Uredba o samooskrbi z električno energijo iz obnovljivih virov energije

Na podlagi devetega odstavka 37. člena in tretjega odstavka 42. člena Zakona o spodbujanju rabe obnovljivih virov energije (Uradni list RS, št. 121/21 in 189/21) Vlada Republike Slovenije izdaja

UREDBO

o samooskrbi z električno energijo iz obnovljivih virov energije

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(vsebina)

Ta uredba določa ukrep spodbujanja rabe električne energije, pridobljene iz obnovljivih virov energije z napravo za samooskrbo, podrobnejše pogoje za posamezne vrste samooskrbe, način obračuna električne energije in dajatev za odjemalce, podrobnejše pogoje za dodelitev naložbene pomoči, pogoje za priključitev naprave za samooskrbo, vsebino in poročanje ter spremljanje izvajanja ukrepa.

2. člen

(pomen izrazov)

(1) Izrazi, uporabljeni v tej uredbi, pomenijo:

1.      »ključ delitve proizvodnje« je način izračuna količinskih deležev proizvodnje, ki pripadajo vsakemu posameznemu prevzemno-predajnemu mestu iste skupnostne samooskrbe oziroma lastniku naprave za samooskrbo (če med člane skupnostne samooskrbe ni razdeljena vsa proizvedena električna energija) in so navedeni na peto decimalko natančno, pri čemer mora biti vsota vseh deležev iste skupnostne samooskrbe enaka 1;

2.      »količinski delež proizvodnje« je tisti del celotne neto proizvedene električne energije (v kWh) z napravo za samooskrbo, ki po ključu delitve proizvodnje pripada posameznemu prevzemno-predajnemu mestu iste skupnostne samooskrbe ali lastniku naprave za samooskrbo;

3.      »končni odjemalec s samooskrbo« je končni odjemalec, ki je imetnik soglasja za priključitev na prevzemno-predajnem mestu, ali druga oseba, ki ima soglasje imetnika soglasja za priključitev za odjem električne energije prek prevzemno-predajnega mesta ter ki proizvaja električno energijo iz obnovljivih virov energije za celotno ali delno pokrivanje lastne končne rabe električne energije z napravo za samooskrbo in lahko shranjuje ali prodaja lastno proizvedeno električno energijo iz obnovljivih virov, če navedene dejavnosti za negospodinjske odjemalce s samooskrbo niso osnovne poslovne ali poklicne dejavnosti (v nadaljnjem besedilu: odjemalec);

4.      »oddana električna energija« je količina električne energije, oddana v distribucijsko omrežje, odčitana na prevzemno-predajnem mestu odjemalca ob koncu obračunskega obdobja (v primeru individualne samooskrbe), ali količinski delež proizvodnje, odčitane na prevzemno-predajnem mestu naprave za samooskrbo ob koncu obračunskega obdobja, ki pripada posameznemu prevzemno-predajnemu mestu odjemalca ali lastniku naprave za samooskrbo, pri čemer se ta delež izračuna na podlagi ključa delitve proizvodnje (v primeru skupnostne samooskrbe);

5.      »pogodba o samooskrbi« je vrsta pogodbe o dobavi električne energije, sklenjene med dobaviteljem in odjemalcem, ki mora poleg obveznih sestavin, določenih z zakonom, ki ureja oskrbo z električno energijo, vsebovati tudi določbe o odkupu presežka proizvedene električne energije iz obnovljivih virov v napravi za samooskrbo;

6.      »presežek proizvedene električne energije iz obnovljivih virov« je oddana električna energija ali njen del, ki jo odjemalec lahko prodaja na podlagi pogodb o nakupu električne energije iz obnovljivih virov, pogodbe o samooskrbi dobaviteljem električne energije in po pravilih medsebojne izmenjave;

7.      »prevzemno-predajno mesto naprave za samooskrbo« je samostojno prevzemno-predajno mesto, prek katerega je naprava za skupnostno samooskrbo priključena na skupno notranjo nizkonapetostno inštalacijo objekta ali na distribucijsko omrežje;

8.      »prevzeta električna energija« je količina električne energije, prevzeta iz distribucijskega omrežja in odčitana na prevzemno-predajnem mestu;

9.      »samooskrba« pomeni individualno ali skupnostno samooskrbo;

10.   »skupnostna samooskrba« pomeni samooskrbo večstanovanjske stavbe in samooskrbo skupnosti za oskrbo z energijo iz obnovljivih virov, za celotno ali delno pokrivanje potreb vsaj dveh odjemalcev, povezanih v skupnostno samooskrbo, z eno ali več napravami za samooskrbo;

11.   »večstanovanjska stavba« pomeni večstanovanjsko stavbo, poslovno-stanovanjsko stavbo, stanovanjsko-poslovno stavbo ali poslovno stavbo s poslovnimi prostori, ki imajo lastna prevzemno-predajna mesta, ali drugo stavbo z dvema ali več prevzemno-predajnimi mesti, priključenimi na skupno notranjo nizkonapetostno inštalacijo te stavbe.

