka 41. člena in drugega odstavka 50. člena stanovanjskega zakona, iz pristojnosti mestnih občin, in točke VII/2, kolikor se nanaša na lokalne ceste, – razveljavitvi 9. člena zakona o spremembah in dopolnitvah stanovanjskega zakona, kolikor se nanaša na mestne občine, – ugotovitvi, da zakon o prevzemu državnih funkcij, ki so jih do 31. 12. 1994 opravljali organi občin, ni v skladu z ustavo, kolikor ne upošteva posebnega ustavnega statusa mestnih občin, in o naložitvi Državnemu zboru, da mora to neskladje z ustavo odpraviti v 9 mesecih od objave te odločbe v Uradnem listu RS, – ugotovitvi, da točke I/1, III/1, III/10, IV/1, V/6, V/19, VI/2, VI/3, VI/8 in VII/3 člena 3 zakona o prevzemu državnih funkcij, ki so jih do 31. 12. 1994 opravljali organi občin, niso v neskladju z ustavo, – ugotovitvi, da točke V/13, VI/1, VI/5, VI/7 in VII/2 člena 3 zakona o prevzemu državnih funkcij, ki so jih do 31. 12. 1994 opravljali organi občin, v preostalem niso v neskladju z ustavo, razen v delih iz točke 3 tega izreka (Uradni list RS, št. 44/96 z dne 9. 8. 1996),

-        Zakon o spremembah in dopolnitvah stanovanjskega zakona – SZ-D (Uradni list RS, št. 1/00 z dne 7. 1. 2000),

-        Odločba o oceni ustavnosti drugega odstavka 123. člena, tretjega in četrtega odstavka 125. člena ter o razveljavitvi petega in sedmega odstavka ter prvega stavka osmega odstavka 125. člena stanovanjskega zakona (Uradni list RS, št. 1/00 z dne 7. 1. 2000),

-        Zakon o javnih skladih – ZJS (Uradni list RS, št. 22/00 z dne 10. 3. 2000),

-        Stvarnopravni zakonik – SPZ (Uradni list RS, št. 87/02 z dne 17. 10. 2002),

-        Odločbo o ugotovitvi, da prvi odstavek 150. člena stanovanjskega zakona ni v neskladju z ustavo in razveljavitvi prvega in tretjega odstavka 5. člena zakona o spremembah in dopolnitvah stanovanjskega zakona ter prvega odstavka 5. člena in dela prvega odstavka 6. člena odloka o metodologiji za oblikovanje najemnin v neprofitnih stanovanjih (Uradni list RS, št. 29/03 z dne 21. 3. 2003),

-        Stanovanjski zakon – SZ-1 (Uradni list RS, št. 69/03 z dne 16. 7. 2003).

STANOVANJSKI ZAKON

(neuradno prečiščeno besedilo št. 11)

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(prenehal veljati)

2. člen

(prenehal veljati)

3. člen

(prenehal veljati)

4. člen

(prenehal veljati)

5. člen

(prenehal veljati)

6. člen

(prenehal veljati)

7. člen

(prenehal veljati)

8. člen

(prenehal veljati)

9. člen

(prenehal veljati)

10. člen

(prenehal veljati)

11. člen

(prenehal veljati)

II. LASTNINSKOPRAVNA RAZMERJA

12. člen

(razveljavljen)

13. člen

(razveljavljen)

14. člen

(razveljavljen)

15. člen

(razveljavljen)

Promet s stanovanji in stanovanjskimi hišami

16. člen

(prenehal veljati)

17. člen

(razveljavljen)

Predkupna pravica

18. člen

(prenehal veljati)

19. člen

(prenehal veljati)

20. člen

(prenehal veljati)

21. člen

(prenehal veljati)

III. UPRAVLJANJE V VEČSTANOVANJSKIH HIŠAH

22. člen

(razveljavljen)

23. člen

(razveljavljen)

24. člen

(razveljavljen)

25. člen

(razveljavljen)

26. člen

(razveljavljen)

27. člen

(razveljavljen)

28. člen

(prenehal veljati)

29. člen

(prenehal veljati)

30. člen

(razveljavljen)

31. člen

(razveljavljen)

32. člen

(razveljavljen)

33. člen

(razveljavljen)

34. člen

(prenehal veljati)

35. člen

(razveljavljen)

36. člen

(razveljavljen)

37. člen

(prenehal veljati)

38. člen

(razveljavljen)

IV. STANOVANJSKA NAJEMNA RAZMERJA

39. člen

(prenehal veljati)

40. člen

(prenehal veljati)

Obvezne sestavine najemne pogodbe

41. člen

(prenehal veljati)

Pravice in obveznosti lastnika stanovanja

42. člen

(prenehal veljati)

43. člen

(prenehal veljati)

Pravice in obveznosti najemnika stanovanja

44. člen

(prenehal veljati)

45. člen

(prenehal veljati)

46. člen

(prenehal veljati)

47. člen

(prenehal veljati)

48. člen

(prenehal veljati)

49. člen

(prenehal veljati)

50. člen

(prenehal veljati)

51. člen

(prenehal veljati)

Odpoved najemne pogodbe

52. člen

(prenehal veljati)

53. člen

(prenehal veljati)

54. člen

(prenehal veljati)

55. člen

(prenehal veljati)

56. člen

(prenehal veljati)

57. člen

(prenehal veljati)

58. člen

(prenehal veljati)

59. člen

(prenehal veljati)

Pravice in obveznosti najemnika in lastnika po prenehanju najemnega razmerja

60. člen

(prenehal veljati)

61. člen

(prenehal veljati)

Stanovanjska najemnina

62. člen

(prenehal veljati)

63. člen

(prenehal veljati)

63.a člen

(prenehal veljati)

64. člen

(prenehal veljati)

65. člen

(prenehal veljati)

66. člen

(prenehal veljati)

V. SVET ZA VARSTVO PRAVIC NAJEMNIKOV IN STANOVANJSKA ZBORNICA SLOVENIJE

Svet za varstvo pravic najemnikov

67. člen

(prenehal veljati)

68. člen

(prenehal veljati)

69. člen

(prenehal veljati)

70. člen

(prenehal veljati)

Stanovanjska zbornica Slovenije

71. člen

(prenehal veljati)

72. člen

(prenehal veljati)

73. člen

(prenehal veljati)

74. člen

(prenehal veljati)

VI. NALOGE IN PRISTOJNOSTI REPUBLIKE IN OBČIN

Nacionalni stanovanjski program

75. člen

(prenehal veljati)

76. člen

(prenehal veljati)

77. člen

(prenehal veljati)

78. člen

(prenehal veljati)

Stanovanjski sklad Republike Slovenije

79. člen

(prenehal veljati)

80. člen

(prenehal veljati)

81. člen

(prenehal veljati)

82. člen

(prenehal veljati)

83. člen

(prenehal veljati)

84. člen

(prenehal veljati)

85. člen

(prenehal veljati)

86. člen

(prenehal veljati)

87. člen

(prenehal veljati)

88. člen

(prenehal veljati)

89. člen

(prenehal veljati)

Uporabniki sredstev sklada

90. člen

(prenehal veljati)

91. člen

(prenehal veljati)

92. člen

(prenehal veljati)

93. člen

(prenehal veljati)

94. člen

(prenehal veljati)

95. člen

(prenehal veljati)

96. člen

(prenehal veljati)

Občinski stanovanjski program

97. člen

(prenehal veljati)

98. člen

(prenehal veljati)

99. člen

(prenehal veljati)

Pomoč pri pridobitvi stanovanj

100. člen

(prenehal veljati)

101. člen

(prenehal veljati)

102. člen

(prenehal veljati)

103. člen

(prenehal veljati)

VII. INŠPEKCIJSKO NADZORSTVO

104. člen

(prenehal veljati)

105. člen

(prenehal veljati)

106. člen

(prenehal veljati)

106.a člen

(prenehal veljati)

107. člen

(prenehal veljati)

108. člen

(prenehal veljati)

109. člen

(prenehal veljati)

110. člen

(prenehal veljati)

VIII. LASTNINJENJE IN PRIVATIZACIJA STANOVANJ IN STANOVANJSKIH HIŠ TER STANOVANJSKIH PODJETIJ

Lastninjenje

111. člen

Republika Slovenija in občine postanejo z dnem uveljavitve tega zakona lastnice družbenih stanovanj in stanovanjskih hiš, na katerih so imele pravico uporabe delovne skupnosti državnih organov, organov družbene skupnosti in bivših družbenopolitičnih organizacij ter lastnice družbenih stanovanj in stanovanjskih hiš, namenjenih za nosilce družbenih funkcij ter drugih družbenih stanovanj, na katerih imajo republika in občine pravico uporabe.

