Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o izvajanju ukrepa naložbe v osnovna sredstva in podukrepa podpora za naložbe v gozdarske tehnologije ter predelavo, mobilizacijo in trženje gozdarskih proizvodov iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014–2020

Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače.

Neuradno prečiščeno besedilo Uredbe o izvajanju ukrepa naložbe v osnovna sredstva in podukrepa podpora za naložbe v gozdarske tehnologije ter predelavo, mobilizacijo in trženje gozdarskih proizvodov iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014–2020 obsega:

-        Uredbo o izvajanju ukrepa naložbe v osnovna sredstva in podukrepa podpora za naložbe v gozdarske tehnologije ter predelavo, mobilizacijo in trženje gozdarskih proizvodov iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014–2020 (Uradni list RS, št. 104/15 z dne 28. 12. 2015),

-        Uredbo o spremembah in dopolnitvah Uredbe o izvajanju ukrepa naložbe v osnovna sredstva in podukrepa podpora za naložbe v gozdarske tehnologije ter predelavo, mobilizacijo in trženje gozdarskih proizvodov iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014–2020 (Uradni list RS, št. 32/16 z dne 6. 5. 2016),

-        Uredbo o spremembah in dopolnitvah Uredbe o izvajanju ukrepa naložbe v osnovna sredstva in podukrepa podpora za naložbe v gozdarske tehnologije ter predelavo, mobilizacijo in trženje gozdarskih proizvodov iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014–2020 (Uradni list RS, št. 66/16 z dne 21. 10. 2016),

-        Uredbo o spremembi Uredbe o izvajanju ukrepa naložbe v osnovna sredstva in podukrepa podpora za naložbe v gozdarske tehnologije ter predelavo, mobilizacijo in trženje gozdarskih proizvodov iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014–2020 (Uradni list RS, št. 14/17 z dne 24. 3. 2017),

-        Uredbo o spremembah in dopolnitvah Uredbe o izvajanju ukrepa naložbe v osnovna sredstva in podukrepa podpora za naložbe v gozdarske tehnologije ter predelavo, mobilizacijo in trženje gozdarskih proizvodov iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014–2020 (Uradni list RS, št. 38/17 z dne 14. 7. 2017),

-        Popravek Uredbe o spremembah in dopolnitvah Uredbe o izvajanju ukrepa naložbe v osnovna sredstva in podukrepa podpora za naložbe v gozdarske tehnologije ter predelavo, mobilizacijo in trženje gozdarskih proizvodov iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014–2020 (Uradni list RS, št. 40/17 z dne 21. 7. 2017),

-        Uredbo o spremembah in dopolnitvah Uredbe o izvajanju ukrepa naložbe v osnovna sredstva in podukrepa podpora za naložbe v gozdarske tehnologije ter predelavo, mobilizacijo in trženje gozdarskih proizvodov iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014–2020 (Uradni list RS, št. 19/18 z dne 23. 3. 2018),

-        Uredbo o spremembah in dopolnitvah Uredbe o izvajanju ukrepa naložbe v osnovna sredstva in podukrepa podpora za naložbe v gozdarske tehnologije ter predelavo, mobilizacijo in trženje gozdarskih proizvodov iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014–2020 (Uradni list RS, št. 82/18 z dne 21. 12. 2018).

UREDBA

o izvajanju ukrepa naložbe v osnovna sredstva in podukrepa podpora za naložbe v gozdarske tehnologije ter predelavo, mobilizacijo in trženje gozdarskih proizvodov iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014–2020

(neuradno prečiščeno besedilo št. 6)

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(vsebina)

(1) Ta uredba ureja izvajanje ukrepa naložbe v osnovna sredstva in podukrepa podpora za naložbe v gozdarske tehnologije ter predelavo, mobilizacijo in trženje gozdarskih proizvodov iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014–2020, ki je potrjen z Izvedbenim sklepom Komisije z dne 13. februarja 2015 o odobritvi Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za podporo iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja, št. CCI 2014 SI 06 RD NP 0012020, zadnjič spremenjenim z Izvedbenim sklepom Komisije št. C(2018)6959 z dne 17. oktobra 2018 o odobritvi spremembe Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za podporo iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja in o spremembi Izvedbenega sklepa C(2015)849 z dne 13. februarja 2015 (v nadaljnjem besedilu: PRP 2014–2020). PRP 2014–2020 je dostopen na spletni strani Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (v nadaljnjem besedilu: MKGP) ter na spletni strani programa razvoja podeželja (http://www.program-podezelja.si).

(2) Ta uredba za ukrep in podukrep iz prejšnjega odstavka določa namen podpore, upravičence, upravičene stroške, pogoje za dodelitev sredstev, merila za ocenjevanje vlog, pogoje za izplačilo sredstev, obveznosti, finančne določbe, splošne in skupne določbe:

1.      za izvajanje:

-  Uredbe (EU) št. 1303/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o skupnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu, Evropskem kmetijskem skladu za razvoj podeželja in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo, o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo ter o razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1083/2006 (UL L št. 347 z dne 20. 12. 2013, str. 320), zadnjič spremenjene z Uredbo (EU) 2018/1719 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. novembra 2018 o spremembi Uredbe (EU) št. 1303/2013 glede virov za ekonomsko, socialno in teritorialno kohezijo ter virov za cilj „naložbe za rast in delovna mesta“ (UL L št. 291 z dne 16. 11. 2018, str. 5), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 1303/2013/EU);

-  Uredbe (EU) št. 1305/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 (UL L št. 347 z dne 20. 12. 2013, str. 487), zadnjič spremenjene z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2018/162 z dne 23. novembra 2017 o spremembi Priloge I k Uredbi (EU) št. 1305/2013 Evropskega parlamenta in Sveta ter prilog II in III k Uredbi (EU) št. 1307/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L št. 30 z dne 2. 2. 2018, str. 6), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 1305/2013/EU);

-  Uredbe (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o financiranju, upravljanju in spremljanju skupne kmetijske politike in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 352/78, (ES) št. 165/94, (ES) št. 2799/98, (EC) No 814/2000, (ES) št. 1290/2005 in (ES) št. 485/2008 (UL L št. 347 z dne 20. 12. 2013, str. 549), zadnjič spremenjene z Uredbo (EU) 2017/2393 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 2017 o spremembi uredb (EU) št. 1305/2013 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP), (EU) št. 1306/2013 o financiranju, upravljanju in spremljanju skupne kmetijske politike, (EU) št. 1307/2013 o pravilih za neposredna plačila kmetom na podlagi shem podpore v okviru skupne kmetijske politike, (EU) št. 1308/2013 o vzpostavitvi skupne ureditve trgov kmetijskih proizvodov in (EU) št. 652/2014 o določbah za upravljanje odhodkov v zvezi s prehransko verigo, zdravjem in dobrobitjo živali ter v zvezi z zdravjem rastlin in rastlinskim razmnoževalnim materialom (UL L št. 350 z dne 29. 12. 2017, str. 15), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 1306/2013/EU)

-  Uredbe (EU) št. 1310/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o določitvi nekaterih prehodnih določb glede podpore za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP), o spremembi Uredbe (EU) št. 1305/2013 Evropskega parlamenta in Sveta glede sredstev in njihove razdelitve za leto 2014 in o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 73/2009 in uredb (EU) št. 1307/2013, (EU) št. 1306/2013 in (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z njihovo uporabo v letu 2014 (UL L št. 347 z dne 20. 12. 2013, str. 865), zadnjič popravljene s Popravkom (UL L št. 130 z dne 19. 5. 2016, str. 12), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 1310/2013/EU);