(2) Drugi izrazi pomenijo enako kakor v zakonu, ki ureja spodbujanje rabe obnovljivih virov energije, v zakonu, ki ureja oskrbo z električno energijo, v zakonu, ki ureja graditev, in v aktu, ki določa sistemska obratovalna navodila za distribucijsko omrežje električne energije (v nadaljnjem besedilu: sistemska obratovalna navodila).

(3) Izrazi s področja naložbene pomoči imajo enak pomen kot izrazi, ki so določeni v Uredbi Komisije (EU) št. 1407/2013 z dne 18. decembra 2013 o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije pri pomoči »de minimis« (UL L št. 352 z dne 24. 12. 2013, str. 1), spremenjeni z Uredbo Komisije (EU) 2020/972 z dne 2. julija 2020 o spremembi Uredbe (EU) št. 1407/2013 v zvezi s podaljšanjem njene veljavnosti in o spremembi Uredbe (EU) št. 651/2014 v zvezi s podaljšanjem njene veljavnosti in ustreznimi prilagoditvami (UL L št. 215 z dne 7. 7. 2020, str. 3), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 1407/2013/EU).

3. člen

(samooskrba z električno energijo iz obnovljivih virov energije)

(1) Samooskrba z električno energijo iz obnovljivih virov energije je proizvajanje električne energije iz obnovljivih virov energije za celotno ali delno pokrivanje lastnega odjema električne energije z napravo za samooskrbo (v primeru individualne samooskrbe) oziroma potreb po električni energiji v skupnostno samooskrbo vključenih odjemalcev z napravo za samooskrbo (v primeru skupnostne samooskrbe).

(2) Vse količine proizvedene, oddane in prevzete električne energije se evidentirajo na ustreznih merilnih točkah posameznega prevzemno-predajnega mesta, dodeljenih s strani distribucijskega operaterja skladno s sistemskimi obratovalnimi navodili.

(3) Ta uredba se smiselno uporablja tudi za samooskrbo objektov.

II. VRSTE SAMOOSKRBE

4. člen

(individualna samooskrba)

(1) V primeru individualne samooskrbe je naprava za samooskrbo priključena na notranjo nizkonapetostno električno inštalacijo stavbe. Za posamezno individualno samooskrbo se lahko uporablja tudi več naprav za samooskrbo, priključenih na notranjo nizkonapetostno inštalacijo iste stavbe.

(2) Priključna moč naprave za samooskrbo (v kW) ne sme presegati 0,8-kratnika priključne moči odjema prevzemno-predajnega mesta, na notranjo napeljavo katerega je ta naprava priključena.

(3) Kot priključna moč naprave iz prejšnjega odstavka se za naprave, ki proizvajajo električno energijo z izrabo sončne energije, upošteva:

-        nazivna moč razsmernika v kW pri cos fi = 1 (kadar je nazivna moč razsmernika manjša ali enaka vsoti nazivnih moči fotonapetostnih modulov) ali

-        vsota nazivnih moči fotonapetostnih modulov (kadar je nazivna moč razsmernika večja od vsote nazivnih moči fotonapetostnih modulov).

(4) Priklop naprave za individualno samooskrbo mora biti omogočen tudi v priključno merilno omarico.

5. člen

(samooskrba večstanovanjske stavbe)

(1) V samooskrbo večstanovanjske stavbe se lahko povežejo odjemalci, ki odjemajo električno energijo za lastne potrebe prek dveh ali več prevzemno-predajnih mest iste večstanovanjske stavbe in ki v samooskrbo lahko vključijo tudi eno ali več prevzemno-predajnih mest, prek katerega oziroma katerih se z električno energijo oskrbujejo skupni prostori ali skupne naprave večstanovanjske stavbe (v nadaljnjem besedilu: prevzemno-predajna mesta skupne rabe) ali ki v samooskrbo vključijo dve ali več prevzemno-predajnih mest skupne rabe.

(2) V primeru samooskrbe večstanovanjske stavbe je naprava za samooskrbo prek prevzemno-predajnega mesta naprave za samooskrbo priključena na točki prehoda v razdelilni omarici iz distribucijskega omrežja v skupno notranjo nizkonapetostno inštalacijo večstanovanjske stavbe, na katero so priključena prevzemno-predajna mesta, vključena v samooskrbo te večstanovanjske stavbe.

(3) Ne glede na prejšnji odstavek se priključitev naprave za samooskrbo na notranjo nizkonapetostno inštalacijo za katero koli vrsto prevzemno-predajnega mesta iz prvega odstavka tega člena šteje za individualno samooskrbo.

6. člen

(samooskrba skupnosti za oskrbo z energijo iz obnovljivih virov)

(1) V samooskrbo skupnosti za oskrbo z energijo iz obnovljivih virov (v nadaljnjem besedilu: samooskrbna skupnost) se lahko vključijo odjemalci, ki odjemajo električno energijo prek prevzemno-predajnih mest, priključenih na distribucijsko omrežje v Republiki Sloveniji.