112. člen

Druge pravne osebe, ki imajo pravico uporabe na družbenih stanovanjih in stanovanjskih hišah, postanejo z dnem uveljavitve tega zakona lastnice teh stanovanj.

113. člen

Občina postane z dnem uveljavitve tega zakona lastnica družbenih stanovanj in stanovanjskih hiš, pridobljenih s solidarnostnimi in vzajemnostnimi sredstvi stanovanjskega gospodarstva.

Občina in druge pravne osebe postanejo z dnem uveljavitve tega zakona lastnice družbenih stanovanj in stanovanjskih hiš, ki so na podlagi predpisov o podržavljenju, navedenih v 3. in 4. členu zakona o denacionalizaciji, postale splošno ljudsko premoženje.

114. člen

Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Slovenije postane z dnem uveljavitve tega zakona lastnica stanovanj in stanovanjskih hiš, zgrajenih s sredstvi te skupnosti, stanovanj, zgrajenih namensko za upokojence, in stanovanj, zgrajenih namensko za potrebe Zveze združenj borcev NOV Slovenije.

115. člen

Lastniki iz 111., 112., 113. in 114. člena tega zakona so zavezanci v postopkih za denacionalizacijo.

116. člen

Občani, ki so si svoje stanovanjsko vprašanje razrešili s preureditvijo ali nadzidavo skupnih prostorov v stanovanjski hiši, pa še niso pridobili lastninske pravice, postanejo z dnem uveljavitve tega zakona lastniki na tak način pridobljenih stanovanj in imajo pravico do vpisa lastninske pravice na tem stanovanju v zemljiško knjigo na podlagi gradbenega dovoljenja oziroma odločbe o dovolitvi priglašenih del.

Kdor misli, da določba prejšnjega odstavka posega v njegove pravice, lahko zahteva primerno odškodnino od lastnika iz prejšnjega odstavka.

Občani, ki so za pridobitev stanovanjske pravice poleg lastne udeležbe prispevali še z dodatnimi denarnimi ali materialnimi vlaganji, lahko zahtevajo od lastnika priznanje solastniškega deleža na stanovanju v sorazmerju s svojo vlogo.

Pravice iz tega člena pripadajo tudi občanom, katerih stanovanja so v stanovanjskih hišah, ki so bila pred uveljavitvijo stanovanjskega zakona z odločbo sodišča vrnjena prvotnim lastnikom.

Privatizacija stanovanj in stanovanjskih hiš

117. člen

Lastniki iz 111., 112., 113. in 114. člena, tega zakona so dolžni prodati na zahtevo imetnika stanovanjske pravice, ki je to pravico na dan uveljavitve tega zakona imel (v nadaljnjem besedilu: prejšnji imetnik stanovanjske pravice), z njegovo pisno privolitvijo pa tudi njegovemu ožjemu družinskemu članu, bremen prosto stanovanje, na katerem je imel stanovanjsko pravico.

Prejšnji imetnik stanovanjske pravice oziroma njegov ožji družinski član ima pri nakupu pravico do popusta v višini 30% od vrednosti stanovanja, zmanjšane za še ne realno vrnjeno lastno udeležbo in za lastna vlaganja, ki se odražajo v povečani vrednosti stanovanja.

Preostala vrednost je pogodbena cena, ki jo je kupec dolžan poravnati na naslednji način:

-        10% od pogodbene cene v 60 dneh po sklenitvi pogodbe;

-        preostanek v 20 letih, pri čemer morajo biti mesečni obroki ves čas odplačevanja v vrednosti enakega deleža stanovanja.

Če je tako izračunan obrok višji, kot znaša ena tretjina mesečnega osebnega dohodka kupca, se doba obročnega odplačevanja ustrezno podaljša. Če je tako izračunan obrok nižji, kot bi znašala neprofitna najemnina za to stanovanje, lahko lastnik določi tudi krajšo odplačilno dobo.

Kupoprodajno pogodbo je dolžan lastnik iz prvega odstavka tega člena skleniti najpozneje v 30 dneh po vloženi zahtevi.

118. člen

S sklenitvijo kupoprodajne pogodbe kupec prevzame vse pravice in obveznosti, ki jih imajo lastniki stanovanj, če ni v tem zakonu drugače določeno.

119. člen

Kupec, ki v 60 dneh po sklenitvi kupoprodajne pogodbe pogodbeno ceno odplača v enkratnem znesku, ima pravico do popusta v višini 60% od vrednosti stanovanja.

120. člen

Do dodatnega popusta ima pravico tisti kupec, ki želi predčasno odplačati stanovanje, in to izjavi ob sklenitvi kupoprodajne pogodbe, tako da se pogodbena cena zmanjša za 1,5% za vsako leto hitrejšega odplačila stanovanja, vendar največ za 28,5% pogodbene cene stanovanja.

Prejšnji odstavek se smiselno uporablja za izračun dodatnega popusta tudi za tiste kupce, ki se odločijo za predčasno odplačilo po že sklenjeni kupni pogodbi.

121. člen

Za določitev vrednosti stanovanj, ki se privatizirajo na podlagi določb tega zakona, se uporabljajo elementi za izračun vrednosti stanovanja, ki jih določa pravilnik o merilih in načinu za ugotavljanje vrednosti stanovanj in stanovanjskih hiš ter sistem točkovanja (Uradni list SRS, št. 25/81).

Republiški upravni organ, pristojen za stanovanjske zadeve, mesečno določa vrednost točke, ki je veljala ob koncu leta 1993, skladno z rastjo vrednosti nemške marke po srednjem tečaju Banke Slovenije.

Če je stanovanje dotrajano, lahko prejšnji imetnik stanovanjske pravice v soglasju z lastnikom zahteva, da občinski organ, na podlagi navodil republiškega upravnega organa pristojnega za stanovanjske zadeve, preveri ustreznost točkovanja, ki ga po potrebi korigira.

Če cenitev zahteva bivši imetnik stanovanjske pravice ker meni, da tako ugotovljena vrednost stanovanja ne ustreza dejanskemu stanju, se cenitev gradbene vrednosti stanovanja opravi na podlagi pravilnika o enotni metodologiji za izračun prometne vrednosti stanovanj in stanovanjskih hiš in drugih nepremičnin (Uradni list SRS, št. 8/87).

121.a člen

Če prejšnji imetnik stanovanjske pravice na stanovanju v lasti pravne osebe s sedežem izven Republike Slovenije ne more uveljaviti svoje pravice do privatizacije, lahko zahteva v roku šestih mesecev od uveljavitve tega zakona, da pod pogoji, določenimi s stanovanjskim zakonom, sklene kupoprodajno pogodbo s pooblaščeno osebo Stanovanjskega sklada Republike Slovenije, ki to stori v imenu in na račun lastnika stanovanja.