-  Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 640/2014 z dne 11. marca 2014 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta glede integriranega administrativnega in kontrolnega sistema, pogojev za zavrnitev ali ukinitev plačil in za upravne kazni, ki se uporabljajo za neposredna plačila, podporo za razvoj podeželja in navzkrižno skladnost (UL L št. 181 z dne 20. 6. 2014, str. 48), zadnjič spremenjene z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2017/723 z dne 16. februarja 2017 o spremembi Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 640/2014 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta glede integriranega administrativnega in kontrolnega sistema, pogojev za zavrnitev ali ukinitev plačil in za upravne kazni, ki se uporabljajo za neposredna plačila, podporo za razvoj podeželja in navzkrižno skladnost (UL L št. 107 z dne 25. 4. 2017, str. 1), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 640/2014/EU);

-  Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 807/2014 z dne 11. marca 2014 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 1305/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) in o uvedbi prehodnih določb (UL L št. 227 z dne 31. 7. 2014, str. 1), zadnjič spremenjene z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2015/1367 z dne 4. junija 2015 o spremembi Delegirane uredbe (EU) št. 807/2014 glede prehodnih določb o programih za razvoj podeželja za obdobje 2007-2013 (UL L št. 211 z dne 8. 8. 2015, str. 7), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 807/2014/EU);

-  Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 808/2014 z dne 17. julija 2014 o določitvi pravil za uporabo Uredbe (EU) št. 1305/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) (UL L št. 227 z dne 31. 7. 2014, str. 18), zadnjič spremenjene z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2018/1077 z dne 30. julija 2018 o spremembi Izvedbene uredbe (EU) št. 808/2014 o določitvi pravil za uporabo Uredbe (EU) št. 1305/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) (UL L št. 194 z dne 31. 7. 2018, str. 44), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 808/2014/EU) in

-  Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 809/2014 z dne 17. julija 2014 o pravilih za uporabo Uredbe (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z integriranim administrativnim in kontrolnim sistemom, ukrepi za razvoj podeželja in navzkrižno skladnostjo (UL L št. 227 z dne 31. 7. 2014, str. 69), zadnjič spremenjene z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2018/746 z dne 18. maja 2018 o spremembi Izvedbene uredbe (EU) št. 809/2014 glede spremembe zbirnih vlog in zahtevkov za plačilo ter pregledov (UL L št. 125 z dne 22. 5. 2018, str. 1), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 809/2014/EU);

2.      v skladu z:

-  Uredbo Komisije (EU) št. 1407/2013 z dne 18. decembra 2013 o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije pri pomoči de minimis (UL L št. 352 z dne 24. 12. 2013, str. 1; v nadaljnjem besedilu: Uredba 1407/2013/EU);

-  Uredbo Komisije (EU) št. 702/2014 z dne 25. junija 2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči v kmetijskem in gozdarskem sektorju ter na podeželju za združljive z notranjim trgom z uporabo členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije (UL L št. 193 z dne 1. 7. 2014, str. 1), zadnjič spremenjene z Uredbo Komisije (EU) 2017/1084 z dne 14. junija 2017 o spremembi Uredbe (EU) št. 651/2014, kar zadeva pomoč za pristaniško in letališko infrastrukturo, pragove za priglasitev za pomoč za kulturo in ohranjanje kulturne dediščine in pomoč za športno in večnamensko rekreacijsko infrastrukturo ter sheme regionalne pomoči za tekoče poslovanje za najbolj oddaljene regije, in o spremembi Uredbe (EU) št. 702/2014, kar zadeva izračun upravičenih stroškov (UL L št. 156 z dne 20. 6. 2017, str. 1), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 702/2014/EU), in

-  Smernicami Evropske unije o državni pomoči v kmetijskem in gozdarskem sektorju ter na podeželju za obdobje od 2014 do 2020 (UL C št. 204 z dne 1. 7. 2014, str. 1), zadnjič spremenjenimi z Obvestilom Komisije o spremembi Smernic Evropske unije o državni pomoči v kmetijskem in gozdarskem sektorju ter na podeželju za obdobje od 2014 do 2020 (UL C št. 139 z dne 20. 4. 2018, str. 3), (v nadaljnjem besedilu: Smernice za kmetijstvo, gozdarstvo in podeželje).

2. člen

(pomen izrazov)

Izrazi, uporabljeni v tej uredbi, pomenijo:

1.      datum dodelitve podpore iz 29. točke 2. člena Uredbe 702/2014/EU in 21. točke pod (35) Smernic za kmetijstvo, gozdarstvo in podeželje ter iz četrtega odstavka 3. člena Uredbe 1407/2013/EU je datum izdaje odločbe o pravici do sredstev po tej uredbi;

2.      polna delovna moč (v nadaljnjem besedilu: PDM) je obseg dela 1.800 ur letno;

3.      izračunana vrednost PDM iz prejšnje točke na kmetiji predstavlja naslednje vrednosti:

-  oseba, ki je pokojninsko, invalidsko in zdravstveno zavarovana iz naslova opravljanja kmetijske dejavnosti (1 PDM),

-  oseba, ki je za polni delovni čas zaposlena na kmetiji (1 PDM),

-  osebi, ki je za krajši delovni čas zaposlena na kmetiji se PDM izračuna glede na število ur zaposlitve,

-  član kmetije, ki je brezposelna oseba po zakonu, ki ureja trg dela, in je zdravstveno zavarovan iz naslova opravljanja kmetijske dejavnosti (0,8 PDM),

-  član kmetije, ki je brezposelna oseba po zakonu, ki ureja trg dela (0,5 PDM),

-  član kmetije, ki ni v delovnem razmerju na kmetiji (0,5 PDM),

-  član kmetije, ki je študent ali študentka (0,3 PDM),

-  član kmetije, ki je upokojenec ali upokojenka (0,3 PDM),

-  član kmetije, ki je dijak ali dijakinja (0,2 PDM);

4.      za eno PDM pri pravnih osebah in samostojnem podjetniku posamezniku se upošteva:

-  ena oseba v delovnem razmerju za polni delovni čas oziroma

-  oseba, ki je nosilec dejavnosti;

5.      glava velike živine (v nadaljnjem besedilu: GVŽ) je ekvivalent, ki se izračuna iz koeficientov za izračun GVŽ za posamezne vrste in kategorije rejnih živali iz priloge I Pravilnika o Evidenci imetnikov rejnih živali in Evidenci rejnih živali (Uradni list RS, št. 87/14 in 15/16);

6.      glavni posevek je kmetijska rastlina, ki je na kmetijski površini pretežni del obdobja, določenega za izpolnjevanje diverzifikacije kmetijskih rastlin iz predpisa, ki ureja sheme neposrednih plačil;

7.      kmetijski proizvod je proizvod iz 4. točke 2. člena Uredbe 702/2014/EU, in iz 3. točke pod (35) Smernic za kmetijstvo, gozdarstvo in podeželje;

