Zakon o javnem tožilstvu

Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače.

Neuradno prečiščeno besedilo Zakona o javnem tožilstvu obsega:

-        Zakon o javnem tožilstvu (Uradni list SRS, št. 10/77 z dne 7. 5. 1977),

-        Popravek zakona o javnem tožilstvu (Uradni list SRS, št. 11/77 z dne 19. 5. 1977),

-        Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o javnem tožilstvu (Uradni list SRS, št. 7/86 z dne 28. 2. 1986),

-        Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o javnem tožilstvu (Uradni list SRS, št. 41/87 z dne 6. 11. 1987),

-        Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o javnem tožilstvu (Uradni list RS, št. 8/90 z dne 16. 3. 1990).

ZAKON

o javnem tožilstvu

(neuradno prečiščeno besedilo št. 3)

1. TEMELJNE DOLOČBE

1. člen

Javno tožilstvo je samostojen državni organ, ki preganja storilce kaznivih dejanj in drugih z zakonom določenih dejanj, ki so kazniva, uporablja z zakonom določene ukrepe za varstvo interesov družbene skupnosti, vlaga pravna sredstva za varstvo ustavnosti in zakonitosti ter opravlja druge z zakonom določene zadeve.

2. člen

Javno tožilstvo opravlja svoje naloge na podlagi ustave in zakona v skladu s politiko družbenopolitičnih skupnosti, ki je določena v splošnih aktih njihovih skupščin.

3. člen

Funkcije javnega tožilstva opravljajo Javno tožilstvo SR Slovenije, višja javna tožilstva in temeljna javna tožilstva, ki se ustanavljajo za območje rednega sodišča ustrezne stopnje.

Ustanovitev, ukinitev, krajevna območja in sedež javnih tožilstev določa ta zakon.

Za ustanovitev, prenehanje ter spremembo območja in sedeža višjega in temeljnega javnega tožilstva je treba predhodno dobiti mnenje pristojnih občinskih skupščin.

4. člen

Javna tožilstva v okviru svoje dejavnosti spremljajo in proučujejo družbene odnose in pojave, ki so pomembni za uresničevanje njihovih funkcij ter dajejo skupščinam ustreznih družbenopolitičnih skupnosti, državnim in drugim organom, samoupravnim organizacijam in skupnostim ter družbenopolitičnim organizacijam predloge za preprečevanje družbi nevarnih in škodljivih pojavov in za utrjevanje zakonitosti, družbene odgovornosti in socialistične morale.

5. člen

Javna tožilstva imajo pravico in dolžnost, da obveščajo skupščine ustreznih družbenopolitičnih skupnosti o uporabi zakonov in o svojem delu.

6. člen

Višji javni tožilec ima pravico in dolžnost dajati nižjemu javnemu tožilcu obvezna navodila za njegovo delo.

Višji javni tožilec sme prevzeti posamezne zadeve ali opravila, za katera je pristojen nižji javni tožilec, če ni v zakonu drugače določeno.

Višji javni tožilec lahko v skladu z zakonom pooblasti nižjega javnega tožilca za postopek v posamezni zadevi ali za določena dejanja iz pristojnosti drugega nižjega javnega tožilca.

7. člen

Javno tožilstvo SR Slovenije spremlja in proučuje probleme iz prakse javnih tožilstev, ki so pomembni za uporabo zakonov.

O vprašanjih, ki so pomembna za enotno opravljanje nalog javnega tožilstva in uporabo zakonov, zavzemajo javni tožilec SR Slovenije in javni tožilci višjih javnih tožilstev skupna stališča na sestankih, ki jih sklicuje javni tožilec SR Slovenijo.

8. člen

Javna tožilstva si pri opravljanju zadev iz svoje pristojnosti dajejo medsebojno pravno pomoč.

9. člen

Javna tožilstva obveščajo javnost o pojavih kriminalitete ter o drugih problemih in pojavih splošnega pomena, ki jih zapazijo pri svojem delu.

V mejah zakona in v skladu z interesi postopka lahko javna tožilstva obveščajo javnost tudi o posameznih primerih, ki so v postopku pri javnem tožilstvu.

