Neuradno prečiščeno besedilo, ki vsebuje to spremembo:
Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo
predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega
organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače.
Neuradno prečiščeno besedilo Uredbe o
normativih in standardih za določanje sredstev za izvajanje raziskovalne
dejavnosti, financirane iz Proračuna Republike Slovenije obsega:
-
Uredbo o normativih in standardih za določanje
sredstev za izvajanje raziskovalne dejavnosti, financirane iz Proračuna
Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 103/11 z dne 16. 12. 2011),
-
Uredbo o spremembah in dopolnitvah Uredbe o
normativih in standardih za določanje sredstev za izvajanje raziskovalne
dejavnosti, financirane iz Proračuna Republike Slovenije (Uradni list RS, št.
56/12 z dne 23. 7. 2012),
-
Uredbo o spremembah in dopolnitvah Uredbe o
normativih in standardih za določanje sredstev za izvajanje raziskovalne
dejavnosti, financirane iz Proračuna Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 15/14
z dne 28. 2. 2014),
-
Uredbo o spremembah in dopolnitvah Uredbe o
normativih in standardih za določanje sredstev za izvajanje raziskovalne
dejavnosti, financirane iz Proračuna Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 103/15
z dne 24. 12. 2015),
-
Uredbo o spremembah in dopolnitvah Uredbe o
normativih in standardih za določanje sredstev za izvajanje raziskovalne
dejavnosti, financirane iz Proračuna Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 27/17
z dne 2. 6. 2017),
-
Uredbo o spremembah Uredbe o normativih in
standardih za določanje sredstev za izvajanje raziskovalne dejavnosti,
financirane iz Proračuna Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 9/18 z
dne 16. 2. 2018),
-
Uredbo o spremembah Uredbe o normativih in
standardih za določanje sredstev za izvajanje raziskovalne dejavnosti,
financirane iz Proračuna Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 62/19
z dne 18. 10. 2019),
-
Uredbo o spremembah in dopolnitvi Uredbe o normativih in standardih za določanje sredstev za
izvajanje raziskovalne dejavnosti, financirane iz Proračuna Republike Slovenije
(Uradni list RS, št. 105/20 z dne 27. 7. 2020).
UREDBA
o normativih in standardih za
določanje sredstev za izvajanje raziskovalne dejavnosti, financirane iz
Proračuna Republike Slovenije
(neuradno prečiščeno besedilo št. 7)
I. SPLOŠNI DOLOČBI
1. člen
(Vsebina)
S to uredbo se določijo normativi in
standardi, kot podlaga za določitev obsega sredstev za izvajanje raziskovalne
dejavnosti v obliki raziskovalnih programov, raziskovalnih projektov,
infrastrukturnih programov, programa usposabljanja mladih raziskovalcev (v
nadaljnjem besedilu: programi oziroma projekti), ustanoviteljskih obveznosti in
ostalih povračil v zvezi z delom in drugih osebnih prejemkov, katerih izvajaje
se financira iz Proračuna Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu:
proračun), za določitev cene ekvivalenta polne zaposlitve ter za spremljanje in
porabo sredstev proračuna.
2. člen
(Obseg sredstev)
Obseg sredstev, potrebnih za izvedbo
programa oziroma projekta, se določi odvisno od razvrstitve programa oziroma
projekta po vrsti raziskave, povprečne cene ekvivalenta polne zaposlitve in
dodeljenega števila ekvivalentov polne zaposlitve za izvedbo programa oziroma
projekta.
II. RAZVRSTITEV PROGRAMOV OZIROMA PROJEKTOV PO VRSTI
RAZISKAVE
3. člen
(Razvrstitev programov oziroma projektov)
(1) Programe oziroma projekte se
razvršča z določitvijo točk, glede na vrsto raziskave, v cenovne kategorije: A,
B, C, D, E in F.
(2) Število točk se določi ob
upoštevanju:
-
okolja, kjer se raziskava izvaja;
-
potrebne raziskovalne opreme in drugih, za
izvajanje raziskave potrebnih, osnovnih sredstev;
-
neposrednih stroškov materiala in stroškov storitev;
-
posebnih pogojev pri izvajanju programa oziroma
projekta.
(3) Poleg kriterijev iz prejšnjega
odstavka je za razvrstitev potrebno upoštevati še kriterij, ki je vezan na
stopnjo opremljenosti raziskovalne organizacije, kjer raziskovalna skupina
izvaja programe oziroma projekte.
4. člen
(Razvrstitev glede na okolje izvajanja)
Glede na okolje, v katerem se raziskava
izvaja, so raziskovalni programi oziroma projekti razvrščeni v kabinetne,
laboratorijske in terenske.
5. člen
(Kabinetni programi oziroma projekti)
V kabinetne programe oziroma projekte se
razvrsti raziskava, če:
-
se izvaja v prostorih (kabinetih) raziskovalnih
organizacij;
-
za izvajanje ni potreben prostor s posebno
opremo (laboratorij);
-
se pri obdelavi podatkov uporablja računalnik;
-
se izvaja v zaprtih prostorih (arhivih,
knjižnicah), izven kraja sedeža raziskovalne organizacije.
6. člen
(Laboratorijski programi oziroma projekti)
V laboratorijske programe oziroma projekte
se razvrsti raziskava, če:
-
se več kot 20 odstotkov raziskave izvaja v
laboratoriju in se pri raziskovanju uporablja posebna laboratorijska oziroma
infrastrukturna računalniška oprema;
-
skupna vrednost laboratorijske opreme, ki je
potrebna za izvajanje raziskave, znaša vsaj 50.000 eurov.
7. člen
(Terenski programi oziroma projekti)
V terenske programe oziroma projekte se
razvrsti raziskava, če:
-
se izvaja na prostem (polje, gozd itd.);
-
se izvaja v kraju sedeža raziskovalne
organizacije na zemljišču, s katerim upravlja raziskovalna organizacija;
-
se izvaja izven sedeža raziskovalne
organizacije;
-
se pri izvajanju uporablja oprema v vrednosti
najmanj 30.000 eurov;
-
je potrebna dodatna nekvalificirana oziroma
kvalificirana delovna sila.