8.      metodologija Farm Accountancy Data Network (v nadaljnjem besedilu: FADN) je v skladu s pravilnikom, ki ureja delovanje mreže za zbiranje računovodskih podatkov o dohodkih in poslovanju kmetijskih gospodarstev, ki vodijo kmetijsko knjigovodstvo po metodologiji FADN opredeljeni način in oblika zapisovanja računovodskih podatkov;

9.      mikro, mala in srednja podjetja (v nadaljnjem besedilu: MSP) so podjetja, ki izpolnjujejo merila iz Priloge I k Uredbi 702/2014/EU;

10.   obseg primerljivih kmetijskih površin (v nadaljnjem besedilu: PKP) je obseg površin, ki se izračuna na podlagi dejanske vrste rabe GERK-a iz pravilnika, ki ureja register kmetijskih gospodarstev (v nadaljnjem besedilu: RKG), pri čemer se za 1 ha PKP šteje:

-  1 ha njivskih površin z naslednjimi vrstami rabe GERK: 1100-njiva, 1131-začasno travinje, 1150-njiva za rejo polžev, 1161-hmeljišče v premeni, 1170-jagode na njivi in 1610-kmetijsko zemljišče v pripravi,

-  2 ha površin z naslednjimi vrstami rabe GERK: 1222-ekstenzivni sadovnjak, 1300-trajni travnik in 1320-travinje z razpršenimi neupravičenimi značilnostmi,

-  0,25 ha trajnih nasadov z naslednjimi vrstami rabe GERK: 1221-intenzivni sadovnjak, 1211-vinograd, 1230-oljčnik, 1212-matičnjak, 1160-hmeljišče, 1180-trajne rastline na njivskih površinah, 1181-trajne rastline na njivskih površinah, kjer pridelava ni v tleh in 1240-ostali trajni nasadi (za hitro rastoče panjevce se upoštevajo le nasadi hitro rastočega panjevca iz predpisa, ki ureja neposredna plačila),

-  0,1 ha rastlinjakov z naslednjimi vrstami rabe GERK: 1190-rastlinjak, 1192-rastlinjak s sadnimi rastlinami in 1191-rastlinjak, kjer pridelava ni v tleh,

-  8 ha plantaže gozdnega drevja z naslednjo vrsto rabe GERK: 1420-plantaže gozdnega drevja;

11.   vrsta rabe GERK in obseg površin iz prejšnje točke sta razvidna iz zbirne vloge, ki je vložena v letu, določenem v javnem razpisu, razen vrste rabe GERK 1181-trajne rastline na njivskih površinah, kjer pridelava ni v tleh, 1191-rastlinjak, kjer pridelava ni v tleh, 1240-ostali trajni nasadi in 1420-plantaže gozdnega drevja, ki je razvidna iz RKG na dan oddaje zbirne vloge, ki je vložena v letu, določenem v javnem razpisu;

12.   za 1 ha PKP se poleg površin iz 11. točke tega člena šteje tudi 0,1 ha proizvodnih površin pri pridelavi gob, gobjega micelija ali substrata, pri čemer se upošteva obseg proizvodnih površin na dan oddaje zbirne vloge iz prejšnje točke;

13.   podjetje v težavah je podjetje iz 14. točke 2. člena Uredbe 702/2014/EU in iz 15. točke pod (35) Smernic za kmetijstvo, gozdarstvo in podeželje;

14.   zagotavljanje standardno obdelanih podatkov FADN je zagotavljanje predpisanih podatkov v skladu s pravilnikom, ki ureja delovanje mreže za zbiranje računovodskih podatkov o dohodkih in poslovanju kmetijskih gospodarstev, ki vodijo kmetijsko knjigovodstvo po metodologiji FADN in izračunanih standardnih rezultatov, kot so določeni v dokumentu Evropske komisije Opredelitev spremenljivk, ki se uporabljajo pri standardnih rezultatih FADN od obračunskega leta 2014 št. RI/CC 1750, ki je dostopen na spletni strani MKGP;

15.   predelava kmetijskih proizvodov v kmetijske proizvode pomeni predelavo iz 6. točke 2. člena Uredbe 702/2014/EU in iz 11. točke pod (35) Smernic za kmetijstvo, gozdarstvo in podeželje;

16.   predelava kmetijskih proizvodov v nekmetijske proizvode pomeni predelavo iz 56. točke 2. člena Uredbe 702/2014/EU in iz 75. točke pod (35) Smernic za kmetijstvo, gozdarstvo in podeželje;

17.   socialno podjetje je podjetje iz zakona, ki ureja socialno podjetništvo;

18.   trajni nasadi so sadovnjaki, vinogradi, oljčniki, hmeljišča, trsnice, matičnjaki, drevesnice, nasadi trajnih rastlin na njivskih površinah ter nasadi jagod;

19.   trženje kmetijskih proizvodov pomeni trženje iz 7. točke 2. člena Uredbe 702/2014/EU in z 12. točke pod (35) Smernic za kmetijstvo, gozdarstvo in podeželje;

20.   ureditev objekta je novogradnja, rekonstrukcija, sprememba namembnosti, ki je povezana z rekonstrukcijo objekta, in odstranitev objekta v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov;

21.   velika podjetja so podjetja iz 26. točke 2. člena Uredbe 702/2014/EU;

22.   skupna priznana vrednost naložbe je celotna vrednost naložbe brez davka na dodano vrednost, ki jo upravičenec navede v vlogi na javni razpis;

23.   enotno podjetje je enotno podjetje iz drugega odstavka 2. člena Uredbe 1407/2013/EU;

24.   degustacijski prostor je prostor, v katerem se izvaja predstavitev oziroma pokušnja kmetijskih proizvodov iz lastne pridelave oziroma predelave, ki so predmet trženja iz 19. točke tega odstavka.

3. člen

(pristojni organi in odbor)

(1) Organ upravljanja PRP 2014–2020 (v nadaljnjem besedilu: OU) iz drugega odstavka 65. člena Uredbe 1305/2013/EU je MKGP. Naloge OU opravljata MKGP in Agencija Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja (v nadaljnjem besedilu: ARSKTRP).

(2) Akreditirana plačilna agencija iz drugega odstavka 65. člena Uredbe 1305/2013/EU je ARSKTRP.

(3) Certifikacijski organ iz drugega odstavka 65. člena Uredbe 1305/2013/EU je Urad Republike Slovenije za nadzor proračuna, ki je organ v sestavi Ministrstva za finance.

(4) Odbor za spremljanje iz drugega odstavka 47. člena Uredbe 1303/2013/EU je odbor za spremljanje Programa razvoja podeželja Republike Slovenije.

4. člen

(vrste ukrepov, podukrepov in operacij)

S to uredbo se v okviru:

1.      ukrepa naložbe v osnovna sredstva iz 17. člena Uredbe 1305/2013/EU ureja izvajanje podukrepov:

a)    podpora za naložbe v kmetijska gospodarstva;

b)    podpora za naložbe v predelavo, trženje oziroma razvoj kmetijskih proizvodov;

c)    podpora za naložbe v infrastrukturo, povezano z razvojem, posodabljanjem ali prilagajanjem kmetijstva in gozdarstva z naslednjimi vrstami operacijami:

-  izvedba agromelioracij na komasacijskih območjih,

-  gradnja namakalnih sistemov, ki so namenjeni več uporabnikom,

-  tehnološke posodobitve namakalnih sistemov, ki so namenjeni več uporabnikom,

-  ureditev gozdne infrastrukture;

2.      podukrepa podpora za naložbe v gozdarske tehnologije ter predelavo, mobilizacijo in trženje gozdarskih proizvodov iz 26. člena Uredbe 1305/2013/EU ureja izvajanje operacij:

-  naložbe v nakup nove mehanizacije in opreme za sečnjo in spravilo lesa,

-  naložbe v pred-industrijsko predelavo lesa.