(2) V primeru samooskrbne skupnosti je naprava za samooskrbo prek prevzemno-predajnega mesta naprave za samooskrbo priključena na distribucijsko omrežje.

III. PODROBNEJŠI POGOJI ZA POSAMEZNE VRSTE SAMOOSKRBE

7. člen

(skupne določbe za skupnostno samooskrbo)

(1) Če so za to vzpostavljene ustrezne merilne točke, je lahko prevzemno-predajno mesto hkrati vključeno v:

-        individualno in eno ali več skupnostnih samooskrb ali

-        dve ali več skupnostnih samooskrb.

(2) Naprava za samooskrbo se ne more hkrati uporabljati za dve ali več skupnostnih samooskrb.

(3) Skupnostna samooskrba lahko uporablja več naprav za samooskrbo.

(4) Lastnik naprave za skupnostno samooskrbo lahko prodaja svoj količinski delež proizvodnje, pri čemer se obravnava kot proizvajalec skladno z zakonom, ki ureja oskrbo z električno energijo.

(5) Odjemalci se v skupnostno samooskrbo vključijo na podlagi pogodbe po pravilih obligacijskega prava ali tako, da ustanovijo skupnost na področju energije iz obnovljivih virov, ki je pravna oseba, pod pogoji, določenimi v zakonu, ki ureja spodbujanje rabe obnovljivih virov energije (v nadaljnjem besedilu: skupnost OVE).

(6) Če so odjemalci v skupnostno samooskrbo vključeni na podlagi pogodbe po pravilih obligacijskega prava, ta določa zlasti medsebojna razmerja, režim določanja ključa delitve proizvodnje, ključ delitve proizvodnje, pravice in obveznosti tretje osebe in odjemalca glede upravljanja naprave. Če je lastnik ali upravljavec naprave za samooskrbo tretja oseba, mora biti stranka te pogodbe. Za obveznosti na podlagi te pogodbe ne velja solidarna odgovornost.

(7) Če so odjemalci v skupnostno samooskrbo vključeni prek skupnosti OVE, lahko vsebine iz prejšnjega odstavka določa akt, ki je podlaga za ustanovitev ali delovanje skupnosti OVE, vsakokratni ključ delitve proizvodnje pa se lahko podrobneje določi tudi v ločeni pogodbi.

(8) V primeru odklopa prevzemno-predajnega mesta, vključenega v skupnostno samooskrbo skladno z določbami zakona, ki ureja oskrbo z električno energijo, mora oseba, pooblaščena za komunikacijo z distribucijskim operaterjem v zvezi z izvajanjem skupnostne samooskrbe in za spremembe podatkov skupnostne samooskrbe, takoj sporočiti spremenjen ključ delitve proizvodnje, ki velja od odklopa naprej. Če tega ne stori, količinski delež proizvodnje, ki pripada odklopljenemu prevzemno-predajnemu mestu, pripade lastniku naprave za skupnostno samooskrbo, če je registriran kot proizvajalec skladno z zakonom, ki ureja oskrbo z električno energijo, nasprotno pa se realizacija neodplačno upošteva v bilančni skupini ali podskupini distribucijskega operaterja za namen pokrivanja izgub.

8. člen

(skupne določbe za individualno in skupnostno samooskrbo)

(1) Odjemalec z dobaviteljem sklene pogodbo o samooskrbi.

(2) Odjemalec lahko prodaja svoje presežke proizvedene električne energije z napravo za samooskrbo. Če jih prodaja na podlagi pogodbe o nakupu električne energije iz obnovljivih virov, se obravnava kot proizvajalec skladno z zakonom, ki ureja oskrbo z električno energijo.

(3) Tretja oseba je lahko lastnik ali upravljavec naprave za individualno ali skupnostno samooskrbo.

(4) Distribucijski operater registrira individualno samooskrbo na podlagi pogodbe o samooskrbi.

(5) Distribucijski operater registrira skupnostno samooskrbo na podlagi pogodb o samooskrbi odjemalcev, vključenih v skupnostno samooskrbo, in obrazca, ki je dostopen na spletni strani distribucijskega operaterja ter vsebuje zlasti naslednje podatke: ime skupnostne samooskrbe, navedba prevzemno-predajnih mest in prevzemno-predajnega mesta naprave ali naprav za samooskrbo, ključ delitve proizvodnje ter določitev osebe, pooblaščene za komunikacijo z distribucijskim operaterjem v zvezi z izvajanjem skupnostne samooskrbe in za spremembe podatkov iz obrazca. Obrazec podpišejo vsi odjemalci ali njihov pooblaščenec ali zakoniti zastopnik skupnosti OVE in tretja oseba, če je lastnik ali upravljavec naprave.

