Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo
predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega
organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače.
Neuradno prečiščeno besedilo Zakona o javnem
tožilstvu obsega:
-
Zakon o javnem tožilstvu (Uradni list SRS, št. 10/77 z dne 7. 5. 1977),
-
Popravek zakona o javnem tožilstvu (Uradni list SRS, št. 11/77 z dne 19.
5. 1977),
-
Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o javnem tožilstvu (Uradni list
SRS, št. 7/86 z dne 28. 2. 1986),
-
Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o javnem tožilstvu (Uradni list
SRS, št. 41/87 z dne 6. 11. 1987),
-
Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o javnem tožilstvu (Uradni list
RS, št. 8/90 z dne 16. 3. 1990).
ZAKON
o javnem tožilstvu
(neuradno prečiščeno besedilo št. 3)
1. TEMELJNE DOLOČBE
1. člen
Javno tožilstvo je samostojen državni
organ, ki preganja storilce kaznivih dejanj in drugih z zakonom določenih
dejanj, ki so kazniva, uporablja z zakonom določene ukrepe za varstvo interesov
družbene skupnosti, vlaga pravna sredstva za varstvo ustavnosti in zakonitosti
ter opravlja druge z zakonom določene zadeve.
2. člen
Javno tožilstvo opravlja svoje naloge na
podlagi ustave in zakona v skladu s politiko družbenopolitičnih skupnosti, ki
je določena v splošnih aktih njihovih skupščin.
3. člen
Funkcije javnega tožilstva opravljajo Javno
tožilstvo SR Slovenije, višja javna tožilstva in temeljna javna tožilstva, ki
se ustanavljajo za območje rednega sodišča ustrezne stopnje.
Ustanovitev, ukinitev, krajevna območja in
sedež javnih tožilstev določa ta zakon.
Za ustanovitev, prenehanje ter spremembo
območja in sedeža višjega in temeljnega javnega tožilstva je treba predhodno
dobiti mnenje pristojnih občinskih skupščin.
4. člen
Javna tožilstva v okviru svoje dejavnosti
spremljajo in proučujejo družbene odnose in pojave, ki so pomembni za
uresničevanje njihovih funkcij ter dajejo skupščinam ustreznih
družbenopolitičnih skupnosti, državnim in drugim organom, samoupravnim
organizacijam in skupnostim ter družbenopolitičnim organizacijam predloge za
preprečevanje družbi nevarnih in škodljivih pojavov in za utrjevanje
zakonitosti, družbene odgovornosti in socialistične morale.
5. člen
Javna tožilstva imajo pravico in dolžnost,
da obveščajo skupščine ustreznih družbenopolitičnih skupnosti o uporabi zakonov
in o svojem delu.
6. člen
Višji javni tožilec ima pravico in dolžnost
dajati nižjemu javnemu tožilcu obvezna navodila za njegovo delo.
Višji javni tožilec sme prevzeti posamezne
zadeve ali opravila, za katera je pristojen nižji javni tožilec, če ni v zakonu
drugače določeno.
Višji javni tožilec lahko v skladu z
zakonom pooblasti nižjega javnega tožilca za postopek v posamezni zadevi ali za
določena dejanja iz pristojnosti drugega nižjega javnega tožilca.
7. člen
Javno tožilstvo SR Slovenije spremlja in
proučuje probleme iz prakse javnih tožilstev, ki so pomembni za uporabo
zakonov.
O vprašanjih, ki so pomembna za enotno
opravljanje nalog javnega tožilstva in uporabo zakonov, zavzemajo javni tožilec
SR Slovenije in javni tožilci višjih javnih tožilstev skupna stališča na
sestankih, ki jih sklicuje javni tožilec SR Slovenijo.
8. člen
Javna tožilstva si pri opravljanju zadev iz
svoje pristojnosti dajejo medsebojno pravno pomoč.
9. člen
Javna tožilstva obveščajo javnost o pojavih
kriminalitete ter o drugih problemih in pojavih splošnega pomena, ki jih
zapazijo pri svojem delu.
V mejah zakona in v skladu z interesi
postopka lahko javna tožilstva obveščajo javnost tudi o posameznih primerih, ki
so v postopku pri javnem tožilstvu.
