Na podlagi četrtega odstavka 33. člena in četrtega
odstavka 34. člena Zakona o delovnem času in obveznih počitkih mobilnih
delavcev ter o zapisovalni opremi v cestnih prevozih (Uradni list RS,
št. 45/16 – uradno prečiščeno besedilo, 62/16 – popr. in 92/20 – ZPrCP-E)
Vlada Republike Slovenije izdaja
UREDBO
o nadzoru izvajanja predpisov o delovnem času in
obveznih počitkih mobilnih delavcev ter o zapisovalni opremi
1. člen
(splošno)
Ta uredba v skladu z Direktivo 2006/22/ES Evropskega
parlamenta in Sveta z dne 15. marca 2006 o minimalnih pogojih za izvajanje
uredb Sveta (EGS) št. 3820/85 in (EGS) št. 3821/85 o socialni
zakonodaji v zvezi z dejavnostmi v cestnem prometu in razveljavitvi Direktive
Sveta 88/599/EGS (UL L št. 102 z dne 11. 4. 2006, str. 35),
zadnjič spremenjeno z Direktivo (EU) 2020/1057 Evropskega parlamenta in Sveta z
dne 15. julija 2020 o določitvi posebnih pravil v zvezi z Direktivo
96/71/ES in Direktivo 2014/67/EU za napotitev voznikov v sektorju cestnega
prometa ter spremembi Direktive 2006/22/ES glede zahtev za izvrševanje in
Uredbe (EU) št. 1024/2012 (UL L št. 249 z dne 31. 7. 2020,
str. 49) (v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2006/22/ES), določa obseg in
strukturo nadzora, način priprave programa nadzora, način izvajanja pooblastil,
elemente nadzora na cesti in v prostorih prevoznikov, vsebino in način
opravljanja nadzora nad delovnim časom, odmori in počitki oseb, ki opravljajo
mobilno dejavnost, za katere veljata Uredba 561/2006/ES in Uredba 3821/85/EGS
ali AETR, če se uporabljata na podlagi tretjega odstavka 2. člena Uredbe
561/2006/ES, in določa opravljanje nadzora nad delom pooblaščenih delavnic ter
zbiranje in pošiljanje podatkov in poročil o opravljenih nadzorih.
2. člen
(koordinacija izvajanja nadzora)
(1) Koordinacijo in načrtovanje stalnega nadzora v
Republiki Sloveniji opravlja inšpektorat, pristojen za promet (v nadaljnjem
besedilu: inšpektorat), ki glede na podatke o vozilih, voznikih in delovnih
dneh voznikov določi letno obveznost nadzorov.
(2) Inšpektorat vsako leto do 31. marca obvesti
Evropsko komisijo o ukrepih, izvedenih v prejšnjem koledarskem letu na podlagi
10.a člena Uredbe (ES) št. 1072/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne
21. oktobra 2009 o skupnih pravilih za dostop do trga mednarodnega
cestnega prevoza blaga (UL L št. 300 z dne 14. 11. 2009,
str. 72), zadnjič spremenjene z Uredbo (EU) 2020/1055 Evropskega
parlamenta in Sveta z dne 15. julija 2020 o spremembi uredb (ES)
št. 1071/2009, (ES) št. 1072/2009 in (EU) št. 1024/2012 za njihovo
prilagoditev razvoju v sektorju cestnega prevoza (UL L št. 249 z dne
31. 7. 2020, str. 17), vključno s številom izvedenih preverjanj, kjer
je to ustrezno, in številom preverjenih vozil.
3. člen
(način izvajanja nadzora)
(1) Nadzorni organi delujejo usklajeno tako, da izvajajo
primerna in redna preverjanja na cesti in v prostorih podjetij, s katerimi
vsako leto zajamejo obsežen in reprezentativen delež voznikov, podjetij in
vozil vseh kategorij prevoza, za katere veljata Uredba 561/2006/ES in Uredba
165/2014/ES ali AETR ter izvajajo nadzor nad delovnim časom in obveznimi
počitki iz Zakona o delovnem času in obveznih počitkih mobilnih delavcev ter o
zapisovalni opremi v cestnih prevozih (Uradni list RS, št. 45/16 – uradno
prečiščeno besedilo, 62/16 – popr. in 92/20 – ZPrCP-E; v nadaljnjem besedilu:
zakon). Cestna preverjanja skladnosti delovnega časa in obveznih počitkov so
omejena na vidike, ki jih je možno učinkovito nadzirati s tahografom in
povezano zapisovalno napravo, pri čemer pa se celovit pregled skladnosti opravi
v prostorih podjetja.