(6) Distribucijski operater brezplačno registrira morebitne spremembe podatkov posamezne skupnostne samooskrbe iz obrazca iz prejšnjega odstavka.

(7) Za izvedbo registracije samooskrbe in za registracijo vseh sprememb pri posamezni samooskrbi se uporabljajo roki, predpisani za evidentiranje sprememb na prevzemno-predajnem mestu, skladno z zakonom, ki ureja oskrbo z električno energijo, in sistemskimi obratovalnimi navodili. Distribucijski operater o registraciji samooskrbe obvesti dobavitelja na prevzemno-predajnem mestu nemudoma po registraciji.

(8) Distribucijski operater vse naloge po tej uredbi izvaja brezplačno, za izvajanje pogodbe o samooskrbi dobavitelju ali tretji osebi, ki ima pooblastilo odjemalca ali skupnosti OVE, pa tudi brezplačno zagotavlja vse podatke, potrebne za izvedbo pogodbeno dogovorjenega obračuna dobavljene električne energije v dogovorjenem obračunskem obdobju.

(9) Na inštalacijo oziroma omrežje, na katero je priključena naprava za samooskrbo, je lahko za namen samooskrbe priključena tudi naprava za shranjevanje električne energije.

IV. POGOJI ZA PRIKLJUČITEV NAPRAVE ZA SAMOOSKRBO

9. člen

(priključitev naprave za samooskrbo)

(1) Pred priključitvijo naprave za samooskrbo uporabnik sistema ali tretja oseba, ki je lastnik naprave za samooskrbo, pri distribucijskem operaterju pridobi:

-        soglasje za priključitev v primeru novega prevzemno-predajnega mesta oziroma novega prevzemno-predajnega mesta naprave za samooskrbo ali

-        spremembo soglasja za priključitev v primeru obstoječega prevzemno-predajnega mesta oziroma obstoječega prevzemno-predajnega mesta proizvodnje.

(2) Sprememba soglasja za priključitev je potrebna tudi v primeru povečanja priključne moči naprave za samooskrbo.

(3) Ne glede na prvi odstavek tega člena sme odjemalec napravo za samooskrbo priključiti na distribucijsko omrežje z vložitvijo enostavne vloge za priključitev na podlagi zakona, ki ureja spodbujanje rabe obnovljivih virov energije, ki vsebuje najmanj:

1.      podatke o vlagatelju (ime in priimek oziroma naziv, naslov, kontaktni podatki);

2.      če vlogo vlaga pooblaščenec, podatke o pooblaščencu (ime in priimek oziroma naziv, naslov, kontaktni podatki) in pooblastilo investitorja;

3.      podatke o napravi za samooskrbo in njene tehnične lastnosti (naziv, lokacija, vrsta proizvodne naprave, proizvodni vir energije, vrsta generatorja in vrsta razsmernika (proizvajalec, model), nazivna frekvenca, predvidena letna proizvodnja za lastne potrebe in za oddajo v distribucijski sistem, številka prevzemno-predajnega mesta (če obstaja));

4.      predlagano točko za priključitev na omrežje in tehnične lastnosti priključka;

5.      predvideni dan priključitve naprave za samooskrbo;

6.      izjavo lastnika naprave za samooskrbo, da je električna inštalacija sposobna za priklop naprave za samooskrbo, in

7.      pogodbo o samooskrbi (kot prilogo).

(4) Distribucijski operater obrazec enostavne vloge za priključitev objavi na svoji spletni strani, pred objavo pa pridobi soglasje ministra, pristojnega za energijo.

(5) Uporabnik sistema distribucijskemu operaterju v najkrajšem možnem času, najpozneje skupaj z vračilom pogodbe o uporabi sistema, podpisane z njegove s strani, dostavi zapisnik o pregledu, preizkusu in meritvah vgrajenih inštalacij skladno s predpisi, ki urejajo zahteve za nizkonapetostne električne inštalacije v stavbah, ter izjavo izvajalca preverjanja, da je vgrajena oprema enaka opremi, navedeni v vlogi. Skupaj z dokumenti iz prejšnjega stavka uporabnik sistema distribucijskemu operaterju dostavi tudi izjavo o tem, kdo je izvajalec elektro montažnih del, podpisano s strani izvajalca, če ta podatek ni naveden v enostavni vlogi za priključitev.

(6) Distribucijski operater v postopku izdaje in spremembe soglasja za priključitev ter v postopku enostavnega priključevanja naprave za samooskrbo ne sme zahtevati ključa delitve proizvodnje in navedbe prevzemno-predajnih mest, povezanih v skupnostno samooskrbo, v postopku izdaje spremembe soglasja za priključitev pa tudi ne sme zahtevati tehničnih in drugih pogojev, ki se ne nanašajo na priključitev naprave za samooskrbo.

(7) Šteje se, da je uporabnik sistema skupaj z vlogo za izdajo oziroma spremembo soglasja za priključitev ali z enostavno vlogo za priključitev dal tudi zahtevo za predložitev pogodbe o uporabi sistema.