10. člen
Javna tožilstva sodelujejo s pravosodnimi
organi, družbenimi pravobranilci samoupravljanja ter drugimi organi in
organizacijami glede vprašanj, ki so pomembna za uresničevanje funkcij javnega
tožilstva, kot tudi glede vprašanj skupnega pomena.
11. člen
Javna tožilstva na območjih, na katerih je
z zakonom ali statutom družbenopolitične skupnosti določena enakopravnost
italijanskega oziroma madžarskega jezika, uporabljajo pri svojem poslovanju
tudi madžarski oziroma italijanski jezik.
12. člen
Sredstva in druge pogoje za delo javnih
tožilstev zagotavlja ustrezna družbenopolitična skupnost.
II. SPLOŠNA PRISTOJNOST IN POOBLASTILA
13. člen
V izvrševanju funkcije pregona storilcev
kaznivih dejanj in gospodarskih prestopkov javni tožilec sodeluje z organi
odkrivanja in ukrepa, kar je potrebno v zvezi z odkrivanjem uradno pregonljivih
kaznivih dejanj ter gospodarskih prestopkov in njihovih storilcev. V skladu s
pooblastili, določenimi v zakonu, tudi usmerja predhodni postopek.
Javni tožilec v postopku pred sodiščem
zahteva preiskavo, predlaga posamezna preiskovalna dejanja, vlaga in zastopa
obtožbe ter daje predloge, prisostvuje glavnim obravnavam in sejam, vlaga redna
in izredna pravna sredstva ter opravlja druga dejanja, za katera je pooblaščen
z zakonom.
14. člen
V pravdnem, nepravdnem, izvršilnem,
upravnem in v drugih postopkih javnih tožilec podvzema ukrepe in vlaga pravna
sredstva, za katera je pooblaščen z zakonom.
15. člen
Javni tožilec SR Slovenije s predlogom
Ustavnemu sodišču Jugoslavije oziroma Ustavnemu sodišču SR Slovenije začne
postopek za oceno ustavnosti zakonov ter ustavnosti in zakonitosti drugih
predpisov in samoupravnih splošnih aktov, če se vprašanje njihove ustavnosti in
zakonitosti pojavi v zvezi z delom javnih tožilstev.
Javni tožilci temeljnih in višjih javnih
tožilstev obvestijo javnega tožilca SR Slovenije, če se vprašanje ustavnosti
zakona ter ustavnosti in zakonitosti drugega predpisa ali samoupravnega
splošnega akta pojavi v zvezi z njihovim delom.
16. člen
Če javni tožilec spozna, da je zaradi
kršitve zakona ali mednarodne pogodbe dana podlaga, da uporabi zoper izvršljivo
sodno odločbo ali odločbo, izdano v upravnem ali kakšnem drugem postopku,
pravno sredstvo, lahko zahteva, naj se izvršitev takšne odločbe odloži oziroma
prekine, če bi z njeno izvršitvijo utegnile nastati nepopravljive škodljive
posledice.
Zahtevo za odložitev oziroma prekinitev
izvršitve odločbe iz prvega odstavka tega člena vloži javni tožilec, ki je
upravičen uporabiti pravno sredstvo zoper tako odločbo. Vloži jo pri sodišču
oziroma pri drugem organu, ki je pristojen dovoliti izvršbo, če izvršitev že
teče pri sodišču oziroma drugem organu, ki opravlja izvršbo.
Na zahtevo javnega tožilca sodišče oziroma
drug organ odloži oziroma prekine izvršitev. Odložitev oziroma prekinitev
izvršitve traja do odločitve o pravnem sredstvu javnega tožilca.
Odločba o odložitvi oziroma prekinitvi
izvršitve neha veljati, če javni tožilec v 30 dneh od prejema odločbe ne
uporabi pravnega sredstva.
17. člen
Javno tožilstvo je dolžno sprejemati od
občanov, državnih organov, organizacij združenega dela, samoupravnih
organizacij in skupnosti ter družbenopolitičnih organizacij vloge in izjave, da
bi moglo opravljati, kar je v stvareh iz svoje pristojnosti upravičeno storiti.
Javno tožilstvo sme vabiti občane in
zahtevati od njih izjave ter pojasnila v zvezi z njihovimi vlogami.
18. člen
Javno tožilstvo sme zahtevati od državnih
organov, organizacij združenega dela, drugih samoupravnih organizacij in
skupnosti ter družbenopolitičnih organizacij, naj mu pošljejo spise in obvestila,
ki jih potrebuje za dejanja iz svoje pristojnosti.