10. člen

Javna tožilstva sodelujejo s pravosodnimi organi, družbenimi pravobranilci samoupravljanja ter drugimi organi in organizacijami glede vprašanj, ki so pomembna za uresničevanje funkcij javnega tožilstva, kot tudi glede vprašanj skupnega pomena.

11. člen

Javna tožilstva na območjih, na katerih je z zakonom ali statutom družbenopolitične skupnosti določena enakopravnost italijanskega oziroma madžarskega jezika, uporabljajo pri svojem poslovanju tudi madžarski oziroma italijanski jezik.

12. člen

Sredstva in druge pogoje za delo javnih tožilstev zagotavlja ustrezna družbenopolitična skupnost.

II. SPLOŠNA PRISTOJNOST IN POOBLASTILA

13. člen

V izvrševanju funkcije pregona storilcev kaznivih dejanj in gospodarskih prestopkov javni tožilec sodeluje z organi odkrivanja in ukrepa, kar je potrebno v zvezi z odkrivanjem uradno pregonljivih kaznivih dejanj ter gospodarskih prestopkov in njihovih storilcev. V skladu s pooblastili, določenimi v zakonu, tudi usmerja predhodni postopek.

Javni tožilec v postopku pred sodiščem zahteva preiskavo, predlaga posamezna preiskovalna dejanja, vlaga in zastopa obtožbe ter daje predloge, prisostvuje glavnim obravnavam in sejam, vlaga redna in izredna pravna sredstva ter opravlja druga dejanja, za katera je pooblaščen z zakonom.

14. člen

V pravdnem, nepravdnem, izvršilnem, upravnem in v drugih postopkih javnih tožilec podvzema ukrepe in vlaga pravna sredstva, za katera je pooblaščen z zakonom.

15. člen

Javni tožilec SR Slovenije s predlogom Ustavnemu sodišču Jugoslavije oziroma Ustavnemu sodišču SR Slovenije začne postopek za oceno ustavnosti zakonov ter ustavnosti in zakonitosti drugih predpisov in samoupravnih splošnih aktov, če se vprašanje njihove ustavnosti in zakonitosti pojavi v zvezi z delom javnih tožilstev.

Javni tožilci temeljnih in višjih javnih tožilstev obvestijo javnega tožilca SR Slovenije, če se vprašanje ustavnosti zakona ter ustavnosti in zakonitosti drugega predpisa ali samoupravnega splošnega akta pojavi v zvezi z njihovim delom.

16. člen

Če javni tožilec spozna, da je zaradi kršitve zakona ali mednarodne pogodbe dana podlaga, da uporabi zoper izvršljivo sodno odločbo ali odločbo, izdano v upravnem ali kakšnem drugem postopku, pravno sredstvo, lahko zahteva, naj se izvršitev takšne odločbe odloži oziroma prekine, če bi z njeno izvršitvijo utegnile nastati nepopravljive škodljive posledice.

Zahtevo za odložitev oziroma prekinitev izvršitve odločbe iz prvega odstavka tega člena vloži javni tožilec, ki je upravičen uporabiti pravno sredstvo zoper tako odločbo. Vloži jo pri sodišču oziroma pri drugem organu, ki je pristojen dovoliti izvršbo, če izvršitev že teče pri sodišču oziroma drugem organu, ki opravlja izvršbo.

Na zahtevo javnega tožilca sodišče oziroma drug organ odloži oziroma prekine izvršitev. Odložitev oziroma prekinitev izvršitve traja do odločitve o pravnem sredstvu javnega tožilca.

Odločba o odložitvi oziroma prekinitvi izvršitve neha veljati, če javni tožilec v 30 dneh od prejema odločbe ne uporabi pravnega sredstva.

17. člen

Javno tožilstvo je dolžno sprejemati od občanov, državnih organov, organizacij združenega dela, samoupravnih organizacij in skupnosti ter družbenopolitičnih organizacij vloge in izjave, da bi moglo opravljati, kar je v stvareh iz svoje pristojnosti upravičeno storiti.

Javno tožilstvo sme vabiti občane in zahtevati od njih izjave ter pojasnila v zvezi z njihovimi vlogami.

