Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o načinu ugotavljanja pogojev in meril za dodelitev investicijskih spodbud ter pogojev za strateško investicijo

Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače.

Neuradno prečiščeno besedilo Uredbe o načinu ugotavljanja pogojev in meril za dodelitev investicijskih spodbud ter pogojev za strateško investicijo obsega:

-        Uredbo o načinu ugotavljanja pogojev in meril za dodelitev investicijskih spodbud ter pogojev za strateško investicijo (Uradni list RS, št. 47/18 z dne 6. 7. 2018),

-        Uredbo o dopolnitvah Uredbe o načinu ugotavljanja pogojev in meril za dodelitev investicijskih spodbud ter pogojev za strateško investicijo (Uradni list RS, št. 191/20 z dne 18. 12. 2020),

-        Uredbo o spremembah in dopolnitvi Uredbe o načinu ugotavljanja pogojev in meril za dodelitev investicijskih spodbud ter pogojev za strateško investicijo (Uradni list RS, št. 36/21 z dne 12. 3. 2021),

-        Uredbo o spremembah in dopolnitvah Uredbe o načinu ugotavljanja pogojev in meril za dodelitev investicijskih spodbud ter pogojev za strateško investicijo (Uradni list RS, št. 26/22 z dne 25. 2. 2022).

UREDBA

o načinu ugotavljanja pogojev in meril za dodelitev investicijskih spodbud ter pogojev za strateško investicijo

(neuradno prečiščeno besedilo št. 3)

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(vsebina uredbe)

Ta uredba določa način ugotavljanja izpolnjevanja pogojev in ovrednotenja meril za dodelitev investicijskih spodbud (v nadaljnjem besedilu: spodbuda) ter način ugotavljanja izpolnjevanja pogojev za strateško investicijo.

2. člen

(pomen izrazov)

Posamezni izrazi, uporabljeni v tej uredbi, imajo naslednji pomen:

-        začetek izvajanja investicije pomeni začetek gradbenih del v okviru investicije ali prvo pravno zavezujočo zavezo za naročilo opreme ali vsako drugo zavezo, zaradi katere investicije ni več mogoče preklicati, če se ta začne pred začetkom gradbenih del. Nakup zemljišča in pripravljalna dela (na primer pridobivanje dovoljenj, opravljanje predhodnih študij izvedljivosti) se ne štejejo za začetek izvajanja investicije;

-        opredmetena sredstva so zemljišča, stavbe in obrati, stroji in oprema;

-        neopredmetena sredstva so sredstva, ki nimajo fizične ali finančne oblike (na primer patenti, licence, strokovno znanje ali druga intelektualna lastnina);

-        intenzivnost spodbude je znesek spodbude, izražen kot odstotek upravičenih stroškov;

-        bruto ekvivalent nepovratnih sredstev pomeni znesek subvencije, predan prejemniku spodbude v obliki nepovratnih sredstev pred vsakim odbitkom davkov ali drugih dajatev.

II. NAČIN UGOTAVLJANJA POGOJEV ZA DODELITEV SPODBUD

3. člen

(vrednost investicije)

Za ugotavljanje vrednosti investicije se uporabijo podatki o upravičenih in neupravičenih stroških naložb v opredmetena in neopredmetena osnovna sredstva brez davka na dodano vrednost ter drugih davkov in dajatev.

4. člen

(upravičeni stroški)

(1) Pri velikih gospodarskih družbah se kot upravičeni stroški naložb v osnovna sredstva priznajo stroški nakupa novih osnovnih sredstev.

(2) Stroški, povezani z zakupom opredmetenih osnovnih sredstev, ki mora biti izveden po tržnih pogojih, se lahko kot upravičeni stroški upoštevajo:

-        pri zemljiščih in stavbah, če je zakupna pogodba za velike gospodarske družbe sklenjena najmanj za pet let oziroma za male in srednje velike gospodarske družbe najmanj za tri leta po predvidenem dnevu zaključka investicije,

-        pri obratih ali strojih, če je zakup izveden v obliki finančnega zakupa in zakupna pogodba vsebuje določbe o obveznem nakupu sredstev po izteku zakupa.