III. ORGANIZACIJA IN DELO
19. člen
Javno tožilstvo SR Slovenije deluje za
območje SR Slovenije.
Višje javno tožilstvo se ustanovi za
območje višjega sodišča.
Temeljno javno tožilstvo se ustanovi za
območje temeljnega sodišča. Temeljno javno tožilstvo lahko izvršuje svoje
funkcije prek enot, ki delujejo za območje ene ali več enot temeljnega sodišča.
20. člen
V SR Sloveniji so naslednja javna
tožilstva:
a)
temeljna javna tožilstva:
1.
Temeljno javno tožilstvo v Celju za območje Temeljnega sodišča v Celju,
2.
Temeljno javno tožilstvo v Kopru za območje Temeljnega sodišča v Kopru,
3.
Temeljno javno tožilstvo v Kranju za območje Temeljnega sodišča v
Kranju,
4.
Temeljno javno tožilstvo v Ljubljani, za območje Temeljnega sodišča v
Ljubljani,
5.
Temeljno javno tožilstvo v Mariboru za območje Temeljnega sodišča v
Mariboru,
6.
Temeljno javno tožilstvo v Murski Soboti za območje Temeljnega sodišča v
Murski Soboti,
7.
Temeljno javno tožilstvo v Novi Gorici za območje Temeljnega sodišča v
Novi Gorici,
8.
Temeljno javno tožilstvo v Novem mestu za območje Temeljnega sodišča v
Novem mestu;
b)
višja javna tožilstva:
1.
Višje javno tožilstvo v Celju za območje Višjega sodišča v Celju,
2.
Višje javno tožilstvo v Kopru za območje Višjega sodišča v Kopru,
3.
Višje javno tožilstvo v Ljubljani za območje Višjega sodišča v
Ljubljani,
4.
Višje javno tožilstvo v Mariboru za območje Višjega sodišča v Mariboru,
c)
Javno tožilstvo SR Slovenije za območje SR
Slovenije s sedežem v Ljubljani.
21. člen
Enoto temeljnega javnega tožilstva določijo
na predlog javnega tožilca SR Slovenije skupščine občin z območja temeljnega
javnega tožilstva potem, ko je javni tožilec SR Slovenije ugotovil, da so
zagotovljeni potrebni kadri, prostori in drugi materialni pogoji.
Delo v enoti temeljnega javnega tožilstva
vodi namestnik, ki ga določi javni tožilec temeljnega javnega tožilstva.
Javni tožilec SR Slovenije objavi v Uradnem
listu SRS pregled enot z njihovimi območji in sedeži za vsa temeljna javna
tožilstva v SR Sloveniji.
22. člen
V izvrševanju funkcij javnega tožilstva so
pristojna za postopanje, ukrepanje ter vlaganje rednih in izrednih pravnih
sredstev:
-
temeljno javno tožilstvo pred temeljnim sodiščem,
-
višje javno tožilstvo pred višjim sodiščem,
-
Javno tožilstvo SR Slovenije pred Vrhovnim sodiščem SR Slovenije.
Javna tožilstva nastopajo tudi pred drugimi
organi na svojem območju, če so za to pooblaščena s posebnim zakonom.
Spore o pristojnosti med javnimi tožilstvi
rešuje javni tožilec SR Slovenije.
23. člen
Javni tožilec predstavlja javno tožilstvo,
vodi njegovo delo ter izvršuje druge pravice in dolžnosti, določene s tem ali
drugim zakonom ali splošnim aktom javnega tožilstva.
Javni tožilec ima enega ali več
namestnikov.
Število namestnikov javnega tožilca
določajo na predlog javnega tožilca SR Slovenije skupščine družbenopolitičnih
skupnosti, ki so pristojne za njihovo imenovanje.
24. člen
Namestnik javnega tožilca sme opraviti v
postopku pred sodiščem in drugimi organi vsako dejanje, ki ga je po zakonu
upravičen opraviti javni tožilec.
25. člen
Kadar iz razlogov, določenih v zakonu,
javni tožilec ali njegov namestnik ne more postopali v posameznem primeru, se
izloči. O izločitvi svojega namestnika odloča javni tožilec. O izločitvi
javnega tožilca odloča neposredno višji javni tožilec. O izločitvi javnega
tožilca SR Slovenije odločajo namestniki javnega tožilca SR Slovenije na skupni
seji.