18. člen

Javno tožilstvo sme zahtevati od državnih organov, organizacij združenega dela, drugih samoupravnih organizacij in skupnosti ter družbenopolitičnih organizacij, naj mu pošljejo spise in obvestila, ki jih potrebuje za dejanja iz svoje pristojnosti.

III. ORGANIZACIJA IN DELO

19. člen

Javno tožilstvo SR Slovenije deluje za območje SR Slovenije.

Višje javno tožilstvo se ustanovi za območje višjega sodišča.

Temeljno javno tožilstvo se ustanovi za območje temeljnega sodišča. Temeljno javno tožilstvo lahko izvršuje svoje funkcije prek enot, ki delujejo za območje ene ali več enot temeljnega sodišča.

20. člen

V SR Sloveniji so naslednja javna tožilstva:

a)     temeljna javna tožilstva:

1.      Temeljno javno tožilstvo v Celju za območje Temeljnega sodišča v Celju,

2.      Temeljno javno tožilstvo v Kopru za območje Temeljnega sodišča v Kopru,

3.      Temeljno javno tožilstvo v Kranju za območje Temeljnega sodišča v Kranju,

4.      Temeljno javno tožilstvo v Ljubljani, za območje Temeljnega sodišča v Ljubljani,

5.      Temeljno javno tožilstvo v Mariboru za območje Temeljnega sodišča v Mariboru,

6.      Temeljno javno tožilstvo v Murski Soboti za območje Temeljnega sodišča v Murski Soboti,

7.      Temeljno javno tožilstvo v Novi Gorici za območje Temeljnega sodišča v Novi Gorici,

8.      Temeljno javno tožilstvo v Novem mestu za območje Temeljnega sodišča v Novem mestu;

b)     višja javna tožilstva:

1.      Višje javno tožilstvo v Celju za območje Višjega sodišča v Celju,

2.      Višje javno tožilstvo v Kopru za območje Višjega sodišča v Kopru,

3.      Višje javno tožilstvo v Ljubljani za območje Višjega sodišča v Ljubljani,

4.      Višje javno tožilstvo v Mariboru za območje Višjega sodišča v Mariboru,

c)     Javno tožilstvo SR Slovenije za območje SR Slovenije s sedežem v Ljubljani.

21. člen

Enoto temeljnega javnega tožilstva določijo na predlog javnega tožilca SR Slovenije skupščine občin z območja temeljnega javnega tožilstva potem, ko je javni tožilec SR Slovenije ugotovil, da so zagotovljeni potrebni kadri, prostori in drugi materialni pogoji.

Delo v enoti temeljnega javnega tožilstva vodi namestnik, ki ga določi javni tožilec temeljnega javnega tožilstva.

Javni tožilec SR Slovenije objavi v Uradnem listu SRS pregled enot z njihovimi območji in sedeži za vsa temeljna javna tožilstva v SR Sloveniji.

22. člen

V izvrševanju funkcij javnega tožilstva so pristojna za postopanje, ukrepanje ter vlaganje rednih in izrednih pravnih sredstev:

-        temeljno javno tožilstvo pred temeljnim sodiščem,

-        višje javno tožilstvo pred višjim sodiščem,

-        Javno tožilstvo SR Slovenije pred Vrhovnim sodiščem SR Slovenije.

Javna tožilstva nastopajo tudi pred drugimi organi na svojem območju, če so za to pooblaščena s posebnim zakonom.

Spore o pristojnosti med javnimi tožilstvi rešuje javni tožilec SR Slovenije.

23. člen

Javni tožilec predstavlja javno tožilstvo, vodi njegovo delo ter izvršuje druge pravice in dolžnosti, določene s tem ali drugim zakonom ali splošnim aktom javnega tožilstva.

Javni tožilec ima enega ali več namestnikov.

Število namestnikov javnega tožilca določajo na predlog javnega tožilca SR Slovenije skupščine družbenopolitičnih skupnosti, ki so pristojne za njihovo imenovanje.

24. člen

Namestnik javnega tožilca sme opraviti v postopku pred sodiščem in drugimi organi vsako dejanje, ki ga je po zakonu upravičen opraviti javni tožilec.