II. PODROBNEJŠE DOLOČBE ZA IZVAJANJE PODUKREPOV IN OPERACIJ

1. Podpora za naložbe v kmetijska gospodarstva

5. člen

(namen podpore, cilji in vrste naložb)

(1) Podpora iz 1. točke pod a) 4. člena te uredbe je namenjena naslednjim vrstam naložb kmetijskih gospodarstev v lastno primarno pridelavo kmetijskih proizvodov iz Priloge I Pogodbe o delovanju Evropske unije (UL C št. 202 z dne 7. 6. 2016, str. 47; v nadaljnjem besedilu: Priloga I k Pogodbi):

1.      naložbe v izvajanje tehnoloških izboljšav na področju higiene, varovanja okolja in varnosti pri delu ter znižanju stroškov pridelave (ureditev gospodarskih poslopij, ureditev greznic in čistilnih naprav, nakup opreme in naprav, ki povečujejo varnost pri delu, nakup specialne kmetijske mehanizacije, ki omogoča manjšo rabo FFS, ureditev trajnih nasadov z vidika uvajanja tržno primernejših sort in izboljšanja tehnologije pridelave, ureditev zasebnih namakalnih sistemov, ki imajo enega uporabnika (v nadaljnjem besedilu: ZNS), ter nakup namakalne opreme);

2.      naložbe v izvajanje pridelave ekoloških in drugih proizvodov iz shem kakovosti (ureditev hlevov in drugih gospodarskih poslopij, ureditev hlevskih izpustov in proste reje, nakup specialne kmetijske mehanizacije in strojne opreme, ureditev trajnih nasadov za izvajanje ekološke pridelave, ureditev ZNS ter nakup namakalne opreme);

3.      naložbe v prilagoditev kmetijskih gospodarstev zahtevam kmetovanja na gorskih območjih (nakup specialne kmetijske mehanizacije za kmetovanje na strmih terenih, ureditev pašnikov in obor za rejo domačih živali oziroma gojene divjadi, izvedba agromelioracij, ureditev hlevov ter zaščita čebeljih panjev pred medvedi, ureditev trajnih nasadov, ureditev cestnih, vodnih oziroma vodovodnih ter energetskih priključkov do javne infrastrukture, ureditev ZNS na gorskih območjih ter nakup namakalne opreme);

4.      naložbe v prilagoditev kmetijskih gospodarstev podnebnim spremembam (nakup in postavitev mrež proti toči, nakup in postavitev rastlinjakov in pripadajoče opreme, ureditev ZNS ter nakup namakalne opreme);

5.      naložbe v prilagoditev kmetijskih gospodarstev izvajanju nadstandardnih zahtev na področju zaščite rejnih živali (ureditev hlevov in nakup pripadajoče opreme);

6.      naložbe v povečanje učinkovite rabe energije (v nadaljnjem besedilu: URE) ter spodbujanje ponudbe in uporabe obnovljivih virov energije (v nadaljnjem besedilu: OVE) za lastne potrebe kmetijskega gospodarstva (naložbe v ureditev objektov oziroma nakup opreme za posodobitev energetsko učinkovitih ogrevalnih sistemov, naložbe v zmanjšanje toplotnih izgub pri gradnjah objektov z uporabo materialov z večjo toplotno izolativnostjo ter nakup energetsko varčnejše opreme, naložbe v proizvodnjo električne in toplotne energije) in

7.      naložbe v izboljšanje učinkovitosti rabe živinskih gnojil in zmanjšanje emisij toplogrednih plinov in amonijaka (gradnja objektov za skladiščenje živinskih gnojil, nakup in postavitev mobilnih objektov in nakup pripadajoče opreme za skladiščenje živinskih gnojil, zatesnitev odprtih lagun za skladiščenje živinskih gnojil, nakup specialne kmetijske mehanizacije za racionalno rabo dušika, gradnja kompostarn, ureditev hlevov in nakup opreme za živinske izločke) ter prilagoditev kmetijskih gospodarstev na zahteve kmetovanja na vodovarstvenih območjih skladno z zahtevami predpisov Vlade Republike Slovenije, ki urejajo vodovarstvena območja (v nadaljnjem besedilu: vodovarstvena območja).

(2) Naložbe iz prejšnjega odstavka se glede na cilje iz PRP 2014-2020 delijo na:

1.      naložbe v prestrukturiranje kmetijskih gospodarstev, kjer kmetijstvo ni poglavitni vir dohodka, imajo majhno udeležbo na trgu in bodo šele z naložbo iz tega podukrepa postala gospodarsko vitalna. Naložbe v prestrukturiranje kmetijskih gospodarstev so naložbe do vključno 50.000 eurov skupne priznane vrednosti;

2.      naložbe v izboljšanje konkurenčnosti kmetijskih gospodarstev, ki se podpirajo zaradi naslednjih ciljev:

a)    dvig produktivnosti,

b)    povečanje stroškovne učinkovitosti,

c)    povečanje higiene in kakovosti ter doseganje višje dodane vrednosti kmetijskih proizvodov,

č)    prilagoditev kmetijskih gospodarstev nadstandardnim zahtevam dobrobiti živali ter

d)    prilagoditev kmetijskih gospodarstev horizontalnim ciljem, povezanim z inovacijami, okoljem in blažitvijo podnebnih sprememb, zlasti pa v:

-     zmanjševanje toplogrednih plinov in amonijaka iz kmetijske proizvodnje, predvsem živinoreje,

-     prilagajanje kmetijskih gospodarstev podnebnim spremembam,

-     povečanje energetske učinkovitosti, vključno z večjo rabo lesa,

-     uvajanje OVE,

-     zmanjšanje oziroma učinkovitejšo rabo fitofarmacevtskih sredstev in gnojil (naprave za nanašanje FFS z zmanjšanjem zanosa in razkuževanje semena ter naprave za mehansko zatiranje škodljivih organizmov),

-     racionalnejšo rabo vode in drugih surovin ter v ureditev čistilnih in varčevalnih tehnologij (zbiranje meteorne vode, zamenjava namakalne opreme ter zmanjšanje porabe vode pri tehnoloških posodobitvah obstoječih ZNS) na kmetijskem gospodarstvu,

-     prilagoditev kmetovanja na okoljsko občutljivih območjih, pomembnih z vidika varovanja naravnih virov (zlasti vode, tal in biotske raznovrstnosti),

-     ureditev nasadov večletnih rastlin, ki so odporne na bolezni, pozebo oziroma na sušo,

-     izvajanje ekološke pridelave hrane;

3.      naložbe v prilagoditev standardom Evropske unije, ki se uporabljajo za kmetijsko proizvodnjo, vključno s standardom varstva pri delu, do katerih je upravičen mladi kmet;

4.      naložbe v ureditev objektov za skladiščenje živinskih gnojil;

5.      naložbe, namenjene prvi prodaji kmetijskih proizvodov iz lastne primarne pridelave prodajnemu posredniku ali predelovalcu, in dejavnosti, s katerimi se proizvod pripravi za tako prvo prodajo.