Stanovanjski sklad Republike Slovenije deponirano kupnino, prejeto s prodajo teh stanovanj, revalorizira glede na mesečno stopnjo rasti cen na drobno in jo je dolžan izročiti lastniku skupaj z obrestmi takoj, ko so za to izpolnjeni pogoji.

122. člen

Kupec, ki je pridobil stanovanje na način iz prejšnjih členov tega zakona, stanovanja ne sme odprodati ali s kakšnim drugim pravnim poslom med živimi odtujiti pred dokončnim poplačilom pogodbene cene stanovanja.

Prepoved odtujitve nepremičnine se v korist prodajalca vknjiži v zemljiško knjigo.

123. člen

Prejšnji imetnik stanovanjske pravice oziroma njegov ožji družinski član lahko uveljavlja pravico do nakupa stanovanja s predvidenimi popusti v dveh letih po uveljavitvi tega zakona, za stanovanja iz drugega odstavka 113. člena tega zakona, za katera ni bila vložena zahteva za denacionalizacijo oziroma je bil zahtevek za denacionalizacijo zavrnjen pred uveljavitvijo tega zakona v šestih mesecih od dneva uveljavitve zakona, sicer pa v šestih mesecih od pravnomočne zavrnitve zahtevka za denacionalizacijo.

Prodajalec mora sklenjeno pogodbo o prodaji stanovanja iz drugega odstavka 113. člena tega zakona, za katerega ni bila vložena zahteva za denacionalizacijo oziroma za katerega je bil zahtevek za denacionalizacijo pravnomočno zavrnjen, takoj poslati Slovenskemu odškodninskemu skladu. V tej pogodbi mora biti določeno, da kupec kupnino nakaže oziroma nakazuje Slovenskemu odškodninskemu skladu.

124. člen

Če kupec ne zmore odplačevati obrokov za stanovanje, ki ga je kupil na podlagi določb tega poglavja, lahko zahteva razvezo kupoprodajne pogodbe. V tem primeru mu je prodajalec dolžan povrniti že plačane obroke v realni vrednosti, zmanjšane za neprofitno najemnino in s kupcem skleniti najemno pogodbo, če ta to želi.

Če prodajalec ne želi vrniti že plačanih obrokov, postane kupec solastnik stanovanja v sorazmerju z odplačanim delom vrednosti stanovanja.

125. člen

Določila najemne pogodbe, sklenjene med zavezancem za vrnitev stanovanja in najemnikom – prejšnjim imetnikom stanovanjske pravice, ostanejo v veljavi tudi po vrnitvi stanovanja upravičencu do denacionalizacije -lastniku.

Potem, ko je bilo stanovanje vrnjeno upravičencu do denacionalizacije oziroma po končanem zapuščinskem postopku, lahko prejšnji imetnik stanovanjske pravice na takem stanovanju uveljavlja pravico do nakupa stanovanja na način, določenem v tem poglavju.

Če se lastnik, ki mu je bilo stanovanje vrnjeno na podlagi predpisov o denacionalizaciji, strinja s takim načinom prodaje, ima pravico do nadomestila za popust iz drugega odstavka 117. člena oziroma 119. ali 120. člena tega zakona od zavezanca za vrnitev stanovanja, razliko do polne cene stanovanja, ugotovljeno na način iz 93. člena zakona o denacionalizaciji, pa dobi v višini polovice te vrednosti v obveznicah od Slovenskega odškodninskega sklada, drugo polovico pa v lastniških vrednostnih papirjih Sklada Republike Slovenije za razvoj.

V primeru, da lastnik ne pristane na prodajo po prejšnjem odstavku, si lahko prejšnji imetnik stanovanjske pravice ob soglasju lastnika sam priskrbi stanovanje za nakup ali se odloči za gradnjo. V tem primeru mu mora lastnik izplačati kot odpravnino za izpraznjeno stanovanje 30% od vrednosti stanovanja, ki ga zaseda, ugotovljeno na način iz 93. člena zakona o denacionalizaciji, 50% te vrednosti pa dobi po eno tretjino od zavezanca za vrnitev stanovanja, od Slovenskega odškodninskega sklada v obliki obveznic, ter od Sklada Republike Slovenije za razvoj v lastniških vrednostnih papirjih. V primeru, da se prejšnji imetnik stanovanjske pravice odloči za nakup stanovanja ali gradnjo stanovanjske hiše, odpravnina pa ne zadošča za kupnino, je na njegovo zahtevo Stanovanjski sklad Republike Slovenije dolžan najkasneje v roku šestih mesecev od vložene zahteve odobriti posojilo iz 81. člena tega zakona do višine kupnine za primerno stanovanje po ceni, ki jo za izračun posojila priznava Stanovanjski sklad Republike Slovenije, ima pa tudi pravico zahtevati, da mu Stanovanjski sklad Republike Slovenije na njegovo zahtevo v roku šestih mesecev odkupi prejete obveznice Slovenskega odškodninskega sklada in lastniške vrednostne papirje Sklada Republike Slovenije za razvoj po tržni ceni. Če lastnik odkloni soglasje po določilih tega odstavka, mora prejšnjemu imetniku stanovanjske pravice izplačati odpravnino za izpraznjeno stanovanje zavezanec za denacionalizacijo sam, Zavezanec za denacionalizacijo mora svojo obveznost do prejšnjega imetnika stanovanjske pravice izpolniti v roku šestih mesecev od sprejema zahteve. (delno prenehal veljati)

V primeru, da lastnik ne pristane na prodajo stanovanja po tretjem odstavku tega člena, prejšnji imetnik stanovanjske pravice pa se ne odloči za nakup ali gradnjo ali ne more uresničiti nakupa ali gradnje po prejšnjem odstavku tega člena, lahko zahteva, od zavezanca za vrnitev stanovanja podatke in seznam o vseh razpoložljivih nezasedenih in zasedenih stanovanjih, katerih lastnik je, in ki jih mora ponuditi v odkup. Zavezanec lahko v nadomesten odkup ponudi le tista zasedena stanovanja, katera najemniki – prejšnji imetniki stanovanjske pravice – ne bodo odkupili v roku štirih mesecev od uveljavitve tega zakona. V tem roku imajo ne glede na rok iz 123. člena pravico zahtevati odkup stanovanja v skladu s 117. in 119. členom tega zakona. Podatke in seznam je dolžan zavezanec izročiti najkasneje v 30 dneh od poslane zahteve, vendar pa ne pred potekom štirimesečnega roka, v katerem imajo prejšnji imetniki stanovanjske pravice, najemniki možnost ta stanovanja odkupiti. (razveljavljen)

Za zavrnitev se šteje pisna zavrnitev prodaje stanovanja ali enomesečni molk lastnika na priporočeno pisno ponudbo najemnika.