25. člen

Kadar iz razlogov, določenih v zakonu, javni tožilec ali njegov namestnik ne more postopali v posameznem primeru, se izloči. O izločitvi svojega namestnika odloča javni tožilec. O izločitvi javnega tožilca odloča neposredno višji javni tožilec. O izločitvi javnega tožilca SR Slovenije odločajo namestniki javnega tožilca SR Slovenije na skupni seji.

26. člen

Kadar je javni tožilec odsoten ali zadržan in ne more voditi javnega tožilstva, ga zastopa namestnik, ki ga on določi.

Kadar je odsoten ali zadržan javni tožilec, ki nima namestnika, ali je tudi ta odsoten ali zadržan, lahko pristojni višji javni tožilec pošlje svojega namestnika, da začasno, vendar največ šest mesecev v posameznem koledarskem letu, opravlja delo v nižjem javnem tožilstvu, ali pa določi, naj to delo začasno opravlja javni tožilec drugega nižjega javnega tožilstva.

27. člen

Javnega tožilca SR Slovenije imenuje in razrešuje Skupščina SR Slovenije.

Namestnike javnega tožilca SR Slovenije, javne tožilce višjih in temeljnih javnih tožilstev in njihove namestnike imenuje in razrešuje Skupščina SR Slovenije na predlog javnega tožilca SR Slovenije.

Javni tožilci in njihovi namestniki se imenujejo z liste kandidatov, na kateri je število določenih kandidatov enako številu, ki se imenuje.

28. člen

Javni tožilec in njihovi namestniki se imenujejo za dobo osmih let. Po poteku te dobe so lahko ponovno imenovani.

Ponovno imenovanje javnega tožilca in namestnika javnega tožilca mora biti opravljeno najpozneje 15 dni pred potekom mandatne dobe.

Če javni tožilec ali namestnik javnega tožilca po poteku mandatne dobe ni bil ponovno imenovan, mu preneha funkcija.

29. člen

Javni tožilec SR Slovenije je za svoje delo in delo javnega tožilstva SR Slovenije odgovoren Skupščini SR Slovenije.

Javni tožilci temeljnih in višjih javnih tožilstev so za svoje dele in delo javnega tožilstva, katero vodijo odgovorni Skupščini SR Slovenije, in višjemu javnemu tožilcu.

Namestniki javnih tožilcev za svoje delo odgovorni javnemu tožilcu in skupščini družbenopolitične skupnosti, ki jih je imenovala.

30. člen

Javnemu tožilcu ali namestniku javnega tožilca, ki ni bil ponovno imenovan ali je bil predčasno razrešen zaradi odprave javnega tožilstva ali zmanjšanja obsega dela javnega tožilstva, je dolžna družbenopolitična skupnost, katere skupščina ga imenuje, priskrbeti drugo delo, ki ustreza njegovim strokovnim sposobnostim. Do nastopa drugega dela ali upokojitve, najdalj pa za dobo enega leta, mu pripadajo pravice iz dela in po delu ter osebni dohodek v višini zadnjega mesečnega osebnega dohodka s povečanji osebnega dohodka in drugih prejemkov, ki so predvideni v družbenem dogovoru.

31. člen

Za javnega tožilca in namestnika javnega tožilca je lahko imenovan jugoslovanski državljan, ki je diplomirani pravnik in izpolnjuje splošne pogoje za sklenitev delovnega razmerja ter je po svojih delovnih in strokovnih kvalitetah primeren za opravljanje javnotožilske funkcije in izpolnjuje pogoje o strokovni sposobnosti, določene s posebnim zakonom.

32. člen

Pred nastopom dolžnosti dajo javni tožilci in njihovi namestniki slovesno izjavo pred predsednikom skupščine družbenopolitične skupnosti, ki jih je imenovala.