(2) Inšpektorat organizira preverjanje tako, da se
preveri najmanj tri odstotke delovnih dni voznikov vozil, za katere veljata
Uredba 561/2006/ES in Uredba 165/2014/ES ali AETR, pri čemer se najmanj 30
odstotkov skupnega števila preverjenih delovnih dni preveri na cesti in najmanj
50 odstotkov v prostorih podjetij.
(3) Podatke o številu prevoznikov, vozil in voznikov,
potrebne za izračun obveznosti iz prejšnjega odstavka, inšpektoratu posreduje
izdajatelj licence za izvajanje prevoza potnikov ali blaga v notranjem in
mednarodnem cestnem prometu v skladu s predpisi, ki urejajo prevoze v cestnem
prometu, izdajatelj voznikovih kartic in ministrstvo, ki je pristojno za
vodenje evidence registriranih motornih vozil.
(4) Pri preverjanju skladnosti delovnega časa in
obveznih počitkov se upošteva sistem ocenjevanja tveganja, določen v predpisu,
ki ureja sistem ocenjevanja tveganja v zvezi s prevozi v cestnem prometu. Ta
preverjanja so usmerjena v določeno podjetje takrat, ko eden ali več njegovih
voznikov neprestano ali resno krši Uredbo 561/2006/ES ali Uredbo 165/2014/ES.
(5) Nadzorni organi za opravljanje nalog iz 4. in
7. člena te uredbe uporabljajo naslednjo standardno opremo:
-
opremo, ki lahko prenaša podatke iz enote vozila in iz voznikove kartice
digitalnega tahografa, bere in analizira podatke, oziroma pošilja ugotovitve v
centralno zbirko podatkov za analizo;
-
opremo za preverjanje tahografskih vložkov;
-
posebno opremo za analizo z ustrezno programsko opremo, ki preveri in
potrdi digitalni podpis, povezan s podatki, in posebno programsko opremo za
analizo, ki izdela podroben profil hitrosti vozila pred pregledom tahografa.
4. člen
(cestna preverjanja)
(1) Cestna preverjanja se organizirajo v različnih
krajih in ob vsakem času ter zajemajo tako obsežen del cestnega omrežja, da se
je težko izogniti točkam preverjanja.
(2) Cestna preverjanja vključujejo elemente iz dela A
Priloge, ki je sestavni del te uredbe.
(3) Če se na podlagi zakona oziroma Uredbe 561/2006/ES
uporabljajo določbe AETR, so tudi te določbe elementi cestnih preverjanj.
(4) Med cestnim preverjanjem lahko voznik stopi v stik s
sedežem podjetja, upravljavcem prevoza, drugo osebo ali subjektom, da bi pred
koncem cestnega preverjanja zagotovil morebiten dokaz, za katerega ugotovi, da
ga ni v vozilu v skladu z Uredbo (EU) 2020/1056 Evropskega parlamenta in Sveta
z dne 15. julija 2020 o elektronskih informacijah o prevozu blaga (UL L
št. 249 z dne 31. 7. 2020, str. 33). To ne posega v obveznost
voznika, da zagotovi pravilno uporabo tahografske opreme.
5. člen
(poročanje o ugotovitvah)
(1) Če se na podlagi cestnega preverjanja ugotovi, da
voznik domačega ali tujega prevoznika krši določbe o minimalni starosti, časih
vožnje in počitka, uporabi zapisovalne opreme, tahografskih vložkov ali
voznikovih kartic, nadzorni organ o tem obvesti inšpektorat. V obvestilu navede
podatke o vozniku (osebno ime, EMŠO oziroma rojstni podatki, bivališče,
številka voznikove kartice), prevozniku (firma in sedež), registrski številki
vozila, času in kraju storitve prekrška, ugotovljenih kršitvah in ukrepih.
(2) Kadar nadzorni organ ugotovi kršitve delovnega časa,
o tem obvesti tudi Inšpektorat Republike Slovenije za delo.