26. člen
Kadar je javni tožilec odsoten ali zadržan
in ne more voditi javnega tožilstva, ga zastopa namestnik, ki ga on določi.
Kadar je odsoten ali zadržan javni tožilec,
ki nima namestnika, ali je tudi ta odsoten ali zadržan, lahko pristojni višji
javni tožilec pošlje svojega namestnika, da začasno, vendar največ šest mesecev
v posameznem koledarskem letu, opravlja delo v nižjem javnem tožilstvu, ali pa določi,
naj to delo začasno opravlja javni tožilec drugega nižjega javnega tožilstva.
27. člen
Javnega tožilca SR Slovenije imenuje in
razrešuje Skupščina SR Slovenije.
Namestnike javnega tožilca SR Slovenije,
javne tožilce višjih in temeljnih javnih tožilstev in
njihove namestnike imenuje in razrešuje Skupščina SR Slovenije na predlog
javnega tožilca SR Slovenije.
Javni tožilci in njihovi namestniki se imenujejo z liste
kandidatov, na kateri je število določenih kandidatov enako številu, ki se
imenuje.
28. člen
Javni tožilec in njihovi namestniki se
imenujejo za dobo osmih let. Po poteku te dobe so lahko ponovno imenovani.
Ponovno imenovanje javnega tožilca in
namestnika javnega tožilca mora biti opravljeno najpozneje 15 dni pred potekom
mandatne dobe.
Če javni tožilec ali namestnik javnega
tožilca po poteku mandatne dobe ni bil ponovno imenovan, mu preneha funkcija.
29. člen
Javni tožilec SR Slovenije je za svoje delo
in delo javnega tožilstva SR Slovenije odgovoren Skupščini SR Slovenije.
Javni tožilci temeljnih in višjih javnih
tožilstev so za svoje dele in delo javnega tožilstva, katero vodijo odgovorni Skupščini
SR Slovenije, in višjemu javnemu tožilcu.
Namestniki javnih tožilcev za svoje delo
odgovorni javnemu tožilcu in skupščini družbenopolitične skupnosti, ki jih je
imenovala.
30. člen
Javnemu tožilcu ali namestniku javnega
tožilca, ki ni bil ponovno imenovan ali je bil predčasno razrešen zaradi
odprave javnega tožilstva ali zmanjšanja obsega dela javnega tožilstva, je
dolžna družbenopolitična skupnost, katere skupščina ga imenuje, priskrbeti
drugo delo, ki ustreza njegovim strokovnim sposobnostim. Do nastopa drugega
dela ali upokojitve, najdalj pa za dobo enega leta, mu pripadajo pravice iz
dela in po delu ter osebni dohodek v višini zadnjega mesečnega osebnega dohodka
s povečanji osebnega dohodka in drugih prejemkov, ki so predvideni v družbenem
dogovoru.
31. člen
Za javnega tožilca in namestnika javnega
tožilca je lahko imenovan jugoslovanski državljan, ki je diplomirani pravnik in
izpolnjuje splošne pogoje za sklenitev delovnega razmerja ter je po
svojih delovnih in strokovnih kvalitetah primeren za opravljanje javnotožilske
funkcije in izpolnjuje pogoje o strokovni sposobnosti,
določene s posebnim zakonom.
32. člen
Pred nastopom dolžnosti dajo javni tožilci
in njihovi namestniki slovesno izjavo pred predsednikom skupščine
družbenopolitične skupnosti, ki jih je imenovala.