8. člen
(Točkovanje programov oziroma projektov
glede na okolje izvajanja)
Posamezne programe oziroma projekte se
točkuje glede na razvrstitev v skladu s 5., 6. in 7. členom te uredbe tako, da
se dodeli:
-
do 30 točk za kabinetni program oziroma
projekt;
-
do 50 točk za laboratorijski program oziroma
projekt;
-
do 40 točk za terenski program oziroma projekt.
9. člen
(Točkovanje programov oziroma projektov
glede na sedež)
Programu oziroma projektu, ki se vsaj 25
odstotkov časa izvaja izven sedeža raziskovalne organizacije, se dodeli:
-
do 5 točk, če se raziskava izvaja v Sloveniji,
toda izven kraja sedeža raziskovalne organizacije, in se člani ekipe vračajo v
kraj bivanja;
-
do 10 točk, če se raziskava izvaja v Sloveniji,
toda izven kraja sedeža raziskovalne organizacije, in člani ekipe prenočujejo v
kraju izvajanja projekta;
-
do 20 točk, če se raziskava izvaja v tujini.
10. člen
(Razvrstitev in točkovanje glede na
opremo)
(1) Glede na opremo in druga sredstva,
potrebna za izvedbo programa oziroma projekta, se dodeli:
-
do 15 točk za kabinetni program oziroma
projekt, če je za izvajanje potrebna računalniška oprema v vrednosti vsaj
50.000 eurov;
-
do 30 točk laboratorijskemu programu oziroma
projektu, kjer je za izvajanje potrebna laboratorijska in računalniška oprema;
-
do 25 točk za terenski program oziroma projekt,
če se na terenu uporablja posebna oprema.
(2) Ne glede na razvrstitev programa
oziroma projekta se dodeli:
-
15 točk, če je za izvedbo programa oziroma
projekta potrebna raziskovalna oziroma infrastrukturna oprema ali osnovna
sredstva (v vrednosti posameznega instrumenta nad 50.000
eurov) in delovanje te opreme ni v celoti pokrito iz proračuna, (oziroma
ustrezno manj, če se sofinancira iz proračuna, npr. za infrastrukturne centre);
-
15 točk, če je za izvedbo programa oziroma
projekta potrebno vzdrževati infrastrukturne objekte (npr. osnovna čreda,
dolgoletni nasadi), pri čemer se ne upoštevajo objekti, ki se posebej
sofinancirajo iz proračuna;
-
5 točk, če se na terenu uporabljajo specialna
prevozna sredstva, kot so terenska vozila, prevozne terenske delovne postaje z
merilno opremo ipd.
11. člen
(Razvrstitev in točkovanje glede na obseg
stroškov)
V zvezi z neposrednimi stroški
materiala in stroški storitev se dodeli:
-
do 15 točk, če so stroški materiala in stroški storitev za izvedbo programa oziroma projekta enaki ali
večji od stroškov za bruto plače izvajalcev;
-
5 točk, če stroški materiala in stroški storitev za izvedbo programa oziroma projekta ne
presegajo stroškov za bruto plače izvajalcev;
-
do 30 točk, če raziskovalno skupino
raziskovalnega projekta oziroma raziskovalnega programa sestavlja več kot
polovica raziskovalcev z najvišjim raziskovalnim nazivom.
12. člen
(Razvrstitev in točkovanje glede na
posebne pogoje)
V zvezi s posebnimi pogoji pri izvajanju
programa oziroma projekta se dodeli:
-
do 5 točk, kadar so
pri izvedbi programa oziroma projekta potrebni posebni zaščitni ukrepi za
raziskovalce zaradi izpostavljanja povečani nevarnosti (radioaktivno sevanje,
delo z nevarnimi snovmi itd.);
-
do 5 točk, kadar so
pri izvedbi programa oziroma projekta potrebni posebni zaščitni ukrepi in
uporaba posebnih zaščitnih sredstev, da se preprečijo škodljivi vplivi na
okolje;
-
do 5 točk, kadar je
izvedba programa oziroma projekta sezonske narave (določen del ali celotno
raziskavo se lahko opravi samo v določenem letnem času);
-
do 5 točk, kadar je določene faze programa oziroma projekta, ki obsegajo več
kot 10 odstotkov časa celotnega programa oziroma projekta, potrebno izvesti v
več izmenskem delu.
13. člen
(Razvrstitev in točkovanje glede na
raziskovalno organizacijo)
(1) Kriterij, ki je vezan na
raziskovalno organizacijo, je stopnja opremljenosti raziskovalne organizacije,
ki se izračuna kot delež osnovnih sredstev v sredstvih raziskovalne
organizacije. Pri izračunu se upoštevajo podatki iz zadnje letne bilance
stanja.
(2) Glede
na ugotovljeno stopnjo opremljenosti se dodeli:
Delež osnovnih sredstev v odstotku
|
Točk
|
do 25
|
8
|
do 55
|
13
|
nad 55
|
18
|
14. člen
(Razvrstitev v cenovno kategorijo)
(1) Zbrane točke po vseh kriterijih se
seštejejo.
(2) Glede na ugotovljeno stopnjo opremljenosti se dodeli:
Seštevek točk
|
Kategorija
|
do 55
|
razred A
|
od 56 do 80
|
razred B
|
od 81 do 110
|
razred C
|
od 111 do 130
|
razred D
|
od 131 do 160
|
razred E
|
nad 160
|
razred F
|
(3) Pri raziskovalnih programih in
raziskovalnih projektih se, glede na izračunano povprečno plačo skladno s to
uredbo in vrednost obračunske točke, določene s to uredbo, k vsoti doda za
plače in prispevke ustrezno število točk. Skupno število točk za posamezno
kategorijo se za raziskovalne programe in raziskovalne projekte oblikuje
ločeno.
(4) Infrastrukturni programi se v
cenovne kategorije ne razvrščajo. Pri plačah pa se skladno s to uredbo določi
povprečno plačo izvajalcev infrastrukturnih programov ter, glede na vrednost
obračunske točke, določi ustrezno število točk.