6. člen
(medsebojno obveščanje in sodelovanje)
(1) Če so na podlagi ugotovitev cestnega preverjanja pri
vozniku prevoznika iz druge države podani razlogi, ki kažejo na to, da so bile
storjene kršitve, ki pa jih ni mogoče odkriti med preverjanjem zaradi
pomanjkanja potrebnih podatkov, nadzorni organ o tem sestavi poročilo in ga
skupaj z obvestilom o kršitvi predloži inšpektoratu. Ta o tem obvesti državo, v
kateri ima prevoznik svoj sedež.
(2) Če nadzorni organ v Republiki Sloveniji od
nadzornega organa druge države prejme poročilo, zaprosilo ali zahtevo po
nadaljnjem preverjanju, opravi nadzorni organ preverjanje v prostorih podjetja,
rezultate tega preverjanja pa sporoči nadzornemu organu druge države, ki je za
preverjanje zaprosil.
7. člen
(preverjanje v podjetjih)
(1) Preverjanja v prostorih podjetja se načrtujejo ob
upoštevanju predhodnih kršitev z upoštevanjem sistema ocenjevanja tveganja,
določenega v predpisu, ki ureja sistem ocenjevanja tveganja v zvezi s prevozi v
cestnem prometu, različnimi vrstami prevoza in podjetij.
(2) Preverjanja v prostorih podjetja se opravljajo, če
se pri cestnem preverjanju ugotovijo hude kršitve zakona, Uredbe 561/2006/ES,
Uredbe 165/2014/ES ali AETR.
(3) Preverjanja v prostorih podjetij vključujejo
elemente iz Priloge te uredbe.
(4) Podjetja, odgovorna za voznike, hranijo zapise,
poročila o rezultatih in druge pomembne podatke o pri njih izvedenih pregledih
ter o preverjanjih njihovih voznikov na cesti, ki so jim jih predali nadzorni
organi.
(5) V okviru preverjanj v prostorih podjetja se
upoštevajo vsi podatki in dokumenti iz prejšnjega odstavka.
(6) Preverjanja so lahko izvedena tudi v prostorih
nadzornih organov na podlagi ustreznih dokumentov in podatkov, ki jih podjetja
izročijo na zahtevo nadzornih organov. Ta preverjanja so enakovredna
preverjanjem, izvedenim v prostorih podjetij.
8. člen
(pregled zapisovalne opreme in zapisov)
(1) Po vsakem pregledu ali preskusu zapisovalne opreme, oziroma
naprave za omejevanje hitrosti se izda poročilo o opravljenem pregledu ali
preskusu. V poročilu se navede datum, ura in kraj pregleda, podatke o vozniku,
vozilu (kategorija vozila), morebitnem najemniku in lastniku vozila, rezultatih
pregleda ali preskusa, pa tudi podatke o organu, ki je pregled oziroma preskus
opravil, s podpisom pooblaščene osebe.
(2) Po vsakem pregledu tahografskega vložka, pri odvzemu
tega iz zapisovalne opreme ali izpisa iz digitalnega tahografa, se vozniku izda
poročilo iz prejšnjega odstavka, ali pa se na tahografski vložek ali izpis
odtisne žig organa, s katerim voznik pri nadaljnjih nadzorih dokazuje, da je
bila nadzorna naprava odprta in tahografski vložek, vzet iz naprave na zahtevo
nadzornega organa.
9. člen
(razgradnja zapisovalne opreme)
(1) V primeru okvare, popravila ali razgradnje
zapisovalne opreme pooblaščena delavnica opravi prepis ali izpis podatkov iz
naprave za zadnje tri mesece šteto od dneva, ko je prišlo do okvare.
(2) Če prepis ali izpis iz prejšnjega odstavka ni mogoč,
delavnica tako zapisovalno opremo shrani in izda certifikat o neizvedljivosti
prenosa ali izpisa podatkov. Certifikat o neizvedljivosti prenosa podatkov
pošlje lastniku vozila ali trenutnemu najemniku oziroma uporabniku vozila. O
neizvedljivosti prenosa ali izpisa podatkov delavnica obvesti inšpektorat.