(3) Pri spodbudah, ki so dodeljene velikim gospodarskim družbam za bistveno spremembo v proizvodnem procesu, morajo upravičeni stroški presegati znesek amortizacije sredstev, povezanih z dejavnostjo, ki naj bi se posodobila, v zadnjih treh poslovnih letih.

(4) Pri spodbudah, dodeljenih za diverzifikacijo obstoječe gospodarske družbe, morajo upravičeni stroški za vsaj 200 odstotkov presegati knjigovodsko vrednost sredstev, ki se vnovič uporabijo, kot je bila evidentirana v poslovnem letu pred začetkom del.

(5) Neopredmetena osnovna sredstva se kot upravičen strošek investicije upoštevajo pod naslednjimi pogoji:

-        da se uporabljajo izključno v gospodarski družbi, ki je prejemnica spodbude,

-        da se lahko amortizirajo,

-        da so pridobljena pod tržnimi pogoji od tretje osebe, ki ni povezana z investitorjem ali prejemnikom spodbude in

-        da so vključena v osnovna sredstva gospodarske družbe in vezana na investicijo, za katero je dodeljena spodbuda najmanj pet let, pri mali ali srednje veliki gospodarski družbi pa najmanj tri leta od dneva zaključka investicije.

(6) Pri velikih gospodarskih družbah lahko upravičeni stroški investicij v neopredmetena osnovna sredstva znašajo največ 50 odstotkov celotnih upravičenih stroškov investicije.

(7) Za opredelitev povezanih gospodarskih družb se uporablja 3. člen Priloge I k Uredbi Komisije (EU) št. 651/2014 z dne 17. junija 2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za združljive z notranjim trgom pri uporabi členov 107 in 108 Pogodbe (UL L št. 187 z dne 26. 6. 2014, str. 1), zadnjič spremenjene z Uredbo Komisije (EU) št. 2017/1084 z dne 14. junija 2017 o spremembi Uredbe (EU) št. 651/2014, kar zadeva pomoč za pristaniško in letališko infrastrukturo, pragove za priglasitev za pomoč za kulturo in ohranjanje kulturne dediščine in pomoč za športno in večnamensko rekreacijsko infrastrukturo ter sheme regionalne pomoči za tekoče poslovanje za najbolj oddaljene regije, in o spremembi Uredbe (EU) št. 702/2014, kar zadeva izračun upravičenih stroškov (UL L št. 156 z dne 20. 6. 2017, str. 1).

5. člen

(razvojno-raziskovalna dejavnost)

(1) Kot razvojno-raziskovalna dejavnost se šteje dejavnost, ki jo izvaja gospodarska družba ali zaključena organizacijska enota, katere osnovna dejavnost so raziskave in razvoj.

(2) Investicija v razvojno-raziskovalno dejavnost mora v celoti spadati v dejavnost industrijskih raziskav ali razvoj prototipov za tržno uporabo.

(3) Gospodarske družbe, katerih osnovna dejavnost niso raziskave in razvoj, morajo voditi razvojno-raziskovalno enoto, ki je organizacijsko opredeljena v aktu o sistemizaciji delovnih mest.

6. člen

(nova delovna mesta)

Nova delovna mesta se ugotavljajo kot neto povečanje števila zaposlenih v prejemniku spodbude ali nosilcu strateške investicije v primerjavi s povprečjem zadnjih dvanajstih mesecev pred oddajo vloge.

7. člen

(dodana vrednost na zaposlenega)

(1) Za namen ugotavljanja izpolnjevanja pogoja, da je dodana vrednost na zaposlenega v gospodarski družbi dve leti po zaključku investicije višja od dodane vrednosti na zaposlenega v gospodarski družbi v poslovnem letu pred letom oddaje vloge, se primerja predvidena dodana vrednost na zaposlenega v gospodarski družbi za drugo poslovno leto, ki sledi letu, ko je investicija zaključena, z doseženo dodano vrednostjo na zaposlenega v gospodarski družbi v poslovnem letu pred letom oddaje vloge.

(2) Za ugotavljanje povišanja dodane vrednosti v gospodarski družbi dve leti po zaključku investicije glede na dodano vrednost na zaposlenega v gospodarski družbi v poslovnem letu pred letom oddaje vloge se primerja dosežena dodana vrednost na zaposlenega v gospodarski družbi za drugo poslovno leto, ki sledi letu, ko je investicija zaključena, z doseženo dodano vrednostjo na zaposlenega v gospodarski družbi v poslovnem letu pred letom oddaje vloge.