(5) Cenovna kategorija se lahko spremeni na
predlog izvajalca raziskovalnega programa oziroma raziskovalnega projekta.
(6) Predlog za spremembo cenovne
kategorije raziskovalnega programa oziroma raziskovalnega projekta mora
izvajalec v soglasju z drugimi izvajalci raziskovalnega programa oziroma
soizvajalci raziskovalnega projekta vložiti pri agenciji na obrazcu, ki je kot
priloga 1 sestavni del uredbe.
(7) Sprememba cenovne kategorije se
izvede tako, da se ohrani finančni obseg financiranja posameznega
raziskovalnega programa oziroma raziskovalnega projekta. Pri tem se zaokrožitev
raziskovalnih ur opravi na celo raziskovalno uro, pretvorba v ekvivalent polne
zaposlitve se opravi na dve decimalni mesti natančno.
(8) Sprememba cenovne kategorije, za
katero izvajalec vloži predlog do konca meseca septembra posameznega leta, velja v letu vložitve predloga in do izteka
obdobja financiranja raziskovalnega programa oziroma raziskovalnega projekta.
Če izvajalec vloži predlog po tem roku, velja sprememba z začetkom naslednjega
leta in do izteka obdobja financiranja raziskovalnega programa oziroma
raziskovalnega projekta.
III. CENA EKVIVALENTA POLNE ZAPOSLITVE
14.a člen
(Ekvivalent polne zaposlitve)
(1) Ekvivalent polne zaposlitve pomeni
izvajanje raziskovalne dejavnosti ene osebe za polni delovni čas za eno leto,
kar pomeni 1700 efektivnih ur raziskovalnega dela.
(2) Preračun raziskovalnega dela v
ekvivalent polne zaposlitve se opravi z zaokrožitvijo na dve decimalni mesti.
(3) Oznaka, ki se uporablja za ekvivalent
polne zaposlitve, je FTE.
15. člen
(Elementi za določitev cene)
Povprečna cena ekvivalenta polne zaposlitve
se določi na podlagi dejanske cene dela raziskovalca in dejanskih ostalih
stroškov programa oziroma projekta.
16. člen
(Cena dela raziskovalca)
(1) Pri ceni dela raziskovalca se
upošteva povprečna plača raziskovalcev, vključenih v programe oziroma projekte,
financirane iz proračuna, ter povprečni prispevki delodajalca na izplačane
plače.
(2) Pri ceni dela raziskovalca se pri
izračunu upošteva, da ima posamezni raziskovalec dovoljeno obremenitev največ
en ekvivalent polne zaposlitve za redno delo, za dopolnilno delo pa sorazmeren
del tega obsega, v skladu s predpisi, ki urejajo to področje.
17. člen
(Povprečna plača raziskovalcev na
raziskovalnih programih)
(1) Pri izračunu povprečne plače za
raziskovalce, vključene v raziskovalne programe in financirane iz proračuna, se
upošteva višina osnovne plače, dodatkov in dela plače za delovno uspešnost v
skladu z zakonom in kolektivno pogodbo ter povprečno delovno dobo.
(2) Pri izračunu povprečne plače za
financiranje v tekočem letu se upošteva struktura izvajalcev raziskovalnih
programov v preteklem letu. V izračunu se upoštevajo raziskovalni nazivi,
delovna mesta oziroma nazivi v okviru delovnih mest, izhodiščni plačni razred
ter napredovanje za tri plačne razrede v okviru delovnega mesta oziroma naziva
v okviru delovnega mesta, dovoljen odstotek mase sredstev za izplačilo delovne
uspešnosti in napredovanj, ki velja za zaposlene v javnem sektorju, ter
povprečna delovna doba raziskovalcev, vključenih v raziskovalne programe, ki
znaša 24 let.
18. člen
(Povprečna plača raziskovalcev na
raziskovalnih projektih)
(1) Pri izračunu povprečne plače za
raziskovalce, vključene v raziskovalne projekte, financirane iz sredstev
proračuna, se upošteva višina osnovne plače, dodatkov in dela plače za delovno
uspešnost v skladu z zakonom in kolektivno pogodbo ter povprečno delovno dobo.
(2) Pri izračunu povprečne plače za
financiranje v tekočem letu se upošteva struktura izvajalcev raziskovalnih
projektov v preteklem letu. V izračunu se upoštevajo raziskovalni nazivi,
delovna mesta oziroma nazivi v okviru delovnih mest, izhodiščni plačni razred
ter napredovanje za tri plačne razrede v okviru delovnega mesta oziroma naziva
v okviru delovnega mesta, dovoljen odstotek mase sredstev za izplačilo delovne
uspešnosti in napredovanj, ki velja za zaposlene v javnem sektorju, ter
povprečna delovna doba raziskovalcev, vključenih v raziskovalne programe, ki
znaša 24 let.
19. člen
(Povprečna plača izvajalcev na
infrastrukturnih programih)
(1) Pri izračunu povprečne plače za
izvajalce, vključene v infrastrukturne programe, financirane iz sredstev
proračuna, se upošteva višina osnovne plače, dodatkov in dela plače za delovno
uspešnost v skladu z zakonom in kolektivno pogodbo ter povprečno delovno dobo.
(2) Pri izračunu povprečne plače za
financiranje v tekočem letu se upošteva struktura izvajalcev infrastrukturnih
programov v preteklem letu. V izračunu se upoštevajo nazivi izvajalcev, delovna
mesta oziroma nazivi v okviru delovnih mest, izhodiščni plačni razred ter
napredovanje za tri plačne razrede v okviru delovnega mesta oziroma naziva v
okviru delovnega mesta, dovoljen odstotek mase sredstev za izplačilo delovne
uspešnosti in napredovanj, ki velja za zaposlene v javnem sektorju, ter
povprečna delovna doba izvajalcev, vključenih v infrastrukturne programe, ki
znaša 24 let.