(8) Za priključevanje naprave za skupnostno samooskrbo se uporabljajo določbe sistemskih obratovalnih navodil o priključevanju proizvodne naprave na omrežje.

V. NAČIN OBRAČUNA ELEKTRIČNE ENERGIJE IN DAJATEV

10. člen

(način obračuna pri individualni in skupnostni samooskrbi)

(1) Pri obračunu prispevkov in drugih dajatev, ki se obračunavajo na količino električne energije, prevzete iz javnega omrežja, se upošteva količina električne energije (v kWh), prevzeta iz javnega omrežja v posameznem obračunskem obdobju.

(2) Odjemalci plačujejo omrežnino skladno s splošnim aktom agencije, ki ureja metodologijo obračunavanja omrežnine.

(3) Glede obračuna električne energije stranki s pogodbo o samooskrbi prosto določita trajanje obračunskega obdobja in način obračuna dobavljene električne energije.

(4) Prispevek za zagotavljanje podpor proizvodnji energije v soproizvodnji z visokim izkoristkom in iz obnovljivih virov energije se odjemalcem obračuna na razliko med obračunsko močjo prevzemno-predajnega mesta in priključno močjo naprave za samooskrbo (v primeru individualne samooskrbe) ali deležem priključne moči naprave za samooskrbo, ki odpade na odjemalca skladno s ključem delitve proizvodnje (v primeru skupnostne samooskrbe). Če priključna moč ali delež priključne moči naprave za samooskrbo ni celo število, se zaokroži na celo število tako, da se vsak začet kilovat (kW) zaokroži navzgor. Če je razlika iz prvega stavka tega odstavka negativna, odjemalec prispevka ne plača.

(5) Distribucijski operater dobavitelju v šestih delovnih dneh po poteku koledarskega meseca za posameznega odjemalca prek enotnega portala brezplačno posreduje podatke o količini:

-        prevzete električne energije, določene skladno s sistemskimi obratovalnimi navodili;

-        oddane električne energije, pri čemer se pri individualni samooskrbi upoštevajo količine, kot jih dogovorita dobavitelj in odjemalec glede na pričakovano proizvodnjo in porabo (če se prevzemno-predajno mesto odčitava mesečno, se pri določitvi količin oddane električne energije upoštevajo izmerjene količine), pri skupnostni samooskrbi pa količinski delež proizvodnje, ki bo za posamezni mesec po ključu delitve proizvodnje odpadel na posameznega člana skupnosti, in

-        električne energije, izmerjene na prevzemno-predajnem mestu naprave za skupnostno samooskrbo.

(6) Distribucijski operater dobavitelju v šestih delovnih dneh po poteku koledarskega meseca prek enotnega portala brezplačno posreduje vse podatke, ki jih dobavitelj potrebuje za izvrševanje pravic in obveznosti iz naslova članstva v bilančni shemi (npr. obratovalne napovedi, bilančni obračun).

(7) Če na prevzemno-predajnem mestu, vključenem v samooskrbo, distribucijski operater ne izvaja daljinskega zajema podatkov s števca, odjemalec v obdobju treh delovnih dni pred ali po preteku koledarskega meseca distribucijskemu operaterju sporoči števčno stanje oddaje in prevzema iz distribucijskega sistema, ki jih odčita z merilne naprave in ni starejše od treh dni, skladno s sistemskimi obratovalnimi navodili. Ne glede na datum odčitavanja števčnega stanja, ki ga je opravil odjemalec, se prejeta števčna stanja datirajo na konec koledarskega meseca. Če odjemalec distribucijskemu operaterju ne sporoči števčnega stanja iz prvega stavka tega odstavka, distribucijski operater pripravi obračunske podatke za koledarski mesec na podlagi podatkov prejšnjega meseca ali odčita števec.

(8) Za izravnavo odstopanj med prevzeto in oddano električno energijo je odgovoren dobavitelj.

VI. DODELITEV NALOŽBENE POMOČI

11. člen

(dodelitev naložbene pomoči)

(1) Naložbeno pomoč lahko pridobi odjemalec, ki je investitor v napravo za samooskrbo, za nove naložbe nakupa in vgradnje naprave za samooskrbo ter naprave za samooskrbo skupaj z napravo za shranjevanje električne energije. Naložbeno pomoč dodeljuje center za podpore skladno z zakonom, ki ureja spodbujanje rabe obnovljivih virov energije.

(2) Upravičenci do naložbene pomoči so odjemalci, ki so fizične in pravne osebe, vključno z osebami javnega sektorja, ki imajo stvarno premoženje v svoji lasti, razen neposrednih uporabnikov državnega proračuna.

(3) Naložbena pomoč se dodeljuje v obliki nepovratnih sredstev (subvencij) ter z javnim pozivom po postopku in pod pogoji, ki jih določajo predpisi, ki urejajo dodeljevanje pomoči, ki se dodeljujejo po pravilih »de minimis« in pravilih za delovanje centra za podpore, izdanih skladno z zakonom, ki ureja spodbujanje rabe obnovljivih virov energije. Razpisana sredstva se do porabe dodeljujejo po vrstnem redu prispetja popolnih vlog.