Besedilo slovesne izjave se glasi:

»Izjavljam, da bom svojo dolžnost opravljal vestno in odgovorno, da bom delal po ustavi in zakonih ter da bom varoval družbeni red Socialistične federativne republike Jugoslavije. Z vsemi svojimi močmi se bom boril za razvoj socialističnih samoupravnih odnosov, za oblast delavskega razreda in uresničevanje skupnih interesov delovnih ljudi in občanov ter za napredek in razvoj Socialistične republike Slovenije in Socialistične federativne republike Jugoslavije.«

33. člen

Javni tožilec ali namestnik javnega tožilca se razreši pred potekom časa, za katerega je bil imenovan:

-        če sam zahteva razrešitev,

-        če je izvoljen ali imenovan na drugo dolžnost ali je sklenil drugo delovno razmerje,

-        če je s pravnomočno sodbo obsojen na nepogojno kazen zapora šestih mesecev ali hujšo kazen,

-        (črtana),

-        če se ugotovi, da je storil hujšo kršitev dolžnosti oziroma ugleda funkcije, ki jo opravlja, ali če je s svojim delom pokazal, da je ni sposoben opravljati,

-        če se ugotovi, da ni imel pogojev za imenovanje,

-        če njegovo postopanje ni v skladu s politiko, ki je začrtana v splošnih aktih skupščin družbenopolitičnih skupnosti,

-        če se ukine javno tožilstvo, za katero je bil imenovan,

-        če se na podlagi mnenja pristojnega organa ugotovi, da zaradi zdravstvenega stanja ni več sposoben za opravljanje funkcije.

34. člen

Javni tožilec ali namestnik javnega tožilca je lahko razrešen, če je izpolnil 40 let (moški) oziroma 35 let (ženska) pokojninske dobe, namestnik javnega tožilca pa tudi, če je pristojna skupščina družbenopolitične skupnosti sklenila, da se zmanjša število namestnikov javnega tožilca.

35. člen

Če javni tožilec ali njegov namestnik sam zahteva razrešitev, vloži predlog za razrešitev pri pristojni skupščini družbenopolitične skupnosti in o tem obvesti javnega tožilca SR Slovenije.

Če je treba razrešiti javnega tožilca ali njegovega namestnika iz razlogov po 2. do 8. alinei 33. člena tega zakona, predlaga razrešitev pristojni skupščini družbenopolitične skupnosti javni tožilec SR Slovenije.

Postopek za razrešitev lahko uvede pristojna skupščina družbenopolitične skupnosti tudi na lastno pobudo.

O predlogu oziroma pred uvedbo postopka na lastno pobudo obvesti skupščina družbenopolitične skupnosti javnega tožilca SR Slovenije in si priskrbi njegovo mnenje.

36. člen

Če javni tožilec ali namestnik javnega tožilca zahteva razrešitev, pristojna skupščina družbenopolitične skupnosti pa v treh mesecih od dneva, ko je to zahteval, ne odloči o njegovi zahtevi, se šteje, da je razrešen s potekom tega časa. Ustrezno ugotovitveno odločbo izda javni tožilec SR Slovenije.

37. člen

O razrešitvi javnega tožilca ali namestnika javnega tožilca zaradi ravnanja, ki ni v skladu s politiko, začrtano v splošnih aktih skupščin družbenopolitičnih skupnosti, je mogoče odločiti samo, če je bil poprej opravljen postopek, da se ugotovi razlog za razrešitev in če je bilo v tem postopku javnemu tožilcu oziroma namestniku javnega tožilca omogočeno, da se izjavi o predlogu za razrešitev.

Postopek po prejšnjem odstavku se uporablja tudi, kadar naj bi bil razrešen javni tožilec ali namestnik javnega tožilca zaradi hujše kršitve dolžnosti oziroma ugleda funkcije, ki jo opravlja.

38. člen

Javni tožilec ali namestnik javnega tožilca, ki je izvoljen ali imenovan na drugo dolžnost ali je sklenil drugo delovno razmerje, ne more začeti opravljanja nove dolžnosti oziroma dela na drugem delovnem mestu, dokler ni razrešen funkcije.

39. člen

O razrešitvi obvesti skupščina družbenopolitične skupnosti razrešenega javnega tožilca oziroma namestnika javnega tožilca in javnega tožilca SR Slovenije.

40. člen

Javni tožilec ali namestnik javnega tožilca mora biti odstranjen od opravljanja funkcije, če je zoper njega uveden kazenski postopek zaradi kaznivega dejanja, zaradi katerega je neprimeren za opravljanje te funkcije.

Javni tožilec ali namestnik javnega tožilca je lahko odstranjen od opravljanja javno-tožilske funkcije, če je zoper njega uveden postopek za razrešitev, ker je bil obsojen za kaznivo dejanje ali je storil hujšo kršitev dolžnosti oziroma ugleda javno-tožilske funkcije.