Besedilo slovesne izjave se glasi:
»Izjavljam, da bom svojo dolžnost opravljal
vestno in odgovorno, da bom delal po ustavi in zakonih ter da bom varoval
družbeni red Socialistične federativne republike Jugoslavije. Z vsemi svojimi
močmi se bom boril za razvoj socialističnih samoupravnih odnosov, za oblast
delavskega razreda in uresničevanje skupnih interesov delovnih ljudi in občanov
ter za napredek in razvoj Socialistične republike Slovenije in Socialistične
federativne republike Jugoslavije.«
33. člen
Javni tožilec ali namestnik javnega tožilca
se razreši pred potekom časa, za katerega je bil imenovan:
-
če sam zahteva razrešitev,
-
če je izvoljen ali imenovan na drugo dolžnost ali je sklenil drugo
delovno razmerje,
-
če je s pravnomočno sodbo obsojen na nepogojno kazen zapora šestih
mesecev ali hujšo kazen,
-
(črtana),
-
če se ugotovi, da je storil hujšo kršitev dolžnosti oziroma ugleda
funkcije, ki jo opravlja, ali če je s svojim delom pokazal, da je ni sposoben
opravljati,
-
če se ugotovi, da ni imel pogojev za imenovanje,
-
če njegovo postopanje ni v skladu s politiko, ki je začrtana v splošnih
aktih skupščin družbenopolitičnih skupnosti,
-
če se ukine javno tožilstvo, za katero je bil imenovan,
-
če se na podlagi mnenja pristojnega organa ugotovi, da zaradi
zdravstvenega stanja ni več sposoben za opravljanje funkcije.
34. člen
Javni tožilec ali namestnik javnega tožilca
je lahko razrešen, če je izpolnil 40 let (moški) oziroma 35 let (ženska)
pokojninske dobe, namestnik javnega tožilca pa tudi, če je pristojna skupščina
družbenopolitične skupnosti sklenila, da se zmanjša število namestnikov javnega
tožilca.
35. člen
Če javni tožilec ali njegov namestnik sam
zahteva razrešitev, vloži predlog za razrešitev pri pristojni skupščini
družbenopolitične skupnosti in o tem obvesti javnega tožilca SR Slovenije.
Če je treba razrešiti javnega tožilca ali
njegovega namestnika iz razlogov po 2. do 8. alinei
33. člena tega zakona, predlaga razrešitev pristojni skupščini
družbenopolitične skupnosti javni tožilec SR Slovenije.
Postopek za razrešitev lahko uvede
pristojna skupščina družbenopolitične skupnosti tudi na lastno pobudo.
O predlogu oziroma pred uvedbo postopka na
lastno pobudo obvesti skupščina družbenopolitične skupnosti javnega tožilca SR
Slovenije in si priskrbi njegovo mnenje.
36. člen
Če javni tožilec ali namestnik javnega
tožilca zahteva razrešitev, pristojna skupščina družbenopolitične skupnosti pa
v treh mesecih od dneva, ko je to zahteval, ne odloči o njegovi zahtevi, se
šteje, da je razrešen s potekom tega časa. Ustrezno ugotovitveno odločbo izda
javni tožilec SR Slovenije.
37. člen
O razrešitvi javnega tožilca ali namestnika
javnega tožilca zaradi ravnanja, ki ni v skladu s politiko, začrtano v splošnih
aktih skupščin družbenopolitičnih skupnosti, je mogoče odločiti samo, če je bil
poprej opravljen postopek, da se ugotovi razlog za razrešitev in če je bilo v
tem postopku javnemu tožilcu oziroma namestniku javnega tožilca omogočeno, da
se izjavi o predlogu za razrešitev.
Postopek po prejšnjem odstavku se uporablja
tudi, kadar naj bi bil razrešen javni tožilec ali namestnik javnega tožilca
zaradi hujše kršitve dolžnosti oziroma ugleda funkcije, ki jo opravlja.
38. člen
Javni tožilec ali namestnik javnega
tožilca, ki je izvoljen ali imenovan na drugo dolžnost ali je sklenil drugo
delovno razmerje, ne more začeti opravljanja nove dolžnosti oziroma dela na drugem
delovnem mestu, dokler ni razrešen funkcije.
39. člen
O razrešitvi obvesti skupščina
družbenopolitične skupnosti razrešenega javnega tožilca oziroma namestnika
javnega tožilca in javnega tožilca SR Slovenije.
40. člen
Javni tožilec ali namestnik javnega tožilca
mora biti odstranjen od opravljanja funkcije, če je zoper njega uveden kazenski
postopek zaradi kaznivega dejanja, zaradi katerega je neprimeren za opravljanje
te funkcije.
Javni tožilec ali namestnik javnega tožilca
je lahko odstranjen od opravljanja javno-tožilske funkcije, če je zoper njega
uveden postopek za razrešitev, ker je bil obsojen za kaznivo dejanje ali je
storil hujšo kršitev dolžnosti oziroma ugleda javno-tožilske funkcije.