(4) Izvajanje dodeljevanja naložbene pomoči podrobneje določi center za podpore v pravilih za delovanje centra za podpore, v katerih se uredijo najmanj:

-        način in postopek za dodeljevanje naložbene pomoči;

-        pravice in obveznosti centra za podpore in upravičencev;

-        pogoji in postopek za odvzem pravice do naložbene pomoči v primeru kršitev ter

-        vodenje evidenc in poročanje.

(5) Center za podpore z javnim pozivom določi najmanj predmet javnega poziva, skupno višino sredstev, upravičence, pogoje za dodelitev naložbene pomoči, upravičene stroške, višino naložbene pomoči, morebitne omejitve pri dodelitvi pomoči posameznemu upravičencu, obvezno vsebino vloge, obvezne priloge ter rok in način za vlaganje vlog.

(6) Center za podpore vodi vso dokumentacijo glede dodelitve naložbene pomoči, najmanj podatke o upravičencih, vrsti upravičenih stroškov, višini naložbene pomoči ter pogojih in rokih izplačila, vsaj 10 let od datuma dodelitve pomoči.

12. člen

(višina naložbene pomoči)

(1) Dodeljena naložbena pomoč ne sme presegati vrednosti upravičenih stroškov naložbe, ki zajemajo najmanj:

-        nakup in vgradnjo naprave za samooskrbo ter nakup in vgradnjo naprave za shranjevanje električne energije;

-        pripadajočo električno inštalacijo in opremo ter

-        pripravo in izvedbo gradbenih, obrtniških in inštalacijskih del.

(2) Upravičeni stroški in višina naložbene pomoči se podrobneje določijo z javnim pozivom.

13. člen

(podjetja, ki niso upravičenci za dodelitev pomoči po pravilu »de minimis«)

Do pomoči »de minimis« niso upravičena podjetja, ki delujejo na področjih:

-        ribištva in akvakulture, kakor ju zajema Uredba Sveta (ES) št. 104/2000 z dne 17. decembra 1999 o skupni ureditvi trgov za ribiške proizvode in proizvode iz ribogojstva (UL L št. 17 z dne 21. 1. 2000, str. 22), zadnjič spremenjene z Uredbo Sveta (ES) št. 1759/2006 z dne 28. novembra 2006 o spremembi Uredbe (ES) št. 104/2000 o skupni ureditvi trgov za ribiške proizvode in proizvode iz ribogojstva (UL L št. 335 z dne 1. 12. 2006, str. 3) in

-        primarne proizvodnje kmetijskih proizvodov.

14. člen

(pravila za dodelitev pomoči po pravilu »de minimis«)

(1) Skupni znesek pomoči, dodeljene enotnemu podjetju, ne sme presegati 200.000 eurov v obdobju zadnjih treh proračunskih let, ne glede na obliko ali namen pomoči ter ne glede na to, ali se pomoč dodeli iz sredstev proračuna Republike Slovenije, občine ali Unije. V primeru podjetij, ki delujejo v komercialnem cestnem tovornem prevozu, znaša zgornja dovoljena meja iz prejšnjega stavka 100.000 eurov.

(2) Zagotavljanje integriranih storitev, kjer je cestni prevoz le en element, in javni potniški promet ne štejeta za prevozno storitev.

(3) Enotno podjetje pomeni vsa podjetja, ki so med seboj najmanj v enem od naslednjih razmerij:

a)     podjetje ima večino glasovalnih pravic delničarjev ali družbenikov drugega podjetja;

b)     podjetje ima pravico imenovati ali odpoklicati večino članov upravnega, poslovodnega ali nadzornega organa drugega podjetja;

c)     podjetje ima pravico izvrševati prevladujoč vpliv na drugo podjetje na podlagi pogodbe, sklenjene z navedenim podjetjem, ali določbe v njegovi družbeni pogodbi ali statutu;

d)     podjetje, ki je delničar ali družbenik drugega podjetja, na podlagi dogovora z drugimi delničarji ali družbeniki navedenega podjetja sámo nadzoruje večino glasovalnih pravic delničarjev ali družbenikov navedenega podjetja.

(4) Podjetja, ki so v kakršnemkoli razmerju iz točk a) do d) prejšnjega odstavka prek enega ali več drugih podjetij, se štejejo za enotno podjetje.

(5) V primeru razdelitev, združitev ali pripojitev podjetij je treba upoštevati določbe osmega in devetega odstavka 3. člena Uredbe 1407/2013/EU.

(6) Naložbena pomoč velja za dodeljeno z dnem izdaje sklepa o dodelitvi pravice do nepovratnih sredstev.