O odstranitvi javnih tožilcev in namestnikov javnih tožilcev odloča javni tožilec SR Slovenije.

41. člen

Javnega tožilca ali namestnika javnega tožilca ni mogoče pripreti brez dovoljenja Skupščine SR Slovenije, če se uvede zoper njega postopek zaradi kaznivega dejanja, ki ga je storil pri opravljanju javno-tožilske funkcije.

42. člen

Javni tožilec ali namestnik javnega tožilca ne more biti delegat v skupščini družbenopolitične skupnosti, ki ga je imenovala, in ne opravljati službe ali dela, ki ni združljivo s funkcijo javnega tožilstva.

O tem, ali je posamezna služba oziroma delo nezdružljivo s funkcijo javnega tožilstva, odloča javni tožilec SR Slovenije.

43. člen

Za škodo, ki jo stori javni tožilec ali namestnik javnega tožilca s svojim nezakonitim ali nepravilnim delom občanom ali pravnim osebam, je odgovorna družbenopolitična skupnost, katere skupščina ga je imenovala.

Družbenopolitična skupnost, ki je škodo povrnila, sme zahtevati od javnega tožilca ali namestnika javnega tožilca povračilo izplačanega zneska, če je ta povzročil škodo namenoma ali iz hude malomarnosti.

44. člen

Za opravljanje strokovnih in administrativno-tehničnih del ima vsako javno tožilstvo potrebno število strokovnih sodelavcev in administrativno-tehničnih delavcev. Pri temeljnih in višjih javnih tožilstvih pa so lahko tudi pripravniki.

Javno tožilstvo določi sistemizacijo delovnih mest za strokovne sodelavce in administrativno-tehnične delavce ter pripravnike v soglasju z Izvršnim svetom Skupščine SR Slovenije.

Pri sistemizaciji delovnih mest temeljna in višja javna tožilstva upoštevajo okvirna merila, ki jih določi javni tožilec SR Slovenije.

Javni tožilec SR Slovenije daje mnenje k sistemizaciji delovnih mest temeljnega javnega tožilstva.

45. člen

Za strokovnega sodelavca je lahko sprejet diplomirani pravnik, ki je sposoben za opravljanje strokovnega dela v javnem tožilstvu in izpolnjuje pogoje o strokovni sposobnosti, določene s posebnim zakonom.

Za pripravnika je lahko sprejet diplomirani pravnik, ki izpolnjuje splošne pogoje za sklenitev delovnega razmerja. S pripravnikom se sklene delovno razmerje za določen čas.

46. člen

Javno tožilstvo SR Slovenije ima lahko tajnika, ki pomaga javnemu tožilcu SR Slovenije pri opravljanju upravnih poslov.

Javni tožilec SR Slovenije lahko prenese na tajnika opravljanje določenih upravnih poslov.

Za tajnika javnega tožilstva SR Slovenije je lahko postavljen diplomirani pravnik, ki ima potrebne izkušnje.

47. člen

Strokovne sodelavce, tajnika, pripravnike in druge delavce sprejema na delo javni tožilec, ki vodi javno tožilstvo, če ni s posebnim zakonom ali samoupravnim aktom drugače določeno.

48. člen

Predpisi o samoupravnih pravicah in obveznostih delavcev ter urejanju razmerij pri delu v upravnih organih v SR Sloveniji se uporabljajo tudi za delavce javnih tožilstev, če ni s tem ali drugim zakonom drugače določeno.

49. člen

Določbe o odgovornosti zaradi kršitve delovne dolžnosti, predvidene s samoupravnim splošnim aktom delovne skupnosti, se ne uporabljajo za javne tožilce in namestnike javnih tožilcev.

50. člen

V javnem tožilstvu na sedežu sodišča, ki je pristojno za opravljanje preiskave, mora biti zaradi zagotovitve izvajanja določb zakona o kazenskem postopku o preiskovalnih dejanjih, ki bi jih bilo nevarno odlašati ali ki jih ni mogoče odlagati, organizirano delo zunaj delovnega časa ob delavnikih in v dela prostih dnevih.