(3) Naložbe iz prvega odstavka tega člena se izvajajo kot individualne naložbe, ki so naložbe, ki jih izvaja nosilec posameznega kmetijskega gospodarstva ali kolektivne naložbe, ki jih izvajajo subjekti iz sedmega odstavka 6. člena te uredbe, razen če ni s to uredbo drugače določeno.

(4) Primarna pridelava kmetijskih proizvodov iz prvega odstavka tega člena se podrobneje opredeli v javnem razpisu.

6. člen

(upravičenec)

(1) Upravičenec do podpore za naložbe v kmetijska gospodarstva je nosilec kmetijskega gospodarstva, ki je vpisan v RKG in opravlja kmetijsko dejavnost v Republiki Sloveniji.

(2) Če je upravičenec iz prejšnjega odstavka mladi kmet se za namen tega podukrepa šteje, da je mladi kmet fizična oseba, ki je prvič vpisana kot nosilec kmetijskega gospodarstva v RTG v obdobju pet let pred oddajo vloge na javni razpis in je ob vložitvi te vloge:

-        stara od 18 let do vključno 40 let in

-        ima ustrezno poklicno znanje in usposobljenost kot sta opredeljena v predpisu, ki ureja izvajanje podukrepa pomoč za zagon dejavnosti za mlade kmete iz PRP 2014–2020.

(3) Če je fizična oseba iz prejšnjega odstavka samostojni podjetnik posameznik, se pogoji iz prejšnjega odstavka nanašajo na samostojnega podjetnika posameznika.

(4) Ne glede na določbe drugega odstavka tega člena, se za mladega kmeta šteje tudi pravna oseba, ki je nosilec kmetijskega gospodarstva in izključni lastnik vseh nepremičnin, ki sestavljajo kmetijsko gospodarstvo, pri čemer nadzor nad to pravno osebo v skladu z drugim odstavkom 2. člena Uredbe 807/2014/EU izvaja fizična oseba iz drugega odstavka tega člena, ki izpolnjuje pogoje iz prve in druge alineje drugega odstavka tega člena.

(5) Šteje se, da je pogoj glede nadzora nad pravno osebo iz prejšnjega odstavka izpolnjen, če je fizična oseba iz drugega odstavka tega člena v obdobju petih let pred vložitvijo vloge na javni razpis prvič postala član poslovodstva in ima v tem obdobju vsaj 50 odstotkov glasovalnih pravic v tej pravni osebi, kar mora biti razvidno iz statuta te pravne osebe ali družbene pogodbe oziroma drugega ustanovitvenega akta.

(6) Če je upravičenec iz prvega odstavka tega člena skupina ali organizacija proizvajalcev v kmetijstvu, ki uresničuje kolektivno naložbo, mora biti:

-        pravna oseba, ki izpolnjuje pogoje za MSP, in

-        je priznana v skladu s predpisi, ki urejajo priznanje skupin ali organizacij proizvajalcev.

(7) Ne glede na prvi odstavek tega člena je pri kolektivni naložbi upravičenec do podpore:

1.      skupina ali organizacija proizvajalcev, priznana po predpisih, ki urejajo priznanje skupin ali organizacij proizvajalcev,

2.      zadruga, če je najmanj polovica njenih članov vpisanih v RKG, ali

3.      skupina kmetov iz drugega odstavka 17. člena Uredbe 1305/2013/EU.

(8) Skupina kmetov iz 3. točke prejšnjega odstavka je partnerstvo dveh ali več nosilcev kmetijskih gospodarstev, vzpostavljeno s pogodbo o sodelovanju pri naložbi, ki vsebuje obvezne elemente iz priloge 8, ki je sestavni del te uredbe.

(9) Pogodba o sodelovanju iz prejšnjega odstavka se sklene najmanj za čas trajanja obveznosti iz naslova kolektivne naložbe.

(10) Član skupine kmetov iz 3. točke sedmega odstavka tega člena na dan oddaje vloge na javni razpis ne sme imeti:

1.      v uporabi več kot 70 odstotkov PKP, ki jih imajo v uporabi vsi člani skupine kmetov, kar je razvidno iz zbirne vloge, vložene v letu, ki se določi v javnem razpisu, oziroma

2.      v reji več kot 70 odstotkov GVŽ, ki jih imajo v reji vsi člani skupine kmetov, kar je razvidno iz evidence rejnih živali v skladu s pravilnikom, ki ureja evidenco imetnikov rejnih živali in evidenco rejnih živali (v nadaljnjem besedilu: evidenca rejnih živali).

(11) Vsak član skupine kmetov iz 3. točke sedmega odstavka tega člena za izvedbo kolektivne naložbe prispeva skupaj dogovorjeni finančno ovrednoten prispevek, pri čemer prispevek nobenega od članov ne sme presegati 70 odstotkov skupnega prispevka te skupine kmetov k naložbi, kar je razvidno iz pogodbe o sodelovanju pri naložbi iz devetega odstavka tega člena. Prispevek posameznega člana skupine kmetov ne more biti izključno prispevek v naravi v skladu s 97. členom te uredbe.

(12) Člani skupine kmetov iz 3. točke sedmega odstavka tega člena izmed sebe določijo vodilnega partnerja, ki nastopa v imenu te skupine kmetov in ima naslednje naloge:

1.      zastopa skupino v vseh upravnih postopkih v razmerju do ARSKTRP in MKGP;

2.      koordinira pripravo celotne dokumentacije, ki je potrebna za vložitev vloge na javni razpis in zahtevka za izplačilo sredstev (npr. poslovni načrt, projekt za izvedbo del, projekt izvedenih del);

3.      vodi seznam skupne rabe, kot to določa 3. točka prvega odstavka 27. člena te uredbe;

4.      vloži poročilo na ARSKTRP, kot to določajo 11. točka prvega odstavka 27. člena, deseti odstavek 102. člena in 103. člen te uredbe;

5.      sporoča na ARSKTRP vse morebitne spremembe pogodbe o sodelovanju iz devetega odstavka tega člena;

6.      označi vir sofinanciranja v skladu z Uredbo 808/2014/EU in predpisom, ki ureja označevanje vira sofinanciranja iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014–2020.

(13) Člani skupine kmetov iz 3. točke sedmega odstavka tega člena ne smejo biti povezani na način, opredeljen v 3. členu priloge I Uredbe 702/2014/EU.