Enakovredno stanovanje po petem odstavku je stanovanje, katerega posamezni in bistveni integralni (vrednost. stanovanja, izračunana na podlagi 121. člena tega zakona, število točk, kvadratura, korekcijski faktor) elementi vrednotenja stanovanja ne odstopajo za več kot 30% glede na stanovanje, ki ga prejšnji imetnik stanovanjske pravice zaseda. Stanovanje ni enakovredno, če lokacija bistveno poslabšuje življenjske razmere najemnika. (razveljavljen)

Za zavezanca se v smislu petega odstavka tega člena šteje tudi Stanovanjski sklad Republike Slovenije. Na območju mesta Ljubljane se štejejo za enotnega zavezanca za prodajo po tem zakonu vse občine (ter mesto) skupaj. (delno razveljavljen)

Če prejšnji imetnik stanovanjske pravice, ki je odkupil zasebno stanovanje, ponudi najemniku v svojem stanovanju v zameno stanovanje, ki ga sam zaseda, je ta dolžan ponudbo sprejeti, kolikor se lastnik ponujenega stanovanja (ki mu je bilo stanovanje vrnjeno na podlagi predpisov o denacionalizaciji) s tem strinja. V tem primeru je dolžan z njim skleniti najemno pogodbo pod istimi pogoji kot s prejšnjim imetnikom stanovanjske pravice na tem stanovanju. Najemniku, ki se mora preseliti, je ponudnik zamenjave dolžan povrniti vse stroške selitve. (razveljavljen)

Če prvotni lastnik ne pristane na, rešitve ne po tretjem, ne po četrtem odstavku tega člena oziroma se ne strinja z zamenjavo "stanovanja po devetem odstavku tega člena, ne sme s pravnimi posli med živimi odtujiti stanovanja v roku petih let od odklonitve prodaje iz tretjega ali četrtega odstavka tega člena. (razveljavljen)

Prejšnjim imetnikom stanovanjske pravice na hišniških stanovanjih in prejšnjim imetnikom stanovanjske pravice na stanovanjih, ki so bila pred uveljavitvijo zakona o denacionalizaciji z odločbo sodišča vrnjena prvotnim lastnikom, gredo iste pravice kot najemnikom v denacionaliziranih stanovanjih.

Zavezanci za vrnitev stanovanja so dolžni del kupnine, pridobljene s prodajo stanovanj po petem odstavku tega člena, odvajati v Stanovanjski sklad Republike Slovenije in v Slovenski odškodninski sklad v skladu s 130. členom tega zakona.

126. člen

Če prejšnji imetnik stanovanjske pravice v dveh letih po uveljavitvi tega zakona stanovanje izprazni, mu mora lastnik iz 111., 112., prvega odstavka 113. in 114. člena tega zakona izplačati 30% od vrednosti stanovanja.

Do enake ugodnosti je upravičen tudi prejšnji imetnik stanovanjske pravice, ki najeto stanovanje v dveh letih po uveljavitvi tega zakona zamenja za manjše stanovanje. V tem primeru se 30% od vrednosti izračuna na podlagi ugotovljene razlike med vrednostjo zamenjanih stanovanj.

Če obstajajo okoliščine iz prvega odstavka 148. člena, lahko lastnik zavrne izplačilo ugodnosti iz prvega in drugega odstavka tega člena.

127. člen

Za ugotavljanje vrednosti izpraznjenega oziroma zamenjanega stanovanja se uporabljajo določbe prvega odstavka 121. člena tega zakona.

128. člen

Ne glede na določbe prejšnjih členov Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja Slovenije ni dolžna prodati stanovanj v stanovanjskih hišah, ki so bile v celoti namensko zgrajene za razreševanje stanovanjskih potreb upokojencev, in imajo poseben status.

Ne glede na določbe tega zakona, ki se nanašajo na privatizacijo, pa lastnik ni dolžan prodati stanovanja, če je prejšnjemu imetniku stanovanjske pravice prenehalo stanovanjsko razmerje oziroma mu je mogoče odpovedati stanovanjsko razmerje brez zagotovitve najpotrebnejših prostorov skladno z določbami zakona o stanovanjskih razmerjih (Uradni list SRS, št. 35/82 in 14/84).

V primeru spora odloča o upravičenosti zavrnitve sklenitve kupoprodajne pogodbe sodišče v pravdnem postopku.

Postopek sproži prejšnji imetnik stanovanjske pravice v 15 dneh po zavrnitvi.

129. člen

Ne glede na določbe prejšnjih členov lastniki niso dolžni prodati stanovanja, če je stanovanje v stanovanjski hiši, predvideni za rušenje ali teče celovita prenova oziroma ima kdo zakonito predkupno pravico na stanovanju ali stanovanjski hiši.

V primerih iz prejšnjega odstavka so lastniki takih stanovanj prejšnjemu imetniku stanovanjske pravice, ki v dveh letih po uveljavitvi tega zakona zahteva nakup takega stanovanja, dolžni omogočiti nakup drugega primernega stanovanja pod pogoji, ki jih v tem poglavju določa ta zakon.

Prejšnja odstavka se smiselno uporabljata tudi za stanovanja, namenjena osebam za opravljanje službene dolžnosti (40. člen zakona o stanovanjskih razmerjih), na katerem je bila dodeljena stanovanjska pravica.

130. člen

Lastniki prejšnjih družbenih stanovanj, razen lastnik iz 114. člena tega zakona, odvajajo del kupnine, pridobljene na podlagi tega zakona, v Stanovanjski sklad Republike Slovenije v skladu z določbami zakona o Slovenskem odškodninskem skladu. Pred sodno overovitvijo morajo biti poplačane obveznosti do Stanovanjskega sklada Republike Slovenije in do Slovenskega odškodninskega sklada, na kar pazi sodišče po uradni dolžnosti.

Lastnik se lahko odpove pobiranju preostalih obrokov, ki so jih po sklenjeni kupoprodajni pogodbi dolžni plačevati kupci, v korist Stanovanjskega sklada Republike Slovenije.

Lastnik lahko vsa ali del stanovanj prenese na republiški ali občinski stanovanjski sklad s posebno pogodbo.

Za popust in del kupnine, ki so jo dolžni lastniki odvajati, zmanjša lastnik vrednost družbenega kapitala oziroma vire sredstev in izkaže znesek popusta in odvedenega dela kupnine analitično v aktivi bilance.

131. člen

Lastniki stanovanj iz prvega odstavka 113. člena tega zakona so dolžni sredstva, pridobljena z odprodajo družbenih stanovanj namensko uporabiti za izvajanje nalog, ki jih imajo na stanovanjskem področju po tem zakonu.

132. člen

Če lastniki iz 112. člena tega zakona dokažejo, da bodo sredstva, pridobljena z odprodajo družbenih stanovanj, namenili za razreševanje stanovanjskih vprašanj svojih delavcev, so oproščeni davka na promet nepremičnin.

133. člen

Stanovanjska podjetja, registrirana za opravljanje dejavnosti posebnega družbenega pomena skladno z zakonom o stanovanjskem gospodarstvu (Uradni list SRS, št. 3/81, 34/83, 24/85, 1/86, 11/88 in 8/90) postanejo last občine oziroma mesta, na čigar območju imajo svoj sedež.

IX. KAZENSKE DOLOČBE

134. člen

Z denarno kaznijo najmanj 5.000 tolarjev se kaznuje za prekršek lastnik stanovanja:

1.      ki ne prispeva k stroškom upravljanja, prenove in izboljšav (33. člen);

2.      ki ne zagotovi popravila stanovanja v 15 dneh (36. člen), oziroma zoper katerega je ukrepal inšpektor po 105. členu;

3.      (razveljavljena).

135. člen

(delno razveljavljen)

Z denarno kaznijo najmanj 3.000 tolarjev se kaznuje za prekršek upravnik, ki najkasneje v 15 dneh po sklenitvi pogodbe o upravljanju te ne registrira pri pristojnem upravnem organu, ki vodi register pogodb.

135.a člen

Z denarno kaznijo najmanj 9.000 tolarjev se kaznuje za prekršek upravnik, ki ne ravna v skladu z izvršljivo odločbo inšpekcijskega organa, s katero mu je naložena obveznost odprave ob inšpekcijskem pregledu ugotovljenih nepravilnosti (106.a člen).