O odstranitvi javnih tožilcev in namestnikov
javnih tožilcev odloča javni tožilec SR Slovenije.
41. člen
Javnega tožilca ali namestnika javnega
tožilca ni mogoče pripreti brez dovoljenja Skupščine SR Slovenije, če se uvede zoper njega postopek zaradi kaznivega dejanja, ki ga
je storil pri opravljanju javno-tožilske funkcije.
42. člen
Javni tožilec ali namestnik javnega tožilca
ne more biti delegat v skupščini družbenopolitične skupnosti, ki ga je
imenovala, in ne opravljati službe ali dela, ki ni združljivo s funkcijo
javnega tožilstva.
O tem, ali je posamezna služba oziroma delo
nezdružljivo s funkcijo javnega tožilstva, odloča javni tožilec SR Slovenije.
43. člen
Za škodo, ki jo stori javni tožilec ali
namestnik javnega tožilca s svojim nezakonitim ali nepravilnim delom občanom
ali pravnim osebam, je odgovorna družbenopolitična skupnost, katere skupščina
ga je imenovala.
Družbenopolitična skupnost, ki je škodo
povrnila, sme zahtevati od javnega tožilca ali namestnika javnega tožilca
povračilo izplačanega zneska, če je ta povzročil škodo namenoma ali iz hude
malomarnosti.
44. člen
Za opravljanje strokovnih in
administrativno-tehničnih del ima vsako javno tožilstvo potrebno število
strokovnih sodelavcev in administrativno-tehničnih delavcev. Pri temeljnih in
višjih javnih tožilstvih pa so lahko tudi pripravniki.
Javno tožilstvo določi sistemizacijo
delovnih mest za strokovne sodelavce in administrativno-tehnične delavce ter
pripravnike v soglasju z Izvršnim svetom Skupščine SR Slovenije.
Pri sistemizaciji delovnih mest temeljna in
višja javna tožilstva upoštevajo okvirna merila, ki jih določi javni tožilec SR
Slovenije.
Javni tožilec SR Slovenije daje mnenje k
sistemizaciji delovnih mest temeljnega javnega tožilstva.
45. člen
Za strokovnega sodelavca je lahko sprejet
diplomirani pravnik, ki je sposoben za opravljanje strokovnega dela v javnem
tožilstvu in izpolnjuje pogoje o strokovni sposobnosti, določene s posebnim
zakonom.
Za pripravnika je lahko sprejet diplomirani
pravnik, ki izpolnjuje splošne pogoje za sklenitev delovnega razmerja. S
pripravnikom se sklene delovno razmerje za določen čas.
46. člen
Javno tožilstvo SR Slovenije ima lahko
tajnika, ki pomaga javnemu tožilcu SR Slovenije pri opravljanju upravnih
poslov.
Javni tožilec SR Slovenije lahko prenese na
tajnika opravljanje določenih upravnih poslov.
Za tajnika javnega tožilstva SR Slovenije
je lahko postavljen diplomirani pravnik, ki ima potrebne izkušnje.
47. člen
Strokovne sodelavce, tajnika, pripravnike
in druge delavce sprejema na delo javni tožilec, ki vodi javno tožilstvo, če ni
s posebnim zakonom ali samoupravnim aktom drugače določeno.
48. člen
Predpisi o samoupravnih pravicah in
obveznostih delavcev ter urejanju razmerij pri delu v upravnih organih v SR
Sloveniji se uporabljajo tudi za delavce javnih tožilstev, če ni s tem ali drugim
zakonom drugače določeno.
49. člen
Določbe o odgovornosti zaradi kršitve
delovne dolžnosti, predvidene s samoupravnim splošnim aktom delovne skupnosti,
se ne uporabljajo za javne tožilce in namestnike javnih tožilcev.
50. člen
V javnem tožilstvu na sedežu sodišča, ki je
pristojno za opravljanje preiskave, mora biti zaradi zagotovitve izvajanja
določb zakona o kazenskem postopku o preiskovalnih dejanjih, ki bi jih bilo
nevarno odlašati ali ki jih ni mogoče odlagati, organizirano delo zunaj
delovnega časa ob delavnikih in v dela prostih dnevih.
Načela za organiziranje dela zunaj
delovnega časa predpiše javni tožilec SR Slovenije.
51. člen
Sredstva za delo javnih tožilstev
zagotavlja SR Slovenija.