7. člen

(upravičeni stroški)

(1) Upravičeni stroški podpore za naložbe v kmetijska gospodarstva so:

1.      stroški ureditve objektov za kmetijsko dejavnost, nakup in namestitev oziroma vgradnja pripadajoče opreme za kmetijsko proizvodnjo, ureditev greznic in čistilnih naprav, nakup informacijsko-komunikacijske tehnologije (v nadaljnjem besedilu: IKT) in strojne opreme. Stroški ureditve dvorišč kot del ureditve objektov se priznajo samo v okviru graditve zahtevnih ali manj zahtevnih objektov v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov. Pri posameznih gradbenih in obrtniških delih se priznavajo tudi stroški dobave gotovih elementov, njihovega prevoza in montaže ter stroški izvedbe del na kraju samem (stroški materiala, prevoza in opravljenih del). Pri naložbah v zbiranje meteorne vode je podpora namenjena objektom za shranjevanje te vode z zmogljivostjo vsaj 10 m³;

2.      nakup nove kmetijske mehanizacije ter strojne in transportne opreme za prevoz živali in surovin;

3.      nakup zemljišč, ki so v prostorskem aktu lokalne skupnosti opredeljena kot kmetijska;

4.      stroški postavitve oziroma obnove sadovnjakov in oljčnikov, vključno s postavitvijo nasadov jagod, razen stroški obnove nasada jagod: priprava zemljišča (zemeljska dela), priprava poti, nakup in posaditev sadik, nakup in postavitev ograj za zaščito pred divjadjo, opore ter nakup in postavitev mrež proti toči. Kot obnova sadovnjakov in oljčnikov se šteje:

-  zamenjava obstoječih sort s sortami, ki so manj občutljive zoper bolezni oziroma pozebo,

-  zamenjava obstoječih sort s tržno primernimi sortami oziroma kloni iste sorte s seznama Sadnega izbora za Slovenijo, ki ga pripravi Kmetijski inštitut Slovenije, ali Sortne liste Republike Slovenije, ki jo izda Uprava Republike Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (v nadaljnjem besedilu: UVHVVR),

-  sprememba tehnologije pridelave (gostota in število sadik na hektar, vzgojna oblika ipd.);

5.      stroški postavitve oziroma obnove hmeljišč, k čemur spadajo priprava zemljišča (zemeljska dela), ureditev hmeljske žičnice, nakup sadik in njihova saditev. Kot obnova hmeljišč se šteje:

-  zamenjava obstoječih sort s sortami, ki so manj občutljive zoper bolezni oziroma pozebo,

-  zamenjava obstoječih sort s tržno primernimi sortami oziroma z različnimi kloni iste sorte, s sortnega seznama hmelja, ki ga izda UVHVVR,

-  sprememba tehnologije pridelave (gostota in število sadik na hektar, vzgojna oblika ipd.) ali

-  obnova hmeljskih žičnic;

6.      stroški postavitve novih vinogradov: priprava zemljišča (zemeljska dela), priprava poti, nakup in posaditev sadik, nakup in postavitev ograj za zaščito pred divjadjo, opore ter nakup in postavitev mrež proti toči;

7.      nakup in postavitev rastlinjakov ter pripadajoče opreme. Za rastlinjake se štejejo steklenjaki, plastenjaki in tuneli;

8.      nakup in postavitev mreže proti toči. Za mrežo proti toči se štejejo zaščitne mreže proti toči, zaščitne folije proti pokanju in ožigu plodov ter zaščitne mreže proti ptičem in insektom;

9.      stroški ureditve nasadov trajnih rastlin na njivskih površinah, priprave zemljišča (zemeljska dela) in priprave poti, nakup in posaditev sadik, nakup in postavitev ograj za zaščito pred divjadjo ter opor, pa tudi nakup in postavitev mreže proti toči;

10.   stroški postavitve pašnikov in obor ter nakup pripadajoče opreme za nadzorovano pašo domačih živali oziroma rejo gojene divjadi: nakup in postavitev lesene, žičnate oziroma elektroograje in pripadajoče opreme, nakup in postavitev zaščitne mreže proti ujedam, nakup in postavitev farmskega pletiva z ojačitvijo ter pripadajoče opreme, postavitev krmišča in zavetišča na pašniku oziroma obori ter nakup pripadajoče opreme, ureditev zajetja in zbiralnika za kapnico na pašniku oziroma obori, nakup dodatne opreme za oskrbo z vodo (cisterna), premične elektromreže in prikolice za prevoz živali z največjo mogočo zmogljivostjo 2,6 t ter nakup žičnatih kletk in pripadajoče opreme za rejo gojene divjadi perutnine;

11.   stroški ureditve zaščite čebeljih panjev pred medvedi: nakup in postavitev žičnate oziroma elektroograje in pripadajoče opreme – pašni aparat in solarni modul, ter nakup in postavitev elektronske opreme, namenjene zvočnemu ali svetlobnemu odvračanju živali;

12.   stroški naložb v pridelavo medu in drugih čebeljih proizvodov ter vzrejo čebeljih matic;

13.   stroški naložb, namenjenih učinkoviti rabe energije;

14.   stroški pridobivanja energije iz OVE na kmetijskih gospodarstvih;

15.   stroški ureditve priključkov kmetijskega gospodarstva na objekte gospodarske javne infrastrukture (cesta, objekti energetske infrastrukture, objekti za oskrbo s pitno vodo, priključek za odvajanje odpadne vode);

16.   stroški izvedbe agromelioracijskih del na kmetijskih gospodarstvih, med katera spadajo pripravljalna, zemeljska, gradbena in obrtniška dela;

17.   stroški ureditve ZNS in njihovih tehnoloških posodobitev, stroški izgradnje pripadajočih vodnih virov, ter nakupa in postavitve namakalne opreme;

18.   prispevek v naravi kot lastno delo in material upravičenca v skladu z 69. členom Uredbe 1303/2013/EU in 97.  členom te uredbe;

19.   splošni stroški iz 98. člena te uredbe.

(2) Višina upravičenih stroškov se določi v skladu s 95. členom te uredbe.

8. člen

(neupravičeni stroški)

Poleg stroškov iz 96. člena te uredbe do podpore za naložbe v kmetijska gospodarstva niso upravičeni stroški nakupa rabljene mehanizacije in opreme.

9. člen

(vrsti naložb glede na velikost)

Glede na velikost sta vrsti naložb v kmetijska gospodarstva:

1.      enostavne naložbe do vključno 200.000 eurov skupne priznane vrednosti naložbe;

2.      zahtevne naložbe nad 200.000 eurov skupne priznane vrednosti naložbe.

10. člen

(splošni pogoji za pridobitev podpore)

Poleg pogojev iz 100. člena te uredbe mora upravičenec ob oddaji vloge na javni razpis za naložbe v kmetijska gospodarstva izpolnjevati tudi naslednje splošne pogoje:

1.      vpisan mora biti v RKG kot nosilec kmetijskega gospodarstva;

2.      v letu, ki je določen v javnem razpisu, mora vložiti zbirno vlogo v skladu s predpisi, ki urejajo izvedbo ukrepov kmetijske politike. Oddaja zbirne vloge ni obvezna za upravičenca, ki izvaja dejavnost dodelave osnovnega semenskega materiala kmetijskih rastlin ter uveljavlja podporo za naložbo v ta namen;

3.      če ima v uporabi do enega hektarja kmetijskih površin in vzreja samo čebele ter uveljavlja podporo za naložbe, povezane s čebelarsko dejavnostjo iz 18. člena te uredbe, oddaja zbirne vloge, ne glede na prejšnjo točko, ni obvezna, vendar pa mora imeti vlagatelj urejene podatke v RKG v skladu s predpisom, ki ureja RKG;

4.      naložba mora biti ekonomsko upravičena, kar se izkazuje s pozitivno interno stopnjo donosnosti, ki se izračuna v skladu s prilogo 4, ki je sestavni del te uredbe. Pogoj iz te točke se ne uporablja za naložbo v prestrukturiranje kmetijskih gospodarstev iz 1. točke drugega odstavka 5. člena te uredbe;