(3) Inšpektorat lahko zapisovalno opremo iz prejšnjega
odstavka začasno odvzame in jo pošlje v analizo drugi delavnici ali serviserju
oziroma proizvajalcu. Če se ugotovi, da je prišlo do nepravilnosti in izdaje
lažnega certifikata iz prejšnjega odstavka, inšpektorat o tem obvesti
ministrstvo, pristojno za promet (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo).
(4) Če se ugotovi, da je prišlo do nepravilnosti in
izdaje lažnega certifikata iz drugega odstavka tega člena, stroške pregleda
nosi delavnica, ki je tak certifikat izdala.
10. člen
(zbiranje podatkov o nadzorih)
(1) Nadzorni organi najpozneje do 15. februarja
tekočega leta predložijo inšpektoratu statistične podatke o opravljenih
nadzorih za preteklo leto na obrazcu iz Izvedbenega sklepa Komisije (EU)
2017/1013 z dne 30. marca 2017 o oblikovanju standardnega obrazca za
poročanje iz člena 17 Uredbe (ES) št. 561/2006 Evropskega parlamenta in
Sveta (UL L št. 153 z dne 16. 6. 2017, str. 28).
(2) Inšpektorat vsakih šest mesecev obvesti pristojni
nadzorni organ tiste države članice, kjer ima delodajalec voznika, pri katerem
je bila ugotovljena kršitev, sedež o kršitvah tujih voznikov in prevoznikov
storjenih, na območju Republike Slovenije ter na zahtevo pristojnega organa
druge države članice tudi o ukrepih Republike Slovenije zoper državljane
Republike Slovenije, ki so storili prekrške v drugih državah članicah na
obrazcih iz Priloge Odločbe Komisije z dne 22. februarja 1993 o pripravi
enotnega obrazca za poročanje iz člena 6 Direktive Sveta 88/599/EGS v
zvezi s cestnim prevozom (UL L št. 72 z dne 25. 3. 1993,
str. 30; v nadaljnjem besedilu: Odločba 93/172/EGS).
(3) Za potrebe obveščanja iz prejšnjega odstavka so
podatke o opravljenih nadzorih in ugotovljenih kršitvah pristojni nadzorni
organi dolžni predložiti inšpektoratu dvakrat letno na obrazcu iz Priloge
Odločbe 93/172/EGS in sicer, prvič do 15. februarja za polletno obdobje
preteklega leta, in drugič do 15. avgusta za polletno obdobje tekočega
leta.
11. člen
(poročanje)
Inšpektorat zbrane statistične podatke iz prvega odstavka
prejšnjega člena predloži ministrstvu za namen priprave poročila Evropski
komisiji iz drugega odstavka 33. člena zakona.
12. člen
(prekrški)
(1) Z globo od 1.600 do 3.300 eurov se kaznuje za
prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki izda certifikat v
nasprotju z drugim odstavkom 9. člena te uredbe.
(2) Z globo od 300 do 600 eurov se kaznuje za prekršek
odgovorna oseba pravne osebe ali samostojnega podjetnika posameznika, ki stori
prekršek iz prejšnjega odstavka.
(3) Z globo od 400 do 800 eurov se kaznuje za prekršek
tehnik, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
13. člen
(prekrški)
(1) Z globo od 1.600 do 3.300 eurov se kaznuje za
prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki ne obvesti
inšpektorata o neizvedljivosti prenosa ali izpisa podatkov v skladu z drugim
odstavkom 9. člena te uredbe.
(2) Z globo od 300 do 600 eurov se kaznuje za prekršek
odgovorna oseba pravne osebe ali samostojnega podjetnika posameznika, ki stori
prekršek iz prejšnjega odstavka.
(3) Z globo od 400 do 800 eurov se kaznuje za prekršek
tehnik, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
KONČNI DOLOČBI
14. člen
(prenehanje veljavnosti)
Z dnem uveljavitve te uredbe preneha veljati Uredba o nadzoru
izvajanja predpisov o delovnem času in obveznih počitkih mobilnih delavcev ter
o zapisovalni opremi (Uradni list RS, št. 34/06, 31/07 in 79/09).
15. člen
(začetek veljavnosti)
Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem
listu Republike Slovenije.
Št. 00704-179/2022
Ljubljana, dne 18. maja 2022
EVA 2021-2430-0149
Vlada Republike Slovenije
Janez Janša
predsednik
Priloga:
Del A - Cestna preverjanja; Del B - Preverjanja v prostorih podjetij