20. člen
(Mentorski dodatek)
Dodatek za mentorstvo mladim raziskovalcem
pripada mentorjem na podlagi kolektivne pogodbe, ki ureja javni sektor (v
nadaljnjem besedilu: kolektivna pogodba). Pri določitvi višine dodatka za
mentorstvo mladim raziskovalcem velja normativ, da se dodatek za mentorstvo
mladim raziskovalcem obračuna v višini ene ure uvajanja enega mladega
raziskovalca dnevno in se za vsakega naslednjega mladega raziskovalca poveča v
sorazmernem deležu, vendar največ za štiri mlade raziskovalce. Sredstva za
mentorski dodatek se prištejejo k obroku za mlade raziskovalce.
21. člen
(Plača mladih raziskovalcev)
Pri določitvi višine
sredstev za plače mladih raziskovalcev se upošteva:
-
višina osnovne plače,
dodatkov in dela plače za delovno uspešnost v skladu z zakonom in kolektivno
pogodbo, ki ureja raziskovalno dejavnost;
-
obdobje treh let v osnovnem plačnem razredu in
eno leto z upoštevanim napredovanjem za dva plačna razreda glede na osnovni
plačni razred za delovno mesto »mladi raziskovalec«, določen s kolektivno
pogodbo, ki ureja raziskovalno dejavnost;
-
povprečni dodatek za delovno dobo za čas
usposabljanja.
22. člen
(Prispevki delodajalca)
Višina prispevkov delodajalca za izplačane
plače se upošteva v zakonsko določeni višini.
23. člen
(Tehnični in strokovni sodelavci)
(1) Če je za izvedbo raziskovalnega
programa oziroma raziskovalnega projekta potrebno sodelovanje tehničnih in
strokovnih sodelavcev, se njihov obseg dela v izračunu skupnega števila
ekvivalenta polne zaposlitve na programu oziroma projektu določi s faktorjem
2/3 (dve tretjini).
(2) Pri posameznem raziskovalnem
programu oziroma raziskovalnem projektu razmerje vsote vseh ekvivalentov polne
zaposlitve za tehnične in strokovne sodelavce ter vsote vseh ekvivalentov polne
zaposlitve za raziskovalce ne sme biti večje kot:
-
A razred 0,10,
-
B razred 0,20,
-
C razred 0,30,
-
D razred 0,35,
-
E razred 0,35,
-
F razred 0,35.
24. člen
(Ostali stroški)
(1) Pri izračunu povprečne cene
ekvivalenta polne zaposlitve se upoštevajo pri neposrednih stroških
materiala in stroških storitev in amortizaciji naslednji
stroški, ki jih je na podlagi knjigovodske listine neposredno ali s pomočjo
verodostojno postavljenih ključev za delitev stroškov mogoče pripisati
posameznemu projektu oziroma programu:
-
neposredni stroški materiala v zvezi z raziskovalnim delom, ki
pomenijo stroške nakupa materiala, polproizvodov in drobnega inventarja,
neposredno potrebnih za izvedbo programa oziroma projekta;
-
neposredni stroški storitev v
zvezi z raziskovanim delom, ki pomenijo stroške potovanj, avtorsko delo in
druge storitve, neposredno potrebne za izvedbo programa oziroma projekta;
-
strošek raziskovalne opreme, ki se prizna v
višini obračunane amortizacije ob upoštevanju obsega uporabljene raziskovalne
opreme, neposredno potrebne za izvedbo posameznega programa oziroma projekta,
razen programa mladih raziskovalcev. Obseg uporabe posamezne raziskovalne
opreme mora raziskovalna organizacija izkazati z evidenco uporabe raziskovalne
opreme.
(2) Sredstva, ki jih raziskovalna
organizacija prejme za pokritje stroškov amortizacije uporabljene raziskovalne
opreme, raziskovalna organizacija v nadaljnjem koraku nameni za nabavo, s
katero nadomesti ali obnovi potrebno raziskovalno opremo. Iz sredstev, ki jih
je raziskovalna organizacija prejela za pokritje stroškov amortizacije, je
raziskovalna organizacija najpozneje v petih letih od zaključka leta, v katerem
je prejela sredstva, dolžna pričeti postopek nakupa nove raziskovalne opreme.
(3) Pri določitvi višine sredstev stroškov
materiala za izvedbo infrastrukturnih programov se upoštevajo
dejanski stroški materiala in stroški storitev. Pri
določitvi višine sredstev za pokrivanje stroškov amortizacije za izvedbo
infrastrukturnih programov se upoštevajo dejanski stroški obnavljanja in
nadomeščanja raziskovalne opreme in drugih osnovnih sredstev, neposredno
potrebnih za izvedbo infrastrukturnih programov.
(4) Pri
določitvi višine sredstev za mlade raziskovalce se stroški materiala in stroški storitev financirajo v višini 60 odstotkov glede na
višino, določeno za posamezno cenovno kategorijo, v ekvivalentu polne
zaposlitve pri raziskovalnih programih oziroma raziskovalnih projektih. Če
razpoložljiva sredstva proračuna ne zadoščajo za pokritje stroškov materiala in
storitev v navedenem obsegu, se delež sorazmerno zniža.
25. člen
(Stroški, ki se pokrivajo v okviru
ustanoviteljskih obveznosti)
(1) Posredni stroški, ki se pokrivajo
v okviru ustanoviteljskih obveznosti, so stroški upravljanja in vodenja, fiksni
stroški delovanja, ki predstavljajo posredne stroške za zagotavljanje pogojev
za izvajanje raziskovalnega dela ter stroški vzdrževanja in obnavljanja
nepremičnin in opreme.
(2) Natančnejšo opredelitev ter način
izračuna višine stroškov, ki se pokrivajo v okviru ustanoviteljskih obveznosti,
predpiše agencija.
26. člen
(Povračila stroškov v zvezi z delom in
drugih osebnih prejemkov)
(1) Povračila stroškov v zvezi z delom
in drugih osebnih prejemkov, so:
-
stroški za prehrano med delom,
-
stroški za prevoz na delo in z dela,
-
regres ter
-
ostali stroški, ki jih opredeljujejo pravni
predpisi, ki urejajo to področje.