5.      predložiti mora poslovni načrt, v katerem izkaže:

-  ekonomsko upravičenost naložbe in

-  prispevek naložbe k horizontalnim ciljem iz drugega pododstavka šestega odstavka 5. člena Uredbe 1305/2013/EU, če iz tega naslova uveljavlja dodatne točke v okviru meril za izbor vlog. Prispevek naložbe k horizontalnim ciljem se ugotavlja na podlagi seznama upravičenih stroškov iz predpisa, ki ureja katalog stroškov in najvišjih priznanih vrednosti. Prispevek naložbe k horizontalnim ciljem se določi z javnim razpisom;

6.      ne glede na določbo prejšnje točke za naložbo v prestrukturiranje kmetijskih gospodarstev iz 1. točke drugega odstavka 5. člena te uredbe ni treba predložiti poslovnega načrta;

7.      če se naložba nanaša na ureditev enostavnega objekta v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov, mora predložiti opis stanja pred naložbo in fotografije zemljišča, na katerem se bo izvajala naložba;

8.      če se naložba nanaša na ureditev nezahtevnega objekta v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov, mora poleg dokazil iz prejšnje točke predložiti tudi dokumentacijo za pridobitev gradbenega dovoljenja za nezahtevni objekt v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov;

9.      če se naložba nanaša na nakup pripadajoče opreme objekta, mora predložiti fotografije objekta in prostora, v katerem bo oprema nameščena, ter skico postavitve opreme v prostoru, v katerem bo oprema nameščena;

10.   naložba v ureditev enostavnih ali nezahtevnih objektov z večjo uporabo lesa prispeva k horizontalnim ciljem iz druge alineje 5. točke tega člena, če je nadzemni del objekta zgrajen oziroma sestavljen iz lesenih konstrukcijskih elementov. Vlogi na javni razpis se priložita tloris in prerez objekta z navedbo konstrukcijskih elementov;

11.   pri naložbi v zbiranje vode morajo imeti objekti za shranjevanje vode zmogljivost vsaj 10 m³;

12.   poslovni načrt iz 5. točke tega člena mora vsebovati sestavine, določene v prilogi 4 te uredbe in mora biti izdelan za ekonomsko dobo naložbe, vendar najmanj za obdobje petih let od datuma vložitve zadnjega zahtevka za izplačilo sredstev, ki ga opredeli v vlogi na javni razpis;

13.   poslovni načrt iz 5. točke tega člena mora za:

a)    zahtevne naložbe temeljiti na dejanskih prihodkih in odhodkih iz zadnjega izkaza poslovnega izida oziroma iz zadnjih standardnih rezultatov FADN za obdobje od 1. januarja do 31. decembra,

b)    enostavne naložbe temeljiti na:

-  dejanskih prihodkih in odhodkih iz zadnjega izkaza poslovnega izida oziroma iz zadnjih standardnih rezultatov FADN za obdobje od 1. januarja do 31. decembra ali

-  pokritju, opredeljenem v prilogi 5, ki je sestavni del te uredbe;

14.   ne glede na drugo alinejo pod b) prejšnje točke poslovni načrt ne sme biti izdelan na podlagi pokritja, če upravičenec ali član kmetije, katere nosilec je upravičenec, v letu pred oddajo vloge na javni razpis vodi knjigovodstvo v skladu s prvo alinejo pod b) prejšnje točke;

15.   če gre za skupino kmetov iz 3. točke sedmega odstavka 6. člena te uredbe, se poslovni načrt iz 5. točke tega člena izdela na podlagi:

-  dejanskih prihodkov in odhodkov iz zadnjega izkaza poslovnega izida oziroma iz zadnjih standardnih rezultatov FADN za obdobje od 1. januarja do 31. decembra, če vsi člani skupine kmetov vodijo knjigovodstvo, ali

-  pokritja, opredeljenega v prilogi 5 te uredbe;

16.   v koledarskem letu pred oddajo vloge na javni razpis mora iz poslovanja kmetijskega gospodarstva ustvariti primeren prihodek, ki mu omogoča dolgoročno sposobnost preživetja. Kot primeren prihodek se šteje prihodek v višini letne bruto minimalne plače na zaposlenega v Republiki Sloveniji na PDM. Ta pogoj se ne uporablja za naložbe v prestrukturiranje kmetijskih gospodarstev iz 1. točke drugega odstavka 5. člena te uredbe;

17.   če gre za kolektivno naložbo, ki jo izvaja skupina kmetov iz 3. točke sedmega odstavka 6. člena te uredbe, se ne glede na določbo prejšnje točke, pri izračunu primernega prihodka upravičenca upošteva letni prihodek članov skupine kmetov, pri čemer se primeren letni prihodek ugotavlja na podlagi:

-  dejanskih prihodkov in odhodkov iz zadnjega izkaza poslovnega izida oziroma iz zadnjih standardnih rezultatov FADN za obdobje od 1. januarja do 31. decembra, če vsi člani skupine kmetov vodijo knjigovodstvo, ali

-  pokritja, opredeljenega v prilogi 5 te uredbe, če vsi člani skupine kmetov ne vodijo knjigovodstva;

18.   če gre za kolektivno naložbo skupine ali organizacije proizvajalcev iz 1. točke sedmega odstavka 6. člena te uredbe, se, ne glede na določbo 16. točke tega člena, pri izračunu primernega prihodka za prvo leto priznanja skupine ali organizacije proizvajalcev upošteva letni prihodek članov skupine ali organizacije proizvajalcev, ki se ugotavlja na podlagi:

-  dejanskih prihodkov in odhodkov iz zadnjega izkaza poslovnega izida oziroma iz zadnjih standardnih rezultatov FADN za obdobje od 1. januarja do 31. decembra, če vsi člani skupine ali organizacije proizvajalcev vodijo knjigovodstvo, ali

-  pokritja, opredeljenega v prilogi 5 te uredbe, če vsi člani skupine ali organizacije proizvajalcev ne vodijo knjigovodstva;

19.   če gre za kolektivno naložbo, morajo pogoj iz 1. in 2. točke tega člena izpolnjevati vsi člani skupine kmetov oziroma člani zadruge, ki bodo uporabljali to naložbo, kar je razvidno iz poslovnega načrta;

20.   v koledarskem letu pred vložitvijo vloge na javni razpis mora zagotavljati obseg dela v višini najmanj 0,5 PDM v primeru enostavnih naložb ter najmanj 1 PDM v primeru zahtevnih naložb;

21.   če gre za kolektivno naložbo, ki jo izvaja skupina kmetov iz 3. točke sedmega odstavka 6. člena te uredbe, morajo obseg dela iz prejšnje točke zagotavljati vsi člani skupine kmetov skupaj;

22.   če gre za kolektivno naložbo, ki jo izvajajo upravičenci iz 1. oziroma 2. točke sedmega odstavka 6. člena te uredbe, se pri ugotavljanju obsega dela iz 20. točke tega člena lahko upošteva tudi obseg dela njihovih članov, ki bodo uporabljali to naložbo;

23.   predložiti mora dokazilo o zaprtosti finančne konstrukcije v skladu s 101. členom te uredbe;

24.   upravičenec na posamezen javni razpis oziroma posamezen sklop javnega razpisa vloži eno vlogo.