52. člen
Sredstva za delo javnega tožilstva se
določijo v skladu z družbenoekonomsko politiko SR Slovenije na podlagi zakona,
družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov ob upoštevanju obsega in
programa dela javnega tožilstva.
Sredstva za osebne dohodke in skupno porabo
javnih tožilcev in njihovih namestnikov ter drugih delavcev v delovni skupnosti
javnega tožilstva se določajo v skladu s skupnimi osnovami in merili za
oblikovanje in delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo,
opredeljenimi v ustreznem splošnem aktu.
52.a člen
(črtan)
53. člen
Vsako javno tožilstvo ima svoje uradno ime
ter pečat z imenom javnega tožilstva in grbom SR Slovenije.
Javno tožilstvo, ki deluje na območju iz
11. člena tega zakona, mora imeti pečat z besedilom v slovenskem in
italijanskem oziroma madžarskem jeziku.
54. člen
Načela za notranjo organizacijo javnih
tožilstev ter pravila o poslovanju in o tem, kako se pri javnih tožilstvih
vodijo vpisniki in druge pomožne knjige, predpiše javni tožilec SR Slovenije.
Zakon o javnem
tožilstvu (Uradni list SRS, št. 10/77) vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:
»IV. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
55. člen
Javna tožilstva, ustanovljena po dosedanjih
predpisih, nadaljujejo z delom do 31. decembra 1978. 1. januarja 1979 začnejo z
delom javna tožilstva, ustanovljena s tem zakonom.
Ne glede na določbo prejšnjega odstavka
Javno tožilstvo SR Slovenije nadaljuje z delom tudi po 1. januarju 1979.
Določbe o imenovanju in razrešitvi javnih
tožilcev oziroma njihovih namestnikov se od uveljavitve zakona pa do 31.
decembra 1978 uporabljajo za imenovanje javnega tožilca SR Slovenije in
njegovih namestnikov, okrožnih javnih tožilcev in njihovih namestnikov ter
občinskih javnih tožilcev in njihovih namestnikov.
Namestnikom javnega tožilca SR Slovenije,
okrožnim javnim tožilcem in njihovim namestnikom ter občinskim javnim tožilcem
in njihovim namestnikom preneha mandat 31. decembra 1978 ne glede na to, kdaj
so bili imenovani.
Določba prejšnjega odstavka ne velja za
namestnike javnega tožilca SR Slovenije, ki bodo imenovani po uveljavitvi tega
zakona.
Pristojne skupščine družbenopolitičnih
skupnosti imenujejo javne tožilce in njihove namestnike javnih tožilstev,
ustanovljenih s tem zakonom, najkasneje do 15. decembra 1978, s tem da
predhodno določijo število namestnikov javnega tožilca.
56. člen
Delavec ukinjenega javnega tožilstva, ki ne
bo prevzet na delo v novo ustanovljeno javno tožilstvo, je dan na razpolago
toliko časa, dokler mu organ, odgovoren za izvedbo postopka za ukinitev javnega
tožilstva, ne ponudi delovnega mesta, ki ustreza njegovi strokovni izobrazbi in
drugim delovnim sposobnostim v drugem organu ali organizaciji v istem kraju
oziroma kraju, ki je bližji njegovemu stalnemu bivališču, vendar največ šest
mesecev.
Če delavec odkloni delo na ponudenem
delovnem mestu iz prejšnjega odstavka oziroma če mu v šestih mesecih po
ukinitvi javnega tožilstva ni mogoče ponuditi ustreznega delovnega mesta v
drugem organu oziroma organizaciji, mu preneha lastnost delavca v javnem
tožilstvu.
Delavec, ki je do sedaj najmanj 20 let kot
strokovni sodelavec opravljal v občinskem javnem tožilstvu pravne zadeve, se
lahko po uveljavitvi tega zakona razporedi na delovno mesto strokovnega
sodelavca v temeljnem javnem tožilstvu, čeprav ni diplomirani pravnik.
57. člen
V času, ko je delavec dan na razpolago, ima
pravico do nadomestila osebnega dohodka v višini zadnjega mesečnega osebnega
dohodka s povečanji osebnega dohodka in drugih prejemkov, ki so predvideni z
družbenim dogovorom oziroma s samoupravnim sporazumom, kot tudi druge pravice
in obveznosti iz dela in po delu, ki jih je imel po določbah splošnih aktov
ukinjenega tožilstva.