(3) Za namen ugotavljanja izpolnjevanja pogoja, da je dodana vrednost na zaposlenega v gospodarski družbi dve leti po zaključku investicije višja od povprečne dodane vrednosti na zaposlenega v dejavnosti v Republiki Sloveniji, v katero se gospodarska družba uvršča, se primerja predvidena dodana vrednost na zaposlenega v gospodarski družbi za drugo poslovno leto, ki sledi letu, ko je investicija zaključena, s povprečno dodano vrednostjo na zaposlenega v dejavnosti v Republiki Sloveniji, v katero se gospodarska družba uvršča, na podlagi zadnjih razpoložljivih podatkov povprečne dodane vrednosti na zaposlenega v dejavnosti na ravni štirimestne številčne šifre klasifikacije gospodarske dejavnosti NACE Revizija 2, kakor je določena v Uredbi (ES) št. 1893/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. decembra 2006 o uvedbi statistične klasifikacije gospodarskih dejavnosti NACE Revizija 2 in o spremembi Uredbe Sveta (EGS) št. 3037/90 kakor tudi nekaterih uredb ES o posebnih statističnih področjih (UL L št. 393 z dne 30. 12. 2006, str. 1), zadnjič spremenjeni z Uredbo (EU) 2019/1243 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2019 o prilagoditvi več zakonodajnih aktov, v katerih je določena uporaba regulativnega postopka s pregledom, členoma 290 in 291 Pogodbe o delovanju Evropske unije (UL L št. 198 z dne 25. 7. 2019, str. 241).

(4) Za ugotavljanje višje dodane vrednosti na zaposlenega v gospodarski družbi dve leti po zaključku investicije glede na povprečno dodano vrednost na zaposlenega v dejavnosti v Republiki Sloveniji, v katero se gospodarska družba uvršča, se primerja dosežena dodana vrednost na zaposlenega v gospodarski družbi za drugo poslovno leto, ki sledi letu, ko je investicija zaključena, z zadnjim razpoložljivim podatkom o povprečni dodani vrednosti na zaposlenega v dejavnosti v Republiki Sloveniji, v katero se gospodarska družba uvršča.

7.a člen

(podrobnejša opredelitev pogojev za dodelitev spodbude iz sredstev mehanizma za okrevanje in odpornost)

(1) Energetska učinkovitost proizvodnje ali storitve ali procesa je v primeru investicije v širitev zmogljivosti gospodarske družbe ali v bistveno spremembo v celotnem proizvodnem procesu gospodarske družbe izkazana, če se poraba energije pri proizvodnji obstoječega proizvoda ali procesu ali storitvi zmanjša vsaj za 10 %.

(2) Energetska učinkovitost proizvodnje ali storitve ali procesa je v primeru investicije v vzpostavitev nove gospodarske družbe ali v diverzifikacijo proizvodnje gospodarske družbe v nove proizvode, ki niso bili predhodno proizvedeni v gospodarski družbi, izkazana, če je iz investicijske dokumentacije razviden nakup strojev in opreme, ki mora biti skladna z najvišjimi energetskimi standardi oziroma se nanaša na najboljšo razpoložljivo tehnologijo.

(3) Za namen ugotavljanja izpolnjevanja pogoja okoljskega odgovornega ravnanja mora investitor ali prejemnik spodbude predložiti strategijo oziroma akcijski načrt okoljsko odgovornega ravnanja.

(4) Snovna učinkovitost proizvodnje ali storitve ali procesa je v primeru investicije v širitev zmogljivosti gospodarske družbe ali v bistveno spremembo v celotnem proizvodnem procesu gospodarske družbe izkazana, če se poraba materialov oziroma surovin pri proizvodnji obstoječega proizvoda ali procesu ali storitvi zmanjša vsaj za 10 %.