(2) Postopek in način izračuna
povračil sredstev v zvezi z delom in drugih osebnih prejemkov iz prejšnjega
odstavka predpiše agencija v skladu z veljavnimi predpisi.
27. člen
(Povprečna cena ekvivalenta polne
zaposlitve)
(1) Povprečna cena enega ekvivalenta
polne zaposlitve se določi za posamezno cenovno kategorijo (A, B, C, D, E in F) na podlagi števila obračunskih
točk, določenih za posamezne elemente cene.
(2) Število obračunskih točk za
posamezne elemente cene glede na kategorijo je:
- za izvajalce raziskovalnih programov:
|
ELEMENT CENE
|
A
|
B
|
C
|
D
|
E
|
F
|
1.
|
Plača
|
124,05
|
124,05
|
124,05
|
124,05
|
124,05
|
124,05
|
2.
|
Prispevki
|
20,00
|
20,00
|
20,00
|
20,00
|
20,00
|
20,00
|
3.
|
Materialni
stroški in storitve
|
35,30
|
49,78
|
66,21
|
82,83
|
98,70
|
114,55
|
4.
|
Amortizacija
|
10,03
|
18,62
|
31,55
|
41,90
|
52,55
|
63,20
|
|
Obračunske
točke
|
189,38
|
212,45
|
241,81
|
268,78
|
295,30
|
321,80
|
- za izvajalce raziskovalnih projektov:
|
ELEMENT CENE
|
A
|
B
|
C
|
D
|
E
|
F
|
1.
|
Plača
|
112,93
|
112,93
|
112,93
|
112,93
|
112,93
|
112,93
|
2.
|
Prispevki
|
18,17
|
18,17
|
18,17
|
18,17
|
18,17
|
18,17
|
3.
|
Materialni
stroški in storitve
|
35,30
|
49,78
|
66,21
|
82,83
|
98,70
|
114,55
|
4.
|
Amortizacija
|
10,03
|
18,62
|
31,55
|
41,90
|
52,55
|
63,20
|
|
Obračunske
točke
|
176,43
|
199,50
|
228,86
|
255,83
|
282,35
|
308,85
|
- za izvajalce infrastrukturnih programov:
|
ELEMENT CENE
|
A
|
B
|
C
|
D
|
E
|
F
|
1.
|
Plača
|
69,40
|
69,40
|
69,40
|
69,40
|
69,40
|
69,40
|
2.
|
Prispevki
|
11,18
|
11,18
|
11,18
|
11,18
|
11,18
|
11,18
|
|
Obračunske
točke
|
80,58
|
80,58
|
80,58
|
80,58
|
80,58
|
80,58
|
(3) Obseg financiranja s strani
agencije, vezan na posameznega raziskovalca, lahko znaša največ en ekvivalent
polne zaposlitve.
28. člen
(Financiranje raziskovalnega projekta,
raziskovalnega programa oziroma usposabljanja mladega raziskovalca brez plače)
(1) Pri določitvi obsega financiranja
raziskovalnega projekta, raziskovalnega programa oziroma usposabljanja mladega
raziskovalca na področju medicine (zdravnik) brez plače se v stroškovnih
elementih ekvivalenta polne zaposlitve odštejeta postavki za plače ter
prispevke za tiste raziskovalce, ki že imajo plačo, financirano iz proračuna,
razen mentorskega dodatka.
(2) Prijavitelj raziskovalnega
projekta oziroma raziskovalnega programa brez plače mora ob prijavi priložiti
finančni načrt izvajanja projekta oziroma programa, s katerim utemelji celoten
obseg zaprošenih sredstev za izvedbo projekta oziroma programa.
29. člen
(Vrednost in sprememba števila obračunskih
točk)
(1) Vrednost obračunske točke se vsako
leto izračuna na novo, tako da se vrednost točke v predhodnem letu indeksira z
rastjo cen življenjskih potrebščin.
(2) Število točk pri stroškovnih
elementih materiala in storitev ter amortizacije se ne
spreminja. Število točk pri stroškovnih elementih plač ter prispevkov se za
posamezno leto izračuna, tako da se povprečna plača, izračunana glede na 17.,
18. in 19. člen te uredbe, deli z vrednostjo obračunske točke.
(3) Spremembo vrednosti točke in
števila točk ter višine financiranja mladih raziskovalce glede na določila te
uredbe izračuna agencija. Na podlagi izračuna direktor agencije sprejme sklep,
ki ga agencija objavi na svoji spletni strani.
30. člen
(Povprečna cena ekvivalenta polne
zaposlitve za sofinanciranje raziskovalnih projektov centrov odličnosti in večstranskih projektov)
(1) Za
določanje obsega sredstev za raziskovalne projekte centrov odličnosti ter za
določanje obsega sredstev za večstranske mednarodne raziskovalne projekte, ki
se sofinancirajo prek mednarodnih organizacij in konzorcijev v okviru Evropske
unije in se zanje upoštevajo nacionalna pravila, se uporablja povprečna cena
ekvivalenta polne zaposlitve za cenovno kategorijo raziskovalnega projekta
cenovne kategorije A, B, C ali D.
(2) V okviru stroškovnih
elementov ekvivalenta polne zaposlitve za sofinanciranje raziskovalnih
projektov, opredeljenih v prejšnjem odstavku, se priznajo tudi posredni stroški
v višini do 20 odstotkov vrednosti cene ekvivalenta polne zaposlitve za cenovno
kategorijo raziskovalnega projekta, pri čemer se ostali štirje elementi cene
ekvivalenta polne zaposlitve znižajo.
(3) (črtan).
IV. SPREMLJANJE PORABE SREDSTEV
31. člen
(Spremljanje porabe sredstev)
Raziskovalna organizacija, v kateri se
programi oziroma projekti izvajajo na podlagi pogodb, mora v letnem poročilu
glede namenske porabe sredstev proračuna priložiti finančni obračun s podano
porabo sredstev po elementih, ki so s to uredbo določeni za določitev cene
ekvivalenta polne zaposlitve.