Do prenehanja lastnosti delavca v javnem
tožilstvu je delavec dolžan izvrševati njegovi strokovni usposobljenosti
primerna dela po nalogu delavca, ki je odgovoren za urejanje zadev v zvezi z ukinitvijo
javnega tožilstva.
58. člen
Za delavce Javnega tožilsta SR Slovenije ne
veljajo določbe 56. in 57. člena tega zakona. Javno tožilstvo SR Slovenije
sprejme novo sistemizacijo delovnih mest strokovnih in administrativnih
delavcev najkasneje do 30. junija 1979.
59. člen
Zadeve, v katerih do 31. decembra 1978
postopek ne bo končan, odstopijo dosedanja občinska in okrožna javna tožilstva
novo ustanovljenim pristojnim javnim tožilstvom.
60. člen
Javni tožilec SR Slovenije izda podrobnejša
navodila v zvezi s predajo oziroma prevzemom nedokončanih zadev, končanih
zadev, arhiva ter drugega gradiva in v zvezi s prenosom neporabljenih sredstev,
inventarja, terjatev in obveznosti ukinjenih javnih tožilstev.
Navodila v zvezi s prenosom neporabljenih
sredstev, inventarja, terjatev in obveznosti izda Javni tožilec SR Slovenije v
soglasju z republiškim sekretarjem za pravosodje, organizacijo uprave in
proračun.
61. člen
Začasno sistemizacijo delovnih mest za
strokovne sodelavce in administrativno-tehnične delavce ter pripravnike pri
javnih tožilstvih določi pristojni javni tožilec s soglasjem izvršnega sveta
skupščine pristojne družbenopolitične skupnosti oziroma od njega pooblaščenega
organa najkasneje do 30. junija 1978.
Javna tožilstva, ustanovljena po tem zakonu,
sprejmejo akte o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest
najkasneje do 30. junija 1979.
62. člen
Z dnem uveljavitve tega zakona se v SR
Sloveniji prenehajo uporabljali določbe zakona o javnem tožilstvu (Uradni list
SFRJ, št. 7/65), razen 18. člena, ki se uporablja do 31. decembra 1978.
63. člen
Določbe prvega odstavka 3. člena, 19., 20.,
21. člena ter prvega odstavka 22. člena tega zakona se uporabljajo od 1.
januarja 1979 dalje.
Od dneva uveljavitve tega zakona do 31.
decembra 1978 so javna tožilstva v izvrševanju svojih funkcij pristojna za
postopanje, ukrepanje ter vlaganje rednih in izrednih pravnih sredstev:
-
občinsko javno tožilstvo pred občinskim sodiščem,
-
okrožno javno tožilstvo pred okrožnim sodiščem in okrožnim gospodarskim
sodiščem,
-
Javno tožilstvo SR Slovenije pred Vrhovnim sodiščem SR Slovenije.
Ta zakon začne veljati 1. julija 1977.«.
Zakon o
spremembah in dopolnitvah zakona o javnem tožilstvu (Uradni list SRS, št. 7/86)
vsebuje naslednjo končno določbo:
»4. člen
Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v
Uradnem listu SRS.«.
Zakon o
spremembah in dopolnitvah zakona o javnem tožilstvu (Uradni list SRS, št.
41/87) vsebuje naslednjo končno določbo:
»4. člen
Ta zakon začne veljati 1. januarja 1988.«.
Zakon o
spremembah in dopolnitvah zakona o javnem tožilstvu (Uradni list RS, št. 8/90)
vsebuje naslednjo prehodno in končno določbo:
»11. člen
Javni tožilci in njihovi namestniki, imenovani po dosedanjih
predpisih, ostanejo v funkciji do izteka mandata.
Postopke za imenovanje javnih tožilcev in njihovih
namestnikov, ki so ob uveljavitvi tega zakona že začeti, končajo skupščine
doslej pristojnih družbenopolitičnih skupnosti po določbah tega zakona.
Akti o določitvi števila namestnikov javnega tožilca,
sprejeti po dosedanjih predpisih, ostanejo v veljavi do izdaje ustreznih aktov
po določbah tega zakona.
12. člen
Ta zakon začne veljati osmi dan po
objavi v Uradnem listu SRS.«.