(5) Snovna učinkovitost proizvodnje ali storitve ali procesa je v primeru investicije v vzpostavitev nove gospodarske družbe ali v diverzifikacijo proizvodnje gospodarske družbe v nove proizvode, ki niso bili predhodno proizvedeni v gospodarski družbi, izkazana, če je iz investicijske dokumentacije razviden nakup strojev in opreme, ki so skladni z najboljšo razpoložljivo tehnologijo.

(6) Za namen ugotavljanja izpolnjevanja pogoja ocenjenih točk iz naslova meril, ki prispevajo k zelenemu prehodu, se upošteva vsota ocenjenih točk pri merilih, po katerih se presoja okoljski vidik investicije iz tretjega odstavka 8. člena te uredbe.

(7) Šteje se, da je investicija izvedena v skladu z načelom, da se ne škoduje bistveno, če se ta ne nanaša na gospodarsko dejavnost, ki škoduje enemu izmed šestih okoljskih ciljev, na podlagi Obvestila Komisije Tehnične smernice za uporabo »načela, da se ne škoduje bistveno« v skladu z Uredbo o vzpostavitvi mehanizma za okrevanje in odpornost (UL C št. 58 z dne 18. 2. 2021, str. 1). Za investicijo in dejavnost, na katero se investicija nanaša, se šteje:

1.      da bistveno škoduje blažitvi podnebnih sprememb, kadar vodi do znatnih emisij toplogrednih plinov;

2.      da bistveno škoduje prilagajanju podnebnim spremembam, kadar vodi do povečanega škodljivega vpliva na podnebje (na sedanje in pričakovano stanje);

3.      da bistveno škoduje trajnostni rabi in varstvu vodnih in morskih virov, kadar škoduje dobremu stanju ali dobremu ekološkemu potencialu vodnih teles, vključno s površinskimi in podzemnimi vodami, ali dobremu okoljskemu stanju morskih voda;

4.      da bistveno škoduje krožnemu gospodarstvu (vključno s preprečevanjem odpadkov in recikliranjem), kadar vodi do znatne neučinkovitosti pri uporabi materialov ali neposredne ali posredne rabe naravnih virov ali do znatnega povečanja nastajanja, sežiganja ali odlaganja odpadkov ali kadar lahko dolgoročno odlaganje odpadkov bistveno in dolgoročno škoduje okolju;

5.      da bistveno škoduje preprečevanju in nadzorovanju onesnaževanja, kadar vodi do znatnega povečanja emisij onesnaževal v zrak, vodo ali zemljo;

6.      da bistveno škoduje varstvu in obnovi biotske raznovrstnosti in ekosistemov, kadar je bistveno škodljiva za dobro stanje in odpornost ekosistemov ali škodljiva za stanje ohranjenosti habitatov in vrst, vključno s tistimi, ki so v interesu Evropske unije.

8. člen

(vpliv investicije na regijo)

(1) Investicija ima pozitiven vpliv na regijo, v kateri bo izvedena, iz ekonomskega, okoljskega, prostorskega in socialnega vidika, če seštevek točk pri posameznem vidiku investicije pomeni najmanj 10 odstotkov vseh točk posameznega vidika investicije.

(2) Ekonomski vidik investicije se presoja glede na:

-        prednostna področja,

-        stopnjo tehnološke zahtevnosti investicije.

(3) Okoljski vidik investicije se presoja glede na:

-        vpliv gospodarske družbe in investicije na okolje,

-        prispevek investicije na področju prehoda na krožno gospodarstvo, vključno s preprečevanjem in nadzorovanjem onesnaževanja,

-        prispevek investicije na področju blažitve podnebnih sprememb,

-        prispevek gospodarske družbe k okoljski odgovornosti lokalnega okolja in razogljičenju prometnega sektorja.

(4) Prostorski vidik investicije se presoja glede na:

-        skladnost načrtovane investicije z namensko rabo prostora, določeno v prostorskih aktih,

-        učinke investicije na skladen regionalni razvoj.

(5) Socialni vidik investicije se presoja glede na:

-        prispevek gospodarske družbe k digitalni preobrazbi,

-        sodelovanje gospodarske družbe z lokalnim okoljem ali širšo skupnostjo.

9. člen

(izvedljivost in upravičenost investicije)

(1) Ekonomska, finančna, tehnična, prostorska in tehnološka izvedljivost ter upravičenost investicije se ugotavlja na podlagi investicijskega programa, ki ga potrdi investitor.