Načela za organiziranje dela zunaj delovnega časa predpiše javni tožilec SR Slovenije.

51. člen

Sredstva za delo javnih tožilstev zagotavlja SR Slovenija.

52. člen

Sredstva za delo javnega tožilstva se določijo v skladu z družbenoekonomsko politiko SR Slovenije na podlagi zakona, družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov ob upoštevanju obsega in programa dela javnega tožilstva.

Sredstva za osebne dohodke in skupno porabo javnih tožilcev in njihovih namestnikov ter drugih delavcev v delovni skupnosti javnega tožilstva se določajo v skladu s skupnimi osnovami in merili za oblikovanje in delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo, opredeljenimi v ustreznem splošnem aktu.

52.a člen

(črtan)

53. člen

Vsako javno tožilstvo ima svoje uradno ime ter pečat z imenom javnega tožilstva in grbom SR Slovenije.

Javno tožilstvo, ki deluje na območju iz 11. člena tega zakona, mora imeti pečat z besedilom v slovenskem in italijanskem oziroma madžarskem jeziku.

54. člen

Načela za notranjo organizacijo javnih tožilstev ter pravila o poslovanju in o tem, kako se pri javnih tožilstvih vodijo vpisniki in druge pomožne knjige, predpiše javni tožilec SR Slovenije.

Zakon o javnem tožilstvu (Uradni list SRS, št. 10/77) vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:

»IV. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

55. člen

Javna tožilstva, ustanovljena po dosedanjih predpisih, nadaljujejo z delom do 31. decembra 1978. 1. januarja 1979 začnejo z delom javna tožilstva, ustanovljena s tem zakonom.

Ne glede na določbo prejšnjega odstavka Javno tožilstvo SR Slovenije nadaljuje z delom tudi po 1. januarju 1979.

Določbe o imenovanju in razrešitvi javnih tožilcev oziroma njihovih namestnikov se od uveljavitve zakona pa do 31. decembra 1978 uporabljajo za imenovanje javnega tožilca SR Slovenije in njegovih namestnikov, okrožnih javnih tožilcev in njihovih namestnikov ter občinskih javnih tožilcev in njihovih namestnikov.

Namestnikom javnega tožilca SR Slovenije, okrožnim javnim tožilcem in njihovim namestnikom ter občinskim javnim tožilcem in njihovim namestnikom preneha mandat 31. decembra 1978 ne glede na to, kdaj so bili imenovani.

Določba prejšnjega odstavka ne velja za namestnike javnega tožilca SR Slovenije, ki bodo imenovani po uveljavitvi tega zakona.

Pristojne skupščine družbenopolitičnih skupnosti imenujejo javne tožilce in njihove namestnike javnih tožilstev, ustanovljenih s tem zakonom, najkasneje do 15. decembra 1978, s tem da predhodno določijo število namestnikov javnega tožilca.

56. člen

Delavec ukinjenega javnega tožilstva, ki ne bo prevzet na delo v novo ustanovljeno javno tožilstvo, je dan na razpolago toliko časa, dokler mu organ, odgovoren za izvedbo postopka za ukinitev javnega tožilstva, ne ponudi delovnega mesta, ki ustreza njegovi strokovni izobrazbi in drugim delovnim sposobnostim v drugem organu ali organizaciji v istem kraju oziroma kraju, ki je bližji njegovemu stalnemu bivališču, vendar največ šest mesecev.

Če delavec odkloni delo na ponudenem delovnem mestu iz prejšnjega odstavka oziroma če mu v šestih mesecih po ukinitvi javnega tožilstva ni mogoče ponuditi ustreznega delovnega mesta v drugem organu oziroma organizaciji, mu preneha lastnost delavca v javnem tožilstvu.

Delavec, ki je do sedaj najmanj 20 let kot strokovni sodelavec opravljal v občinskem javnem tožilstvu pravne zadeve, se lahko po uveljavitvi tega zakona razporedi na delovno mesto strokovnega sodelavca v temeljnem javnem tožilstvu, čeprav ni diplomirani pravnik.