136. člen

Z denarno kaznijo najmanj 9.000 tolarjev se kaznuje za prekršek lastnik:

1.      ki odda stanovanje brez sklenitve najemne pogodbe (39. člen);

2.      ki sklene nepopolno najemno pogodbo ali pogodbo z lažnimi podatki (prvi odstavek 41. člena);

3.      ki ne sklene aneksa k najemni pogodbi (drugi odstavek 41. člena);

4.      ki ne predloži najemne pogodbe v predpisanem roku upravnemu organu, pristojnemu za stanovanjske zadeve (tretji odstavek 41. člena); (delno razveljavljena)

5.      ki zaračuna oderuško najemnino (65. člen);

6.      ki ne ponudi v nakup stanovanja najemniku (prvi odstavek 19. člena);

7.      ki sklene najemno pogodbo oziroma aneks k najemni pogodbi v nasprotju s tretjim odstavkom 39. člena.

137. člen

(delno razveljavljen)

Z denarno kaznijo najmanj 2.000 tolarjev se kaznuje za prekršek lastnik, ki najkasneje v 15 dneh po spremembi ne da podatkov iz prvega odstavka 10. člena pristojnemu upravnemu organu.

138. člen

(razveljavljen)

139. člen

Z denarno kaznijo 4.000 tolarjev se kaznuje za prekršek lastnik, ki ne dopusti vstopa v stanovanje v primerih iz prvega odstavka 35. člena.

140. člen

Z denarno kaznijo najmanj 4.000 tolarjev se kaznuje za prekršek najemnik, ki ne dopusti vstopa v stanovanje v primerih iz prvega odstavka 47. člena.

Stanovanjski zakon (Uradni list RS, št. 18/91-I) vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:

»X. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

141. člen

Stanovanjska pravica preneha z dnem sklenitve najemne pogodbe.

142. člen

Predstojnik republiškega upravnega organa, pristojnega za stanovanjske zadeve, predpiše podzakonske akte iz 11. člena tega zakona v treh mesecih po njegovi uveljavitvi.

143. člen

Sklad se organizira in začne poslovati s 30. 9. 1991 oziroma z dnem, ko Republika Slovenija vplača sredstva predvidena v republiškem proračunu.

Do ustanovitve sklada opravlja naloge iz 81. in 82. člena tega zakona republiški upravni organ, pristojen za stanovanjske zadeve.

144. člen

Občina mora v enem mesecu zagotoviti lastnikom stanovanj seznam njihovih stanovanj, zapisnike o točkovanju stanovanj, njihovo revalorizirano vrednost ter podatke o imetnikih stanovanjske pravice oziroma imetnikih pravice do uporabe stanovanj v zasebni lasti.

Pooblaščene organizacije, ki razpolagajo s podatki iz prejšnjega odstavka, so dolžne podatke izročiti občini v 10 dneh po uveljavitvi tega zakona.

145. člen

Če je v stanovanjski hiši več lastnikov, morajo v 60 dneh po uveljavitvi tega zakona pričeti s postopkom sklepanja pogodbe iz 22. člena tega zakona.

Do sklenitve pogodbe iz 22. člena tega zakona oziroma izdaje sklepa sodišča, opravlja naloge iz tega zakona skupnost stanovalcev oziroma pooblaščena organizacija.

146. člen

Skupnosti stanovalcev oziroma pooblaščene organizacije, ki opravljajo strokovne naloge in opravila pri gospodarjenju s stanovanji in stanovanjskimi hišami po 77. členu zakona o stanovanjskem gospodarstvu, so dolžne v enem mesecu po sklenitvi pogodbe iz 22. člena tega zakona oziroma po izdaji sklepa sodišča prenesti na lastnika sredstva, pravice in obveznosti, popis nujnih vzdrževalnih del kakor tudi arhiv in dokumentacijo po stanju na dan 31. 12. 1991.

Pogodbe, ki so jih sklenile skupnosti stanovalcev oziroma pooblaščene organizacije iz prejšnjega odstavka, ostanejo v veljavi, razen če upravnik po pooblastilu lastnikov v treh mesecih po sklenitvi pogodbe o upravljanju oziroma po izdaji sklepa sodišča ne odstopi od pogodbe.

147. člen

Lastniki sklenejo najemno pogodbo z občani, ki imajo stanovanjsko pravico, najkasneje v šestih mesecih po uveljavitvi tega zakona.

Najemno pogodbo mora lastnik skleniti za nedoločen čas.

Če imetnik stanovanjske pravice umre pred sklenitvijo najemne pogodbe iz drugega odstavka tega člena, se pravica sklenitve najemne pogodbe prenese na uporabnika skladno z zakonom o stanovanjskih razmerjih (Uradni list SRS, št. 35/82 in 14/84), pravica sklenitve kupoprodajne pogodbe pa na zakonca ali osebo, s katero je imetnik stanovanjske pravice živel v dalj časa trajajoči življenjski skupnosti oziroma na drugega ožjega družinskega člana.

Pred sklenitvijo najemne pogodbe morata lastnik in imetnik stanovanjske pravice sestaviti zapisnik o stanju stanovanja, za katero se sklepa najemna pogodba.

V zapisniku se ugotovi predvsem, ali je imetnik stanovanjske pravice stanovanje vzdrževal, kot je bil to dolžan skladno z zakonom o stanovanjskih razmerjih (Uradni list SRS, št. 35/82 in 14/84) ter napake in pomanjkljivosti na stanovanju, ki onemogočajo normalno rabo stanovanja ter skupnih prostorov, delov, objektov in naprav.

Lastnik in najemnik v najemni pogodbi določita glede na obseg potrebnih del primeren rok za odpravo ugotovljenih pomanjkljivosti.

Pravica iz tretjega odstavka tega člena se za stanovanja iz 114. člena tega zakona prenaša skladno s tretjim odstavkom 56. člena tega zakona.

148. člen

Ne glede na določbe prejšnjega člena pa lastnik ni dolžan skleniti najemne pogodbe, če je imetniku stanovanjske pravice prenehalo stanovanjsko razmerje oziroma mu je mogoče odpovedati stanovanjsko razmerje brez zagotovitve najpotrebnejših prostorov skladno z določbami zakona o stanovanjskih razmerjih (Uradni list SRS, št. 35/82 in 14/84).

Lastnik lahko z imetnikom stanovanjske pravice, ki gradi stanovanjsko hišo ali kupuje stanovanje, izjemoma sklene najemno pogodbo za določen čas in odkloni sklenitev kupoprodajne pogodbe.

V primeru spora odloča o upravičenosti zavrnitve sklenitve najemne pogodbe sodišče v pravdnem postopku.

Postopek sproži imetnik stanovanjske pravice v 15 dneh po zavrnitvi.

149. člen

Če je stanovanje v celoti oddano podstanovalcu in če ta stalno prebiva v stanovanju več kot dve leti se šteje, da ima podstanovalec vse pravice, ki bi jih imel po tem zakonu imetnik stanovanjske pravice, če ne bi stanovanja v celoti oddal v podnajem, razen če obstajajo okoliščine iz tretjega odstavka 58. člena zakona o stanovanjskih razmerjih (Uradni list SRS, št. 35/82 in 14/84).

150. člen

Najemnina za stanovanja, na katerih je bila do uveljavitve tega zakona dodeljena stanovanjska pravica, se oblikuje skladno z metodologijo, predpisano za oblikovanje najemnin v neprofitnih stanovanjih.

Omejitve iz prejšnjega odstavka ne veljajo za stanovanja in stanovanjske hiše v zasebni lasti ter za stanovanja in stanovanjske hiše iz prejšnjega odstavka po izselitvi imetnika stanovanjske pravice, ki je to pravico imel do uveljavitve tega zakona.

151. člen

Lastniki stanovanj in stanovanjskih hiš so dolžni v treh letih po uveljavitvi tega zakona vpisati lastninsko pravico na stanovanjih in stanovanjskih hišah v zemljiško knjigo.

152. člen

Občine morajo v treh letih po uveljavitvi tega zakona določiti katera stanovanja se štejejo za socialna stanovanja.