32. člen
(Namenska poraba)
(1) Namensko porabo sredstev za
izvajanje raziskovalne dejavnosti, financirane iz proračuna, se preveri tako,
da se računovodsko ugotovljena dejanska poraba, ki se izkaže tudi v finančnem
poročilu posameznemu financerju (v nadaljnjem besedilu: financer) za navedene
vrste izdatkov v tabeli v preteklem letu, primerja z nakazanimi sredstvi za
preteklo leto.
(2) Namenska poraba sredstev za
izvajanje programov oziroma projektov se preverja tako, da se računovodsko
izkazana poraba za posamezne stroškovne elemente v strukturi cene ekvivalenta
polne zaposlitve za posamezen program oziroma projekt primerja z nakazanimi
sredstvi programa oziroma projekta.
(3) (črtan).
33. člen
(Dovoljena odstopanja)
(1) V okviru odobrenih sredstev v strukturi programov oziroma
projektov lahko poraba sredstev za plače odstopa do 5 odstotkov pri
razporeditvi raziskovalnih ur na raziskovalce oziroma strokovno tehnične
sodelavce.
(2) V okviru
odobrenih sredstev v strukturi programov oziroma projektov lahko poraba po
posameznih stroškovnih elementih odstopa v breme oziroma korist enega ali več
stroškovnih elementov, pri vsakem največ do 15 odstotkov razen porabe pri
stroškovnem elementu amortizacija, ki lahko odstopa največ do 30 odstotkov.
(3) Poleg
odstopanj, določenih v prejšnjem odstavku, je dovoljen dodaten prenos iz
sredstev namenjenih pokrivanju neposrednih stroškov materiala in
storitev programa oziroma projekta v višini 15 odstotkov ob
pogoju, da gre v celoti za prenos sredstev v korist sredstev za pokrivanje
stroškov amortizacije opreme, neposredno potrebne pri izvedbi programa oziroma
projekta. V tem primeru je dovoljeno odstopanje, določeno v prejšnjem odstavku,
za sredstva za pokrivanje stroškov amortizacije lahko preseženo za preneseni
del iz sredstev za neposredne stroške materiala in storitev.
(4) Dodatno
odstopanje je dovoljeno, kadar na programu oziroma projektu ni izplačanih
avtorskih honorarjev oziroma storitev fizičnim osebam po drugih pogodbah, in
sicer se lahko delež za avtorske honorarje, ki je določen v 35. členu te
uredbe, prenese v plače ter prispevke.
(5) Pri
raziskovalnih programih in raziskovalnih projektih je dodatno dovoljena poraba
sredstev za stroške materiala in storitev ter sredstev
za pokrivanje stroškov amortizacije raziskovalne opreme za pokrivanje fiksnih
stroškov in stroškov upravljanja zavoda, ki so
potrebni za nemoteno izvajanje raziskovalnih programov in raziskovalnih
projektov, pri čemer je potrebno upoštevati, da vsota tega prenosa na nivoju
celotne raziskovalne organizacije ne sme preseči 15
odstotkov. Če je izvajalka univerza, velja omejitev za posamezno
članico. V okviru prenosa sredstev iz tega odstavka je
dovoljeno pokrivanje razlike stroškov šolnin doktorskega študija, ki niso
pokriti iz drugih proračunskih virov, za člane raziskovalnih programov oziroma
člane raziskovalnih projektov, ki so (polno ali delno) zaposleni pri izvajalcu
raziskovalnega programa oziroma raziskovalnega projekta.
(6) Pri programih oziroma projektih je dodatno dovoljena
poraba sredstev za pokrivanje povračil stroškov v zvezi z delom in drugimi
osebnimi prejemki izvajalcev programov in projektov, ki jih financira agencija
v sorazmernem delu glede na obseg financiranja s strani agencije, če obveznosti
niso poravnane iz drugih proračunskih virov.
(7) Če
izvajanje programov oziroma projektov traja več kot eno leto, je dovoljeno ob
koncu poslovnega leta v okviru obdobja izvajanja programov oziroma projektov
izkazati kratkoročno odložene prihodke, skladno z Zakonom o računovodstvu
in/ali Slovenskimi računovodskimi standardi, na način, da se ohrani struktura
in namen v okviru dovoljenih odstopanj, določenih s to uredbo.
(8) Če
raziskovalna organizacija pri izvajanju programa oziroma projekta uporablja
raziskovalno opremo, ki je že v celoti amortizirana in ne more obračunati amortizacije,
oziroma če znesek sredstev, prejetih od financerja, za pokrivanje stroškov
amortizacije presega znesek stroškov amortizacije obračunskega obdobja, se za
razliko prihodkov iz tega naslova oblikuje presežek prihodkov nad odhodki.
Presežek iz tega naslova pa se razporedi za investiranje v nakup raziskovalne
opreme ali sredstva vrne v proračun, skladno z normativnimi akti, ki urejajo
razporejanje presežka prihodkov nad odhodki.
(9) Če pri
izvajanju programov oziroma projektov pride do nižjih stroškov od normiranih,
ki so določeni s to uredbo in iz tega naslova pride do presežka prihodkov nad
odhodki, je dovoljeno presežek, ki nastane iz naslova financiranja programov
oziroma projektov, razporediti za razvoj raziskovalne dejavnosti, in sicer za
investiranje v nakup raziskovalne opreme oziroma presežek vrniti v proračun,
skladno z ustanovitvenimi akti in ostalimi normativnimi akti, ki urejajo
razporejanje presežka prihodkov nad odhodki.
(10) Če se
presežek prihodkov nad odhodki iz naslova izvajanja raziskovalne dejavnosti,
financirane iz proračuna, nameni za nakup raziskovalne opreme, mora biti ta
nakup izveden najpozneje v petih letih od datuma zaključka leta, na katerega se
ugotovljeni presežek nanaša.
(11) O višini presežka, ki je nastal
iz naslova sredstev za izvajanje raziskovalne dejavnosti, financirane iz
proračuna, je raziskovalna organizacija o njegovi razporeditvi in porabi dolžna
poročati financerju.