(2) Investicijski program mora biti izdelan strokovno in v okviru razpoložljivih podatkov. Investitor preverja strokovno usposobljenost izdelovalcev investicijskega programa na podlagi predloženih dokazil in drugih dokumentov, s katerimi izdelovalci dokazujejo usposobljenost za ocenjevanje in vrednotenje investicij.

9.a člen

(merilo prednostna področja)

(1) V skladu z načrtom za okrevanje in odpornost se med prednostna področja uvrščajo naslednji sektorji:

-        napredna avtomobilska industrija in mobilnost,

-        proizvodnja strojev in izdelkov iz kovin,

-        sektor hrane in pijače,

-        sektor informacijske in komunikacijske tehnologije,

-        proizvodnja električne opreme in

-        farmacevtska industrija in proizvodnja medicinske opreme.

(2) Za namene te uredbe se med prednostna področja štejejo tudi prebojna področja oziroma blago in storitve, kot jih določa program, ki ureja spodbujanje investicij in internacionalizacije slovenskega gospodarstva.

III. OVREDNOTENJE MERIL ZA DODELITEV SPODBUD

10. člen

(vrednost meril)

(1) Pri odločanju o dodelitvi in višini spodbude se merila za dodelitev spodbud ovrednotijo na naslednji način:

(2) Merila za dodelitev spodbud so podrobneje ovrednotena v prilogi, ki je sestavni del te uredbe.

(3) Dodatnih 10 točk se dodeli vsoti ocenjenih točk pri merilih od 1 do 10 iz tabele iz prvega odstavka tega člena, če bo investicija izvedena na obmejno problemskem območju ali na območju občine, ki spada v okvir parkovnih občin Triglavskega narodnega parka.

(4) Na podlagi meril iz prvega odstavka tega člena se višina spodbude določi kot vsota točk, ki pomeni odstotek od zneska najvišje možne spodbude, določene v 11. členu ali v prvem odstavku 11.č člena te uredbe.

(5) Če je investicija pri merilih od 1 do 10 iz tabele iz prvega odstavka tega člena, pri čemer se dodatno merilo ne upošteva, ocenjena z manj kot 50 točkami, se vloga zavrne.

(6) Če vsota ocenjenih točk pri merilih od 3 do 6 iz tabele iz prvega odstavka tega člena predstavlja najmanj 40 % vsote ocenjenih točk pri merilih od 1 do 10 iz tabele iz prvega odstavka tega člena, pri čemer se dodatno merilo ne upošteva, se šteje, da investicija dosega najmanj 40 % točk iz naslova meril, ki prispevajo k zelenemu prehodu.

11. člen

(višina spodbude)

(1) Največja intenzivnost pomoči, izražena v bruto ekvivalentu nepovratnih sredstev, ne sme preseči največje intenzivnosti pomoči, določene z uredbo, ki ureja karto regionalne pomoči, oziroma največje intenzivnosti pomoči, določene za pomoč za naložbe za mala in srednje velika podjetja (v nadaljnjem besedilu: MSP) v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 651/2014 z dne 17. junija 2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za združljive z notranjim trgom pri uporabi členov 107 in 108 Pogodbe (UL L št. 187 z dne 26. 6. 2014, str. 1), zadnjič spremenjeno z Uredbo Komisije EU št. 2021/1237 z dne 23. julija 2021 o spremembi Uredbe (EU) št. 651/2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za združljive z notranjim trgom pri uporabi členov 107 in 108 Pogodbe (UL L št. 270 z dne 29. 7. 2021, str. 39, v nadaljnjem besedilu: Uredba 651/2014/EU).

(2) Če upravičeni stroški investicije presegajo 50.000.000 eurov, se šteje, da gre za velik investicijski projekt.

(3) Vrednost upravičenih stroškov za velik investicijski projekt iz prejšnjega odstavka mora biti izračunana na podlagi cen in menjalnih tečajev na dan dodelitve spodbude ali pri velikih investicijskih projektih, pri katerih je potrebna posamična priglasitev, na podlagi cen in menjalnih tečajev na dan priglasitve.