153. člen

Če prejšnji imetnik stanovanjske pravice v roku iz 123. člena tega zakona ne odkupi stanovanja ima pravico do povrnitve lastne udeležbe, revalorizirane skladno s količniki, ki jih objavi republiški upravni organ, pristojen za stanovanjske zadeve.

Pravico iz prejšnjega odstavka ima tudi občan, ki je dobil vrnjeno lastno udeležbo, pa je bila realna vrednost vrnjenega zneska zmanjšana za več kot polovico.

Pravice iz prvega in drugega odstavka tega člena ne more uveljavljati občan, ki je za plačilo lastne udeležbe najel posojilo, pa je realna vrednost vrnjenega posojila zmanjšana za več kot polovico.

Pravica iz prvega in drugega odstavka tega člena se ob smrti upravičenca prenese na njegove dediče.

154. člen

Sostanovalska razmerja, ki so obstajala na dan uveljavitve tega zakona, veljajo še največ dve leti.

Najpozneje v roku iz prejšnjega odstavka je dolžan tisti, ki je ustanovil sostanovalsko razmerje, to odpraviti.

155. člen

Lastnik stanovanja oziroma stanovanjske hiše, na katerem ima kdo pravico do uporabe stanovanja, ima pravico do vselitve in proste razpolage s stanovanjem po preteku enega leta od uveljavitve tega zakona oziroma po izselitvi tistega, ki ima pravico do uporabe stanovanja.

Primerno stanovanje je imetniku pravice do uporabe dolžan priskrbeti tisti, ki mu je pravico uporabe dodelil oziroma njegov pravni naslednik najkasneje v roku enega leta po uveljavitvi tega zakona, če se z lastnikom ne sporazume kako drugače.

Če obstajajo okoliščine iz 148. člena tega zakona, zavezanec iz drugega odstavka tega člena ni dolžan priskrbeti drugega primernega stanovanja.

156. člen

Lastnik stanovanja, ki je skladno s 34. členom zakona o stanovanjskih razmerjih (Uradni list SRS, št. 35/82 in 14/84) sklenil z občanom stanovanjsko pogodbo, je v šestih mesecih po uveljavitvi tega zakona dolžan uskladiti določila sklenjene pogodbe z določili tega zakona.

157. člen

Uporabniki hišniških stanovanj, ki ob uveljavitvi tega zakona ne opravljajo hišniških funkcij, so dolžni v enem letu po uveljavitvi tega zakona izprazniti hišniško stanovanje, ne da bi jim pripadali kakršnikoli prostori, če se z lastniki hiše ne dogovorijo drugače.

Če se mora hišnik izseliti iz hišniškega stanovanja zaradi upokojitve, mu mora najem primernega stanovanja priskrbeti občina.

158. člen

Spori, sproženi pred uveljavitvijo tega zakona, se nadaljujejo po predpisih, ki so veljali pred tem zakonom. Če je potrebno za izvršitev sodbe priskrbeti drugo primerno stanovanje oziroma najpotrebnejše prostore, se šteje,da je pogoj izpolnjen, če se priskrbi ustrezno najemno stanovanje.

159. člen

Z dnem uveljavitve tega zakona prenehajo veljati:

1.      zakon o stanovanjskem gospodarstvu (Uradni list SRS, št. 3/81, 34/83, 24/85, 1/86, 11/88 in 8/90);

2.      zakon o stanovanjskih razmerjih (Uradni list SRS, št. 35/82 in 14/84);

3.      zakon o pogojih za prodajo stanovanjskih hiš in stanovanj v družbeni lastnini (Uradni list SRS, št. 38/86 in 46/88);

4.      določbe 1. do 25. člena zakona o pravicah na delih stavb (Uradni list SRS, št. 19/76).

Predpis iz druge točke prejšnjega odstavka se uporablja do sklenitve najemne pogodbe.

Z dnem uveljavitve tega zakona prenehajo veljati tudi vsi podzakonski predpisi, sprejeti na njihovi podlagi, razen:

-        pravilnik o enotni metodologiji za izračun prometne vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj ter drugih nepremičnin (Uradni list SRS, št. 8/87);

-        pravilnik o minimalnih tehničnih in drugih normativih ter standardih za vzdrževanje stanovanj in stanovanjskih hiš ter poslovnih prostorov v stanovanjskih hišah v družbeni lastnini (Uradni list SRS, št. 39/83 in 3/84);

-        pravilnik o merilih in načinu za ugotavljanje vrednosti stanovanj in stanovanjskih hiš ter sistem točkovanja (Uradni list SRS, št. 25/81);

-        enotna metodologija za določanje in evidentiranje stanarin v SR Sloveniji (Uradni list SRS., št. 25/81).

Z dnem uveljavitve tega zakona se preneha uporabljati družbeni dogovor o skupnih osnovah za zagotavljanje in usklajevanje samoupravnih družbenoekonomskih odnosov na področju stanovanjskega gospodarstva v Socialistični Republiki Sloveniji (Uradni list SRS, št. 15/81 in 28/85).

160. člen

Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

Odločba o razveljavitvi 30. člena, tretje točke 134. člena in 138. člena stanovanjskega zakona (Uradni list RS, št. 9/94) določa tudi:

»2. Ta odločba ima pravni učinek po prvem in drugem odstavku 414. člena ustave iz leta 1974.«.

Zakon o spremembah in dopolnitvah stanovanjskega zakona (Uradni list RS, št. 21/94) spreminja 147. člen zakona tako, da se glasi:

»147. člen

Lastniki sklenejo najemno pogodbo z občani, ki imajo stanovanjsko pravico, najkasneje v šestih mesecih po uveljavitvi tega zakona.

Najemno pogodbo mora lastnik skleniti za nedoločen čas.

Če imetnik stanovanjske pravice umre pred sklenitvijo najemne pogodbe iz drugega odstavka tega člena, se pravica sklenitve najemne pogodbe prenese na uporabnika skladno z zakonom o stanovanjskih razmerjih (Uradni list SRS, št. 35/82 in 14/84), pravica sklenitve kupoprodajne pogodbe pa na zakonca ali osebo, s katero je imetnik stanovanjske pravice živel v dalj časa trajajoči življenjski skupnosti oziroma na drugega ožjega družinskega člana, navedenega v najemni pogodbi v primeru, če je prejšnji imetnik stanovanjske pravice umrl pred potekom roka za privatizacijo, v primeru razveze zakonske zveze pa na tistega zakonca, ki ostane oziroma postane najemnik stanovanja.

Pred sklenitvijo najemne pogodbe morata lastnik in imetnik stanovanjske pravice sestaviti zapisnik o stanju stanovanja, za katero se sklepa najemna pogodba.

V zapisniku se ugotovi predvsem, ali je imetnik stanovanjske pravice stanovanje vzdrževal, kot je bil to dolžan skladno z zakonom o stanovanjskih razmerjih (Uradni list SRS, št. 35/82 in 14/84) ter napake in pomanjkljivosti na stanovanju, ki onemogočajo normalno rabo stanovanja ter skupnih prostorov, delov, objektov in naprav.

Lastnik in najemnik v najemni pogodbi določita glede na obseg potrebnih del primeren rok za odpravo ugotovljenih pomanjkljivosti.

Pravica iz tretjega odstavka tega člena se za stanovanja iz 114. člena tega zakona prenaša skladno s tretjim odstavkom 56. člena tega zakona.«;

spreminja 150. člen zakona tako, da se glasi:

»150. člen

Najemnina za stanovanja, na katerih je bila do uveljavitve tega zakona dodeljena stanovanjska pravica, se oblikuje skladno z metodologijo, predpisano za oblikovanje najemnin v neprofitnih stanovanjih.