15. člen

(dodatni pogoji in odvzem nepovratnih sredstev)

(1) Vlagatelj je upravičen do dodelitve pomoči po pravilu »de minimis«, če izpolnjuje tudi naslednje pogoje:

1.      ima poravnane vse obveznosti v zvezi s sklepom Komisije (EU), objavljenim na njeni spletni strani, o razglasitvi pomoči za nezakonito in nezdružljivo z notranjim trgom;

2.      je v vlogi navedel prave podatke oziroma ni predložil zavajajočih izjav ali dokazil;

3.      redno izplačuje plače in socialne prispevke;

4.      ima poravnano vračilo za preveč izplačane pomoči po pravilu »de minimis« ali državne pomoči na podlagi predhodnega poziva ministrstva, pristojnega za finance;

5.      ima na dan vložitve vloge poravnane zapadle davčne obveznosti in druge denarne nedavčne obveznosti oziroma vrednost teh zapadlih neplačanih obveznosti ne presega 50 eurov;

6.      je predložil vse obračune davčnih odtegljajev za dohodke iz delovnega razmerja za obdobje zadnjih dveh let do dneva vložitve vloge;

7.      ni gospodarska družba ali zadruga v težavah v skladu z zakonom, ki ureja pomoč za reševanje in prestrukturiranje gospodarskih družb v težavah;

8.      ni v postopku zaradi insolventnosti, stečajnem postopku (vključno z osebnim stečajem) ali postopku prisilnega prenehanja in

9.      nima blokiranega transakcijskega računa.

(2) Center za podpore odvzame pravico do nepovratnih sredstev, če prejemnik:

-        pridobljenih sredstev deloma ali v celoti ne uporabi za namen, določen s sklepom o dodelitvi sredstev;

-        v roku, določenem s sklepom o dodelitvi sredstev, ali v podaljšanem roku, ki ga določi center za podpore:

a)    naložbe ne izvede;

b)    ne izpolni pogojev za pridobitev sredstev ali

c)    ne predloži zahtevane dokumentacije;

-        onemogoči ali ovira nadzor nad namensko uporabo pridobljenih sredstev ali

-        ne izpolni določil te uredbe ali določil posameznega javnega poziva.

16. člen

(kumulacija)

V skladu z Uredbo 1407/2013/EU se pomoč »de minimis«, dodeljena po tej uredbi:

-        ne sme kumulirati z državno pomočjo v zvezi z istimi upravičenimi stroški ali državno pomočjo za isti ukrep za financiranje tveganja, če bi se s tako kumulacijo presegla največja intenzivnost pomoči ali znesek državne pomoči, določen za posebne okoliščine vsakega primera;

-        lahko kumulira s pomočjo »de minimis«, dodeljeno v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 360/2012 z dne 25. aprila 2012 o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije pri pomoči de minimis za podjetja, ki opravljajo storitve splošnega gospodarskega pomena (UL L št. 114 z dne 26. 4. 2012, str. 8), zadnjič spremenjeno z Uredbo Komisije (EU) 2020/1474 z dne 13. oktobra 2020 o spremembi Uredbe (EU) št. 360/2012 glede podaljšanja njenega obdobja uporabe in časovno omejenega odstopanja za podjetja v težavah, da bi se upošteval učinek pandemije COVID-19 (UL L št. 337 z dne 14. 10. 2020, str. 1) do zgornje meje določene v navedeni uredbi;

-        lahko kumulira s pomočjo »de minimis«, dodeljeno v skladu z drugimi uredbami EU »de minimis« do ustrezne zgornje meje iz prvega odstavka 15. člena te uredbe.

17. člen

(izjava)

(1) Center za podpore od vlagatelja pred dodelitvijo sredstev pridobi pisno izjavo:

-        o vseh drugih pomočeh »de minimis«, ki jih je podjetje prejelo na podlagi Uredbe 1407/2013/EU ali drugih uredb »de minimis« v predhodnih dveh in v tekočem proračunskem letu;

-        o drugih že prejetih (ali zaprošenih) pomočeh za iste upravičene stroške;

-        da z dodeljenim zneskom pomoči ne bo presežena zgornja meja pomoči »de minimis« in najvišja dovoljena višina pomoči po drugih predpisih;

-        o tem, ali gre za primer združenega podjetja, pripojenega podjetja ali delitve podjetja v skladu z osmim in devetim odstavkom 3. člena Uredbe 1407/2013/EU in

-        na kateri je seznam vseh podjetij, ki z vlagateljem tvorijo enotno podjetje v smislu drugega odstavka 2. člena Uredbe 1407/2013/EU.

(2) Center za podpore pisno obvesti upravičenca, da je pomoč dodeljena po pravilu »de minimis« v skladu z Uredbo 1407/2013/EU in o višini zneska pomoči »de minimis«.

18. člen

(poročanje)

(1) Center za podpore ministrstvu, pristojnemu za finance, poroča o prejemnikih pomoči »de minimis« skladno z Zakonom o spremljanju državnih pomoči (Uradni list RS, št. 37/04) ter Uredbo o posredovanju podatkov in poročanju o dodeljenih državnih pomočeh in pomočeh po pravilu »de minimis« (Uradni list RS, št. 61/04, 22/07 in 50/14).