34. člen
(Odgovornost za porabo sredstev)
Za namensko in učinkovito porabo sredstev,
odobrenih za izvajanje programov in projektov v okviru izvajanja raziskovalne
dejavnosti financiranja iz proračuna, so poleg vodstvenih oseb raziskovalnih
organizacij soodgovorni tudi vodje raziskovalnih programov in projektov oziroma
mentorji mladim raziskovalcem, kar pomeni, da morajo biti vključeni v
načrtovanje porabe, odločanje o porabi ter poročanje.
35. člen
(Izplačila avtorskih honorarjev)
(1) Izvajalci programov oziroma
projektov so dolžni upoštevati omejitve, ki jih v zvezi z opravljanjem dela
preko avtorskih in podjemnih pogodb sprejme Vlada Republike Slovenije ali
Državni zbor Republike Slovenije. Poleg tega pa so izvajalci programov oziroma
projektov dolžni upoštevati tudi omejitve, določene v tem členu.
(2) Iz stroškov materiala in
storitev programa oziroma projekta je za posamezno cenovno
kategorijo dovoljeno izplačati avtorske honorarje oziroma storitve fizičnim
osebam po drugih pogodbah (v nadaljnjem besedilu: avtorski honorarji) do ene
tretjine vrednosti stroškov materiala in storitev
cenovne kategorije C, pod pogojem da delo nima elementov delovnega razmerja.
(3) Izplačila avtorskih honorarjev iz
sredstev za programe oziroma projekte, financirane iz proračuna, niso dovoljena
za zaposlene na raziskovalni organizaciji, razen za direktorje javnih
raziskovalnih zavodov ob izpolnjevanju pogoja, da delo, opredeljeno v avtorski
pogodbi, ne sodi v okvir del in nalog po pogodbi o zaposlitvi.
(4) Posamezna raziskovalna
organizacija, ki izplača avtorski honorar iz sredstev proračuna, prejetih za
izvajanje raziskovalne dejavnosti, mora upoštevati, da je najvišja dovoljena
višina, ki jo lahko posamezniku v letu izplača, do 30 odstotkov vrednosti
plačnega dela ekvivalenta polne zaposlitve.
(5) Če je upravičenec do avtorskega
honorarja zaposleni na raziskovalni organizaciji, mora biti delo, ki je predmet
plačila po avtorski pogodbi, opravljeno izven delovnega časa. Raziskovalna
organizacija je dolžna zagotoviti ustrezne evidence, iz katerih je razvidno, da
je predmetno delo bilo opravljeno izven delovnega časa.
(6) Če raziskovalno delo, ki je
predmet plačila po avtorski pogodbi, nastane z materialnimi sredstvi
raziskovalne organizacije, se stroški materialnih sredstev raziskovalne
organizacije ne smejo vključiti v avtorski honorar.
36. člen
(Ostala odstopanja)
(1) Dodatna odstopanja oziroma
izjeme, poleg navedenih v 33. členu te uredbe, so dovoljena v soglasju s
financerjem, ki se ga izda v obliki sklepa na podlagi utemeljitve, podane
skupaj s finančnim poročilom. Pri tem je potrebno upoštevati, da skupna vsota
porabe sredstev za pokrivanje stroškov materiala in storitev ter stroškov
amortizacije projekta oziroma programa, ki se nameni za pokrivanje fiksnih
stroškov in stroškov upravljanja na nivoju celotne organizacije ali v posamezni
članici, če je izvajalka univerza, ne sme preseči 15 odstotkov teh sredstev,
razen na podlagi predhodnega soglasja agencije.
(2) Izvajanje
raziskovalnih ali infrastrukturnih programov se vsebinsko lahko dopolnjuje z
izvajanjem evropskih in drugih mednarodnih projektov, kar je dovoljeno izkazati
kot njihovo sofinanciranje ob pogoju, da gre za vsebinsko povezane raziskave,
ki se dopolnjujejo, in ne za podvajanje ter da hkrati tako vsebinsko in
finančno povezovanje ni v nasprotju s pravili financerjev teh projektov.
(3) Če je v skupino, ki izvaja raziskovalni projekt ali
raziskovalni program, vključen raziskovalec, ki ima status invalida, je
dovoljeno del sredstev za pokrivanje stroškov materiala in storitev ter
stroškov amortizacije raziskovalne opreme nameniti za nakup pripomočka, ki mu
omogoči nemoteno raziskovalno delo, če za to ni mogoče pridobiti drugih
javnofinančnih sredstev.
IV.a IZVAJANJE DOPOLNILNIH UKREPOV
36.a člen
(izvajanje dopolnilnih ukrepov)
Določbe te uredbe se uporabljajo tudi v primeru, ko je
ministrstvo, pristojno za znanost, izvajalec ukrepov iz Raziskovalne in
inovacijske strategije Slovenije, ukrepov, financiranih iz sredstev evropske
kohezijske politike, in ukrepov, pri katerih je postopek za dodelitev sredstev
izveden na evropski oziroma transnacionalni ravni.
Minister, pristojen za znanost, sprejme program za izvajanje
ukrepov iz prejšnjega odstavka, ki se objavi na spletni strani ministrstva.
Priloga
1: Obrazec za opredelitev cenovne kategorije raziskovalnega programa/projekta
Uredba o normativih in standardih za določanje
sredstev za izvajanje raziskovalne dejavnosti, financirane iz Proračuna
Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 103/11)
vsebuje naslednje prehodne in končni določbi:
»V. PREHODNE DOLOČBE
37. člen
(Pretvorba
raziskovalnih ur v ekvivalent polne zaposlitve)
Za leto 2011 in nadaljnja leta se upošteva,
da ima en ekvivalent polne zaposlitve 1 700 efektivnih raziskovalnih ur.
Pretvorba v ekvivalent polne zaposlitve se opravi z zaokrožitvijo na dve
decimalni mesti.
38. člen
(Vrednost
obračunske točke za leto 2011)
Vrednost obračunske točke za leto 2011
znaša 273,45 eura.
39. člen
(Določitev
cenovnih kategorij)
(1) Za programe oziroma projekte, ki
so ob uveljavitvi te uredbe že uvrščeni v cenovno kategorijo, se za leto 2011
cenovna kategorija ne spremeni.