Omejitve iz prejšnjega odstavka ne veljajo za stanovanja in stanovanjske hiše v zasebni lasti, razen če gre za stanovanja po drugem odstavku 113. člena, po prvem odstavku 155. člena in po drugem odstavku 156. člena tega zakona in za stanovanjske hiše in stanovanja iz prejšnjega odstavka po izpraznitvi stanovanja, na katerem je bila do uveljavitve tega zakona stanovanjska pravica. Razliko do profitne najemnine za stanovanja po prvem odstavku 155. člena in drugem odstavku 156. člena tega zakona krije po preteku roka iz drugega odstavka 155. člena ter prvega odstavka 156. člena tega zakona zavezanec iz drugega odstavka 155. člena tega zakona.«;

spreminja 155. člen zakona tako, da se glasi:

»155. člen

Lastnik stanovanja oziroma stanovanjske hiše, na katerem ima kdo pravico do uporabe stanovanja, ima pravico do vselitve in proste razpolage s stanovanjem po preteku enega leta od uveljavitve tega zakona oziroma po izselitvi tistega, ki ima pravico do uporabe stanovanja. Dodelitev drugega primernega stanovanja lahko zahteva tudi prejšnji imetnik pravice do uporabe stanovanja.

Primerno stanovanje je imetniku pravice do uporabe dolžan priskrbeti tisti, ki mu je pravico uporabe dodelil oziroma njegov pravni naslednik najkasneje v roku enega leta po uveljavitvi tega zakona, če se z lastnikom ne sporazume kako drugače.

Če obstajajo okoliščine iz 148. člena tega zakona, zavezanec iz drugega odstavka tega člena ni dolžan priskrbeti drugega primernega stanovanja.«;

dodaja nov 155.a člen:

»155.a člen

Ob izpraznitvi stanovanja ima prejšnji imetnik stanovanjske pravice in prejšnji imetnik pravice do uporabe stanovanja oziroma oseba, navedena v najemni pogodbi, pravico zahtevati od lastnika denarno povračilo neamortiziranega dela lastnih materialnih vlaganj v prenovo in izboljšave stanovanja in stanovanjskega objekta po vrednosti na dan izselitve.«;

spreminja 156. člen zakona tako, da se glasi:

»156. člen

Lastnik stanovanja, ki je skladno s 34. členom zakona o stanovanjskih razmerjih (Uradni list SRS, št. 35/82 in 14/84) sklenil z občanom stanovanjsko pogodbo, je v šestih mesecih po uveljavitvi tega zakona dolžan uskladiti določila sklenjene pogodbe z določili tega zakona.

Kadar je bila na stanovanju v zasebni lasti pred uveljavitvijo zakona o stanovanjskih razmerjih (Uradni list RS, št. 35/82 in 14/83) dodeljena stanovanjska pravica, je dolžna imetniku pravice do uporabe (prejšnjemu imetniku stanovanjske pravice) občina, na območju katere je stanovanje ali stanovanjska hiša, zagotoviti drugo primerno stanovanje v roku enega leta od uveljavitve tega zakona na zahtevo lastnika ali najemnika, če se ne dogovorita drugače.

Če obstajajo okoliščine iz 148. člena tega zakona, zavezanec iz prejšnjega odstavka tega člena ni dolžan priskrbeti drugega primernega stanovanja.«;

spreminja 157. člen zakona tako, da se glasi:

»157. člen

Uporabniki hišniških stanovanj, ki ob uveljavitvi tega zakona ne opravljajo hišniških funkcij, so dolžni v enem letu po uveljavitvi tega zakona izprazniti hišniško stanovanje, ne da bi jim pripadali kakršnikoli prostori, če se z lastniki hiše ne dogovorijo drugače.

Če se mora hišnik izseliti iz hišniškega stanovanja zaradi upokojitve oziroma razlogov, ki niso nastali po njegovi krivdi, ostalo besedilo ostane nespremenjeno., mu mora najem primernega stanovanja priskrbeti občina.«;

ter vsebuje naslednjo končno določbo:

»23. člen

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

Zakon o spremembah in dopolnitvah stanovanjskega zakona – SZ-C (Uradni list RS, št. 23/96) vsebuje naslednjo končno določbo:

»11. člen

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

Odločba, da je člen 18 stanovanjskega zakona v neskladju z ustavo in se ne sme uporabljati, razen kolikor določa predkupno pravico tistim, ki so bili ob uveljavitvi tega zakona imetniki stanovanjske pravice na stanovanjih v družbeni lastnini; da se s 125. členom zakona razveljavijo v četrtem odstavku besede “s čimer pridobi pravico do selitve drugega najemnika v to stanovanje pod enakimi pogoji, kot so veljali za prejšnjega imetnika stanovanjske pravice”, deveti in deseti odstavek pa v celoti, da je zakon v neskladju z ustavo, kolikor za neprofitna stanovanja in za stanovanja, na katerih je bila do njegove uveljavitve dodeljena stanovanjska pravica, zahteva pri oblikovanju najemnine skladnost z metodologijo, predpisano za oblikovanje najemnin v neprofitnih stanovanjih, ne da bi zakon sam v temelju uredil tako najemnino in določil okvire za podzakonski akt o metodologiji njenega določanja in s tem tudi o obsegu omejitve posega določanja najemnine – to neskladje mora Državni zbor odpraviti v 12 mesecih po objavi te odločbe v Uradnem listu RS; da se člen 155.a zakona razveljavi; da določbe 56. drugega odstavka 113., 115., 117.a, 150. člena zakona niso v neskladju z ustavo (Uradni list RS, št. 24/96) razveljavlja 155.a člen zakona:

»155.a člen

(razveljavljen)«.

Odločba o: – razveljavitvi 1. člena zakona o prevzemu državnih funkcij, ki so jih do 31. 12. 1994 opravljali organi občin, – razveljavitvi prvega odstavka 99.a člena zakona o lokalni samoupravi, – razveljavitvi naslednjih točk v 3. členu zakona o prevzemu državnih funkcij, ki so jih do 31. 12. 1994 opravljali organi občin: točke I/11, točke V/13, kolikor se nanaša na upravne naloge, ki pomenijo izvrševanje občinskih predpisov s področja urejanja prometa, točke VI/1, kolikor se nanaša na pripravo lokacijske dokumentacije, točke VI/5, kolikor se nanaša na ugotavljanje javne koristi v skladu z občinskimi prostorskimi plani oziroma izvedbenimi akti, točke VI/7, kolikor se nanaša na prevzem upravnih nalog iz drugega odstavka 3. člena, četrtega odstavka 10. člena, tretjega odstavka 27. člena, prvega odstavka 28. člena, tretjega odstavka 41. člena in drugega odstavka 50. člena stanovanjskega zakona, iz pristojnosti mestnih občin, in točke VII/2, kolikor se nanaša na lokalne ceste, – razveljavitvi 9. člena zakona o spremembah in dopolnitvah stanovanjskega zakona, kolikor se nanaša na mestne občine, – ugotovitvi, da zakon o prevzemu državnih funkcij, ki so jih do 31. 12. 1994 opravljali organi občin, ni v skladu z ustavo, kolikor ne upošteva posebnega ustavnega statusa mestnih občin, in o naložitvi Državnemu zboru, da mora to neskladje z ustavo odpraviti v 9 mesecih od objave te odločbe v Uradnem listu RS, – ugotovitvi, da točke I/1, III/1, III/10, IV/1, V/6, V/19, VI/2, VI/3, VI/8 in VII/3 člena 3 zakona o prevzemu državnih funkcij, ki so jih do 31. 12. 1994 opravljali organi občin, niso v neskladju z ustavo, – ugotovitvi, da točke V/13, VI/1, VI/5, VI/7 in VII/2 člena 3 zakona o prevzemu državnih funkcij, ki so jih do 31. 12. 1994 opravljali organi občin, v preostalem niso v neskladju z ustavo, razen v delih iz točke 3 tega izreka (Uradni list RS, št. 44/96) v zvezi z delnim prenehanjem veljavnosti 9. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah stanovanjskega zakona (Uradni list RS, št. 23/96) določa:

»9. Razveljavitev iz 3. in 4. točke tega izreka začne učinkovati tri mesece po objavi te odločbe v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

Zakon o spremembah in dopolnitvah stanovanjskega zakona – SZ-D (Uradni list RS, št. 1/00) vsebuje naslednjo prehodno in končni določbi:

»5. člen

(1) Za stanovanja, dana v najem pred uveljavitvijo metodologije iz 3. člena tega zakona (v nadaljevanju: metodologija) se vrednost stanovanja oziroma stanovanjske hiše, ki je osnova za izračun neprofitne najemnine, določa po dosedanjih predpisih.