57. člen

V času, ko je delavec dan na razpolago, ima pravico do nadomestila osebnega dohodka v višini zadnjega mesečnega osebnega dohodka s povečanji osebnega dohodka in drugih prejemkov, ki so predvideni z družbenim dogovorom oziroma s samoupravnim sporazumom, kot tudi druge pravice in obveznosti iz dela in po delu, ki jih je imel po določbah splošnih aktov ukinjenega tožilstva.

Do prenehanja lastnosti delavca v javnem tožilstvu je delavec dolžan izvrševati njegovi strokovni usposobljenosti primerna dela po nalogu delavca, ki je odgovoren za urejanje zadev v zvezi z ukinitvijo javnega tožilstva.

58. člen

Za delavce Javnega tožilsta SR Slovenije ne veljajo določbe 56. in 57. člena tega zakona. Javno tožilstvo SR Slovenije sprejme novo sistemizacijo delovnih mest strokovnih in administrativnih delavcev najkasneje do 30. junija 1979.

59. člen

Zadeve, v katerih do 31. decembra 1978 postopek ne bo končan, odstopijo dosedanja občinska in okrožna javna tožilstva novo ustanovljenim pristojnim javnim tožilstvom.

60. člen

Javni tožilec SR Slovenije izda podrobnejša navodila v zvezi s predajo oziroma prevzemom nedokončanih zadev, končanih zadev, arhiva ter drugega gradiva in v zvezi s prenosom neporabljenih sredstev, inventarja, terjatev in obveznosti ukinjenih javnih tožilstev.

Navodila v zvezi s prenosom neporabljenih sredstev, inventarja, terjatev in obveznosti izda Javni tožilec SR Slovenije v soglasju z republiškim sekretarjem za pravosodje, organizacijo uprave in proračun.

61. člen

Začasno sistemizacijo delovnih mest za strokovne sodelavce in administrativno-tehnične delavce ter pripravnike pri javnih tožilstvih določi pristojni javni tožilec s soglasjem izvršnega sveta skupščine pristojne družbenopolitične skupnosti oziroma od njega pooblaščenega organa najkasneje do 30. junija 1978.

Javna tožilstva, ustanovljena po tem zakonu, sprejmejo akte o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest najkasneje do 30. junija 1979.

62. člen

Z dnem uveljavitve tega zakona se v SR Sloveniji prenehajo uporabljali določbe zakona o javnem tožilstvu (Uradni list SFRJ, št. 7/65), razen 18. člena, ki se uporablja do 31. decembra 1978.

63. člen

Določbe prvega odstavka 3. člena, 19., 20., 21. člena ter prvega odstavka 22. člena tega zakona se uporabljajo od 1. januarja 1979 dalje.

Od dneva uveljavitve tega zakona do 31. decembra 1978 so javna tožilstva v izvrševanju svojih funkcij pristojna za postopanje, ukrepanje ter vlaganje rednih in izrednih pravnih sredstev:

-        občinsko javno tožilstvo pred občinskim sodiščem,

-        okrožno javno tožilstvo pred okrožnim sodiščem in okrožnim gospodarskim sodiščem,

-        Javno tožilstvo SR Slovenije pred Vrhovnim sodiščem SR Slovenije.

Ta zakon začne veljati 1. julija 1977.«.

Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o javnem tožilstvu (Uradni list SRS, št. 7/86) vsebuje naslednjo končno določbo:

»4. člen

Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.«.

Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o javnem tožilstvu (Uradni list SRS, št. 41/87) vsebuje naslednjo končno določbo:

»4. člen

Ta zakon začne veljati 1. januarja 1988.«.

Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o javnem tožilstvu (Uradni list RS, št. 8/90) vsebuje naslednjo prehodno in končno določbo:

»11. člen

Javni tožilci in njihovi namestniki, imenovani po dosedanjih predpisih, ostanejo v funkciji do izteka mandata.

Postopke za imenovanje javnih tožilcev in njihovih namestnikov, ki so ob uveljavitvi tega zakona že začeti, končajo skupščine doslej pristojnih družbenopolitičnih skupnosti po določbah tega zakona.

Akti o določitvi števila namestnikov javnega tožilca, sprejeti po dosedanjih predpisih, ostanejo v veljavi do izdaje ustreznih aktov po določbah tega zakona.

12. člen

Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.«.