(2) Če v letu 2012 in nadaljnjih letih
za že potekajoče raziskovalne programe oziroma raziskovalne projekte pride do
spremembe cenovne kategorije, se sprememba kategorije opravi tako, da se ohrani
finančni obseg financiranja. Pri pretvorbi se upošteva obseg sredstev.
Zaokrožitve se opravijo na celo raziskovalno uro, pri pretvorbi v ekvivalent
polne zaposlitve pa na dve decimalni mesti natančno.
40. člen
(Izjema od
začetka uporabe)
(1) 33. člen te uredbe, ki ureja
dodatna odstopanja, se v letu 2011 uporablja za porabo vseh sredstev, prejetih
iz proračuna, za izvajanje programov oziroma projektov za leto 2011.
(2) Četrti odstavek 24. člena te
uredbe se začne uporabljati 1. januarja 2012.
VI. KONČNI DOLOČBI
41. člen
(Prenehanje
veljavnosti)
Z dnem uveljavitve te uredbe preneha
veljati Uredba o normativih in standardih za določanje sredstev za izvajanje
nacionalnega raziskovalnega in razvojnega programa (Uradni list RS, št. 74/04,
32/05, 26/06, 80/07, 89/08 in 102/09).
42. člen
(Začetek
veljavnosti)
Ta uredba začne veljati naslednji dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o
normativih in standardih za določanje sredstev za izvajanje raziskovalne
dejavnosti, financirane iz Proračuna Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 56/12)
vsebuje naslednje prehodne in končno določbo:
»PREHODNE DOLOČBE
8. člen
(Vrednost
obračunske točke za leto 2012)
Vrednost obračunske točke za leto 2012
znaša 278,92 eura.
9. člen
(Določitev
cenovnih kategorij)
(1) Za programe oziroma projekte, ki so ob
uveljavitvi te uredbe že uvrščeni v cenovno kategorijo, se za leto 2011 cenovna
kategorija ne spremeni.
(2) Za programe oziroma projekte, ki
potekajo v letu 2012 in so skladno s to uredbo razvrščeni v cenovne kategorije,
se zniža višina sofinanciranja za leto 2012 za en cenovni razred. Ukrep
znižanja cenovnih razredov ostane do izteka obdobja, določenega za izvajanje
posameznega programa oziroma projekta.
(3) Cenovne kategorije se ne znižajo pri
projektih ciljnih raziskovalnih programov.
(4) Znižanje cenovnih kategorij v programu
mladih raziskovalcev se izvede prvi dan naslednjega meseca po uveljavitvi te
uredbe.
(5) Če se v letu 2012 in nadaljnjih letih
za že potekajoče raziskovalne programe oziroma raziskovalne projekte na predlog
izvajalca cenovna kategorija spremeni, se sprememba kategorije opravi tako, da
se ohrani finančni obseg financiranja. Pri pretvorbi se upošteva obseg sredstev
po izvedenem znižanju cenovnih kategorij. Zaokrožitve se opravijo na celo
raziskovalno uro, pri pretvorbi v ekvivalent polne zaposlitve pa na dve
decimalni mesti natančno.
10. člen
(Zamik uporabe)
3. in 5. člen te uredbe se začneta
uporabljati prvi dan naslednjega meseca po uveljavitvi te uredbe.
KONČNA DOLOČBA
11. člen
(Začetek
veljavnosti)
Ta uredba začne veljati naslednji dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o
normativih in standardih za določanje sredstev za izvajanje raziskovalne
dejavnosti, financirane iz Proračuna Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 15/14)
vsebuje naslednjo končno določbo:
»5. člen
Ta uredba začne veljati naslednji dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o
normativih in standardih za določanje sredstev za izvajanje raziskovalne
dejavnosti, financirane iz Proračuna Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 103/15)
vsebuje naslednjo prehodno in končno določbo:
»PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA
11. člen
Določbe drugega odstavka 6. člena,
tretjega odstavka 7. člena in drugega odstavka 9. člena te uredbe se
uporabljajo tudi za vsa sredstva, dodeljena za leto 2015.
12. člen
(začetek
veljavnosti)
Ta uredba začne veljati naslednji dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o
normativih in standardih za določanje sredstev za izvajanje raziskovalne
dejavnosti, financirane iz Proračuna Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 27/17)
vsebuje naslednji prehodni in končno določbo:
»PREHODNI IN KONČNA DOLOČBA
7. člen
Ne glede na novo določbo osmega odstavka
14. člena uredbe lahko izvajalci za leto 2017 uveljavljajo spremembo cenovne
kategorije raziskovalnega programa oziroma raziskovalnega projekta v 30 dneh po
uveljavitvi te uredbe.
8. člen
Določba spremenjenega 21. člena uredbe se
uporablja tudi za sredstva, dodeljena za leto 2017.
9. člen
Ta uredba začne veljati naslednji dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Uredba o spremembah Uredbe o normativih in
standardih za določanje sredstev za izvajanje raziskovalne dejavnosti,
financirane iz Proračuna Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 9/18)
vsebuje naslednjo končno določbo:
»KONČNA DOLOČBA
3. člen
Ta uredba začne veljati naslednji dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Uredba o spremembah Uredbe o normativih in
standardih za določanje sredstev za izvajanje raziskovalne dejavnosti,
financirane iz Proračuna Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 62/19)
vsebuje naslednjo prehodno in končno določbo:
»PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA
6. člen
(Sprememba cenovne kategorije za leto 2019)
Predlog za spremembo cenovne kategorije
raziskovalnega programa oziroma projekta se lahko za leto 2019 vloži do konca
novembra 2019.
7. člen
(Začetek veljavnosti)
Ta uredba začne veljati naslednji dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Uredba o spremembah in dopolnitvi Uredbe o
normativih in standardih za določanje sredstev za izvajanje raziskovalne
dejavnosti, financirane iz Proračuna Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 105/20)
vsebuje naslednjo končno določbo:
»KONČNA DOLOČBA
3. člen
Ta uredba začne veljati petnajsti dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.