(2) Vrednost stanovanja ali stanovanjske hiše, ki je osnova za izračun neprofitne najemnine po prejšnjem odstavku, se določa na podlagi naslednje enačbe:

vrednost stanovanja = število točk x vrednost točke x uporabna površina x vpliv velikosti stanovanja (korekcijski faktor).

(3) Vrednost točke je 3,75 DEM v tolarski protivrednosti, preračunani po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan izračuna najemnine.

(4) Do uveljavitve metodologije se neprofitne najemnine izračunavajo po dosedanjih predpisih in plačujejo v višini, obračunani za mesec december 1999.

(5) Neprofitne najemnine, določene z metodologijo, se uveljavijo postopoma, tako da dosežejo vrednosti, določene s tem zakonom, v petih letih po njeni uveljavitvi.

6. člen

Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati enotna metodologija za določanje in evidentiranje stanarin v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 25/81).

7. člen

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

Zakon o javnih skladih – ZJS (Uradni list RS, št. 22/00) v zvezi s prenehanjem veljavnosti drugega in tretjega odstavka 79. člena, drugega odstavka 81. člena in 84. do 89. člena zakona določa:

»56. člen

(1) Z dnem uveljavitve tega zakona prenehajo veljati:

-        […]

-        drugi in tretji odstavek 79. člena, drugi odstavek 81. člena, in 84. do 89. člen stanovanjskega zakona (Uradni list RS, št. 18/91-I, 19/91-I – popr., 9/94 – odločba US, 21/94, 23/96, 24/96 – odločba US, 44/96 – odločba US in 1/00 – odločba US),

-        […]

uporabljajo pa se do preoblikovanja skladov v javne sklade po prvem odstavku 57. člena tega zakona.«;

ter vsebuje naslednjo končno določbo:

»61. člen

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

Stvarnopravni zakonik – SPZ (Uradni list RS, št. 87/02) vsebuje naslednjo končno določbo:

»276. člen

Ta zakon začne veljati 1. januarja 2003.«.

Odločba o ugotovitvi, da prvi odstavek 150. člena stanovanjskega zakona ni v neskladju z ustavo in razveljavitvi prvega in tretjega odstavka 5. člena zakona o spremembah in dopolnitvah stanovanjskega zakona ter prvega odstavka 5. člena in dela prvega odstavka 6. člena odloka o metodologiji za oblikovanje najemnin v neprofitnih stanovanjih (Uradni list RS, št. 29/03) spreminja 5. člen Zakona o spremembah in dopolnitvah stanovanjskega zakona – SZ-D(Uradni list RS, št. 1/00) tako, da se glasi:

»5. člen

(1) Za stanovanja, dana v najem pred uveljavitvijo metodologije iz 3. člena tega zakona (v nadaljevanju: metodologija) se vrednost stanovanja oziroma stanovanjske hiše, ki je osnova za izračun neprofitne najemnine, določa po dosedanjih predpisih. (delno razveljavljen)

(2) Vrednost stanovanja ali stanovanjske hiše, ki je osnova za izračun neprofitne najemnine po prejšnjem odstavku, se določa na podlagi naslednje enačbe:

vrednost stanovanja = število točk x vrednost točke x uporabna površina x vpliv velikosti stanovanja (korekcijski faktor).

(3) Vrednost točke je 3,75 DEM v tolarski protivrednosti, preračunani po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan izračuna najemnine. (delno razveljavljen)

(4) Do uveljavitve metodologije se neprofitne najemnine izračunavajo po dosedanjih predpisih in plačujejo v višini, obračunani za mesec december 1999.

(5) Neprofitne najemnine, določene z metodologijo, se uveljavijo postopoma, tako da dosežejo vrednosti, določene s tem zakonom, v petih letih po njeni uveljavitvi.«.

Stanovanjski zakon – SZ-1 (Uradni list RS, št. 69/03) spreminja 150. člen zakona tako, da se glasi:

»150. člen

Najemnina za stanovanja, na katerih je bila do uveljavitve tega zakona dodeljena stanovanjska pravica, se oblikuje skladno z metodologijo, predpisano za oblikovanje najemnin v neprofitnih stanovanjih. (delno prenehal veljati)

Omejitve iz prejšnjega odstavka ne veljajo za stanovanja in stanovanjske hiše v zasebni lasti, razen če gre za stanovanja po drugem odstavku 113. člena, po prvem odstavku 155. člena in po drugem odstavku 156. člena tega zakona in za stanovanjske hiše in stanovanja iz prejšnjega odstavka po izpraznitvi stanovanja, na katerem je bila do uveljavitve tega zakona stanovanjska pravica. Razliko do profitne najemnine za stanovanja po prvem odstavku 155. člena in drugem odstavku 156. člena tega zakona krije po preteku roka iz drugega odstavka 155. člena ter prvega odstavka 156. člena tega zakona zavezanec iz drugega odstavka 155. člena tega zakona.«;

v zvezi z delnim prenehanjem veljavnosti zakona določa tudi:

»196. člen

(prenehanje veljavnosti dosedanjih predpisov)

(1) Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati:

1.      stanovanjski zakon (Uradni list RS, št. 18/91, 19/91, 13/93 – odločba US, 9/94, 21/94, 22/94 – odločba US, 29/95 – ZPDF, 23/96, 24/96 – odločba US, 44/96 – odločba US, 23/96, 1/2000, 22/2000 – ZJS, 87/2002 – SPZ in 29/2003 – odločba US) razen:

-  poglavja “Lastninjenje in privatizacija stanovanj in stanovanjskih hiš ter stanovanjskih podjetij“, ki se uporablja do zaključka privatizacije;

-  dela četrtega odstavka 125. člena, ki se nanaša na izpolnjevanje obveznosti Slovenske razvojne družbe, d.d. prejšnjim imetnikom stanovanjske pravice – najemnikom, do likvidacije Slovenske razvojne družbe d.d.;

-  prvi odstavek 150. člena, če določa, da najemniki-prejšnji imetniki stanovanjske pravice, plačujejo najemnino, ki se oblikuje skladno z metodologijo, predpisano za oblikovanje najemnin v neprofitnih stanovanjih.

[…]

(4) Določbe 117., 118. in 121. člena tega zakona se začnejo uporabljati s 1. 1. 2005, do takrat pa ostanejo v veljavi določbe 62., 63. in 63.a člena stanovanjskega zakona (Uradni list RS, št. 18/91, 19/91, 13/93 – odločba US, 9/94, 21/94, 22/94 – odločba US, 29/95 – ZPDF, 23/96, 24/96 – odločba US, 44/96 – odločba US, 23/96, 1/2000, 22/2000 – ZJS, 87/2002 – SPZ in 29/2003 – odločba US).«;

ter vsebuje naslednjo končno določbo:

»199. člen

(začetek veljavnosti zakona)

Ta zakon začne veljati devetdeseti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.