(2) Center za podpore sporoča podatke iz prejšnjega odstavka za evidenco »de minimis« pomoči v roku 15 dni od dodelitve pravice do te pomoči, oziroma v primeru poznejše spremembe zneska te pomoči, v roku 15 dni od nastale spremembe.

VII. POROČANJE IN IZRAČUN PROIZVEDENE KOLIČINE ELEKTRIČNE ENERGIJE IZ NAPRAV ZA SAMOOSKRBO

19. člen

(poročanje distribucijskega operaterja)

(1) Distribucijski operater do 31. januarja tekočega leta pošlje ministrstvu, pristojnemu za energijo, operaterju trga, centru za podpore in Agenciji za energijo letno poročilo o izvajanju ukrepa samooskrbe za obdobje od 1. januarja do 31. decembra preteklega koledarskega leta. Poročilo vsebuje najmanj naslednje podatke:

-        za naprave za samooskrbo, priključene na 31. decembra preteklega koledarskega leta: identifikacijsko številko prevzemno-predajnega mesta (v primeru individualne samooskrbe), identifikacijsko številko prevzemno-predajnega mesta naprave oziroma naprav za samooskrbo (v primeru skupnostne samooskrbe), podatke o priključni moči naprave za samooskrbo, o vrsti primarnega vira energije, poštni številki lokacije naprave za samooskrbo, o skupini odjemalca, o dnevu priklopa naprave za samooskrbo, času od prejema popolne vloge za izdajo soglasja za priključitev ali enostavne vloge za priključitev do priklopa;

-        o priključni moči in vrsti primernega vira energije za naprave za samooskrbo, ki še niso priključene, ter

-        o številu prejetih vlog za izdajo ali spremembo soglasja za priključitev in enostavnih vlog za priključitev, številu vlog, rešenih v zakonsko predpisanem roku, številu vlog, ki niso bile rešene v zakonsko predpisanem roku, in o povprečnem času reševanja vlog (od prejema popolne vloge do priklopa).

(2) Če je tehnično izvedljivo, distribucijski operater omogoči dostop do podatkov iz prejšnjega odstavka tudi prek svojega informacijskega sistema.

(3) Distribucijski operater do 31. januarja tekočega leta pošlje ministrstvu, pristojnemu za energijo, in centru za podpore tudi podatke o oddanih količinah električne energije v distribucijsko omrežje v predhodnem koledarskem letu iz naprav za skupnostno samooskrbo.

(4) Do 1. marca tekočega leta pošlje distribucijski operater ministrstvu, pristojnemu za energijo, centru za podpore in Agenciji za energijo tudi poročilo o številu in razlogih zavrnitve vlog za izdajo soglasja oziroma spremembe soglasja za priključitev, o številu in razlogih zavrnjenih priključitev v postopku enostavnega priključevanja ter načrt s predlogi za odpravo razlogov za zavrnitve. Poročilo iz tega odstavka vsebuje tudi ugotovljene vplive na stabilnost distribucijskega omrežja in višino omrežnine za preteklo koledarsko leto.

(5) Ne glede na določbe prvega do četrtega odstavka tega člena distribucijski operater na zahtevo sporoči ministrstvu, pristojnemu za energijo, centru za podpore ali Agenciji za energijo dodatne podatke in pojasnila, najpozneje v 14 dneh po prejemu zahteve.

20. člen

(izračun proizvedene količine električne energije iz naprav za samooskrbo)

Center za podpore naredi izračun ocene proizvedene količine električne energije priključenih naprav za individualno samooskrbo za preteklo koledarsko leto in ga do 1. aprila tekočega leta posreduje ministrstvu, pristojnemu za energijo.

VIII. PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA

21. člen

(soglasje ministra k obrazcu enostavne vloge za priključitev in evidentiranje količin na prevzemno-predajnih mestih)

(1) Distribucijski operater obrazec enostavne vloge za priključitev iz tretjega odstavka 9. člena te uredbe pošlje v soglasje ministru, pristojnemu za energijo, najpozneje v roku 15 dni od dne uveljavitve te uredbe.

(2) Določba drugega odstavka 3. člena te uredbe se začne uporabljati z uveljavitvijo oziroma dodelitvijo merilnih točk posameznim prevzemno-predajnim mestom skladno z zakonom, ki ureja oskrbo z električno energijo, in sistemskimi obratovalnimi navodili. Do takrat se vse količine proizvedene, oddane in prevzete električne energije evidentirajo na prevzemno-predajnih mestih.

22. člen

(začetek veljavnosti)

Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Št. 00704-115/2022

Ljubljana, dne 24. marca 2022

EVA 2021-2430-0139

Vlada Republike Slovenije
Zdravko Počivalšek
podpredsednik