(4) Če gre za velik investicijski projekt iz drugega odstavka tega člena, se dovoljena višina pomoči izračuna kot prilagojen znesek pomoči po naslednji enačbi:

najvišji znesek pomoči = R x (50.000.000 eurov + 0,5 x B + 0 x C),

pri čemer je:

(5) Če višina pomoči presega najvišji prilagojeni znesek pomoči iz prejšnjega odstavka in upravičeni stroški investicije presegajo 100.000.000 eurov, je potrebna predhodna individualna priglasitev spodbude pri Evropski komisiji.

(6) Vsaka investicija, ki jo je začela ista gospodarska družba (na ravni skupine) v treh letih od datuma začetka izvajanja investicije pri drugi investiciji, ki prejema državno pomoč, v isti regiji na ravni 3 standardne klasifikacije teritorialnih enot, je del enotne investicije.

(7) Investitor ali prejemnik spodbude morata iz lastnih virov ali z zunanjim financiranjem v obliki, ki ni povezana z javnimi sredstvi, zagotoviti sredstva v višini najmanj 25 odstotkov upravičenih stroškov investicije.

(8) Pri dodelitvi spodbud, za katere veljajo pravila o državnih pomočeh, veljajo zgornje meje državne pomoči in pragovi za priglasitev ne glede na to, iz katerih javnih sredstev je državna pomoč dodeljena in ali je državna pomoč dodeljena v okviru več shem ali individualnih državnih pomoči hkrati za dejavnost, investicijo ali gospodarsko družbo. Državna pomoč za iste upravičene stroške se lahko kumulira le, če se s tako kumulacijo ne preseže največja intenzivnost državne pomoči ali najvišji znesek državne pomoči v skladu s to uredbo.

(9) Dodelitev spodbud se ne sme združevati s pomočjo de minimis za iste upravičene stroške, če bi bile s tem presežene dovoljene meje intenzivnosti državnih pomoči.

III.a POSEBNE DOLOČBE

11.a člen

(ohranitev obstoječih delovnih mest in socialni vidik investicije)

(se uporablja do 30. junija 2021)

Ne glede na peti odstavek 8. člena te uredbe se socialni vidik investicije presoja glede na:

-        ohranitev obstoječih delovnih mest ali število novoustvarjenih delovnih mest,

-        ohranitev obstoječih visokokvalificiranih delovnih mest ali število novoustvarjenih visokokvalificiranih delovnih mest in

-        učinke investicije na skladni regionalni razvoj.

11.b člen

(merilo ohranitve obstoječih delovnih mest in merilo vrednosti investicije)

(se uporablja do 30. junija 2021)

(1) Pri odločanju o dodelitvi in višini spodbude se poleg meril iz prvega odstavka 10. člena te uredbe upošteva tudi merilo ohranitve obstoječih delovnih mest.

(2) Ne glede na določbo drugega odstavka 10. člena so merila za dodelitev spodbud iz 1., 2. in 3. točke prvega odstavka 10. člena podrobneje ovrednotena v prilogi 2, ki je sestavni del te uredbe.

11.c člen

(pogoj za podaljšanje časa izpolnitve zaveze)

(se uporablja do 30. junija 2021)

(1) Pogoj za podaljšanje časa izpolnitve zaveze na podlagi 52. člena Zakona o interventnih ukrepih za pomoč pri omilitvi posledic drugega vala epidemije COVID-19 (Uradni list RS, št. 203/20 in 15/21 – ZDUOP) je:

a)     upad čistih prihodkov od prodaje pri prejemniku spodbude v letu 2020 zaradi epidemije za več kot 20 % glede na leto 2019, ali če je bil prejemnik spodbude ustanovljen v letu 2019, zmanjšanje povprečnega mesečnega čistega prihodka od prodaje pri prejemniku spodbude v letu 2020 zaradi epidemije za več kot 20 % glede na povprečni mesečni čisti prihodek od prodaje v letu 2019, ali

b)     izjemno negativno delovanje trga, ki je prizadelo širše območje ali panogo, v kateri prejemnik spodbude opravlja dejavnost. Za izjemno negativno delovanje trga se šteje, če:

-  je območje upravne enote, v kateri prejemnik spodbude opravlja dejavnost, tako prizadeto, da se je na tem območju v letu 2020 ali prvem kvartalu leta 2021 povečala brezposelnost dve četrtletji zapored in se učinki tega kažejo v zmanjšanju proizvodnje, zaposlenosti ali višine čistih prihodkov od prodaje pri prejemniku spodbude, ali

-  je prizadeti sektor ali dejavnost na ravni štirimestne številčne klasifikacije SKD, v katerem opravlja dejavnost prejemnik spodbude, ki se kaže v zmanjšanju proizvodnje ali zmanjšanju obsega prodaje v letu 2020 glede na leto 2019 ali v prvem kvartalu leta 2021 glede na prvi kvartal leta 2020, in se učinki tega kažejo v zmanjšanju proizvodnje, zaposlenosti ali višine čistih prihodkov od prodaje prejemnika spodbude.

(2) Zahteva investitorja in prejemnika spodbude za podaljšanje časa izpolnitve zaveze, predložena na ministrstvo, pristojno za gospodarstvo, mora vsebovati podatke, ki dokazujejo izpolnjevanje pogoja, navedenega v točki a) ali točki b) prejšnjega odstavka.

11.č člen

(pomoči za naložbe za MSP)

(1) Najvišji znesek pomoči za naložbe MSP lahko znaša največ 20 % vrednosti upravičenih stroškov v primeru malih podjetij in največ 10 % vrednosti upravičenih stroškov v primeru srednjih podjetij.

(2) Če višina pomoči za naložbe MSP presega 7.500.000 eurov na podjetje in investicijo, je potrebna predhodna individualna priglasitev spodbude pri Evropski komisiji.

(3) Pri ugotavljanju, ali se spoštuje prag za priglasitev, določen v prejšnjem odstavku, in pri ugotavljanju največje intenzivnosti pomoči, določene v prvem odstavku tega člena, se upošteva skupni znesek pomoči za investicijo ali podjetje, ki prejema pomoč.

Priloga: Merila za dodelitev spodbud

Uredba o načinu ugotavljanja pogojev in meril za dodelitev investicijskih spodbud ter pogojev za strateško investicijo (Uradni list RS, št. 47/18) vsebuje naslednjo prehodno in končno določbo:

»IV. PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA

12. člen

(prenehanje uporabe predpisa)

Z dnem uveljavitve te uredbe se preneha uporabljati Uredba o finančnih spodbudah za tuje neposredne investicije (Uradni list RS, št. 62/14).

13. člen

(začetek veljavnosti)

Ta uredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

Uredba o dopolnitvah Uredbe o načinu ugotavljanja pogojev in meril za dodelitev investicijskih spodbud ter pogojev za strateško investicijo (Uradni list RS, št. 191/20) vsebuje naslednji prehodni in končno določbo:

»PREHODNI IN KONČNA DOLOČBA

2. člen

(1) Novi 11.a in 11.b člen ter priloga 2 se uporabljajo do 30. junija 2021, v tem času pa se ne uporabljajo 1., 2. in 3. točka priloge Uredbe o načinu ugotavljanja pogojev in meril za dodelitev investicijskih spodbud ter pogojev za strateško investicijo (Uradni list RS, št. 47/18).

(2) Vloge za dodelitev spodbud, ki so bile vložene po uveljavitvi Zakona o interventnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic epidemije COVID-19 (Uradni list RS, št. 80/20, 152/20 – ZZUOOP in 175/20 – ZIUOPDVE), se obravnavajo v skladu z merili, določenimi v tej uredbi.

3. člen

Ta uredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

Uredba o spremembah in dopolnitvi Uredbe o načinu ugotavljanja pogojev in meril za dodelitev investicijskih spodbud ter pogojev za strateško investicijo (Uradni list RS, št. 36/21) vsebuje naslednjo prehodno in končno določbo:

»PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA

4. člen

(prenehanje uporabe)

Novi 11.c člen uredbe se uporablja do 30. junija 2021.

5. člen

(začetek veljavnosti)

Ta uredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o načinu ugotavljanja pogojev in meril za dodelitev investicijskih spodbud ter pogojev za strateško investicijo (Uradni list RS, št. 26/22) vsebuje naslednjo končno določbo:

»KONČNA DOLOČBA

9. člen

(začetek veljavnosti)

Ta uredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.