11. člen

(posebni pogoji za prestrukturiranje kmetijskih gospodarstev)

Upravičenec mora za naložbe v prestrukturiranje kmetijskih gospodarstev poleg splošnih pogojev iz prejšnjega člena izpolnjevati tudi naslednje pogoje:

1.      do podpore za naložbe v prestrukturiranje kmetijskih gospodarstev je upravičen le nosilec kmetijskega gospodarstva, ki izpolnjuje pogoje za majhno kmetijo;

2.      majhna kmetija iz prejšnje točke je kmetija, ki ima prihodek iz poslovanja, ki je enak ali višji od 4.000 eurov in nižji od ene letne minimalne plače na zaposlenega v Republiki Sloveniji na PDM v koledarskem letu pred letom objave javnega razpisa. Višina prihodka iz poslovanja majhne kmetije se določi v skladu s prilogo 4 te uredbe;

3.      naložba v prestrukturiranje kmetijskih gospodarstev se ne izvaja kot kolektivna naložba iz tretjega odstavka 5. člena te uredbe.

12. člen

(posebni pogoji za kolektivne naložbe)

Upravičenec iz sedmega odstavka 6. člena te uredbe mora za izvajanje kolektivnih naložb poleg splošnih pogojev iz 10. člena te uredbe izpolnjevati tudi naslednje pogoje:

1.      ob vložitvi vloge mora upravičenec iz 2. točke sedmega odstavka 6. člena te uredbe predložiti seznam vseh svojih članov in članov, ki bodo uporabljali to naložbo;

2.      iz poslovnega načrta iz 5. točke 10. člena te uredbe mora biti razvidno, da kolektivna naložba izhaja iz upoštevanja potreb vseh članov zadruge ali organizacije proizvajalcev, ki bodo uporabljali kolektivno naložbo, oziroma članov skupine kmetov iz sedmega odstavka 6. člena te uredbe;

3.      najkasneje do vložitve zadnjega zahtevka za izplačilo sredstev mora biti kolektivna naložba v skupni rabi upravičenca. Če gre za zadrugo, skupino ali organizacijo proizvajalcev, skupna raba pomeni, da naložbo uporablja najmanj toliko članov, kolikor jih je bilo predvidenih za rabo naložbe s poslovnim načrtom, pri čemer njihov skupni proizvodni obseg (npr. GVŽ, ha) ne sme biti manjši od proizvodnega obsega, predvidenega v poslovnem načrtu;

4.      upravičenec vodi seznam o skupni rabi iz prejšnje točke, iz katerega so razvidni raba kolektivne naložbe po članih zadruge, skupine ali organizacije proizvajalcev ter skupine kmetov iz sedmega odstavka 6. člena te uredbe, obdobje uporabe ipd. Seznam skupne rabe se podrobneje opredeli v javnem razpisu.

13. člen

(posebni pogoji za nakup kmetijske mehanizacije)

(1) Poleg splošnih pogojev iz 10. člena te uredbe morajo upravičenci za nakup kmetijske mehanizacije ter strojne in transportne opreme iz 2. točke prvega odstavka 7. člena te uredbe ob vložitvi vloge na javni razpis izpolnjevati tudi naslednje pogoje:

1.      gre za kolektivno naložbo iz prejšnjega člena;

2.      izkazana je gospodarna raba kmetijske mehanizacije, če so glede na zbirno vlogo, vloženo v letu, ki se določi v javnem razpisu, izpolnjene naslednje zahteve:

-  za nakup kmetijske mehanizacije in opreme, namenjene transportu, obdelavi tal, gnojenju, setvi in sajenju, negi, varstvu rastlin, spravilu krme s travinja ter obiranju sadja, oljk, grozdja in zelenjave, mora imeti upravičenec v uporabi najmanj 40 ha PKP ali imeti v reji najmanj 40 GVŽ rejnih živali. Če gre za nakup kmetijske mehanizacije, ki ima samostojen pogon (v nadaljnjem besedilu: pogonski stroj), mora imeti upravičenec v rabi najmanj 40 ha PKP ali v reji najmanj 40 GVŽ rejnih živali za vsak pogonski stroj, za katerega uveljavlja podporo,

-  za nakup kmetijske mehanizacije in opreme, namenjene spravilu žita, koruze in krompirja, mora imeti upravičenec v uporabi najmanj 100 ha PKP oziroma najmanj 100 ha PKP za vsak pogonski stroj, za katerega uveljavlja podporo.

3.      pri ugotavljanju PKP in števila GVŽ iz prejšnje točke se upoštevajo kmetijska zemljišča oziroma število GVŽ, ki jih uporabljajo oziroma imajo v reji člani zadruge, organizacije proizvajalcev, ki bodo uporabljali kolektivno naložbo, člani skupine kmetov iz 3. točke sedmega odstavka 6. člena te uredbe;

4.      podpora za nakup kmetijskega traktorja se ne dodeli upravičencu, ki so mu bila za to vrsto kmetijske mehanizacije v zadnjih sedmih koledarskih letih pred letom objave javnega razpisa:

-  odobrena sredstva na podlagi te uredbe oziroma

-  izplačana sredstva na podlagi predpisov, ki urejajo ukrepe 1., 3. in 4. osi Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007–2013;

5.      kot ista vrsta kmetijske mehanizacije iz prejšnje točke se šteje kmetijska mehanizacija iz iste skupine strojev v okviru zaporedne trimestne številke iz kataloga stroškov in najvišjih priznanih vrednosti iz predpisa, ki ureja katalog stroškov in najvišjih priznanih vrednosti (v nadaljnjem besedilu: katalog stroškov) iz prvega odstavka 95. člena te uredbe;

6.      skupina kmetov iz 3. točke sedmega odstavka 6. člena te uredbe ni upravičena do podpore za nakup kmetijskega traktorja, če so bila članu te skupine za to vrsto kmetijske mehanizacije v zadnjih sedmih koledarskih letih pred letom objave javnega razpisa:

-  odobrena sredstva na podlagi te uredbe oziroma

-  izplačana sredstva na podlagi predpisov, ki urejajo ukrepe 1., 3. in 4. osi Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007–2013;

7.      do podpore za nakup kmetijskega traktorja kot individualne naložbe ni upravičen upravičenec, ki so mu bila kot članu skupine kmetov iz 3. točke sedmega odstavka 6. člena te uredbe za to vrsto kmetijske mehanizacije odobrena sredstva v okviru kolektivne naložbe;

8.      upravičenec lahko z eno vlogo na javni razpis uveljavlja podporo za največ tri pogonske stroje.

(2) Ne glede na določbe 1., 2. in 3. točke prejšnjega odstavka je do podpore upravičen tudi nakup kmetijske mehanizacije kot individualne naložbe, za katero je iz kataloga stroškov, ob vložitvi vloge razvidno, da:

-        ima izrazito okoljski učinek,

-        prispeva k zmanjšanju toplogrednih plinov,

-        je namenjena izvajanju ekološke pridelave ali

-        je namenjena kmetovanju na gorskih območjih iz predpisa, ki določa razvrstitev kmetijskih gospodarstev v OMD.

14. člen

(posebni pogoji za nakup kmetijskih zemljišč)

Poleg splošnih pogojev iz 10. člena te uredbe morajo upravičenci za nakup kmetijskih zemljišč iz 3. točke prvega odstavka 7. člena te uredbe izpolnjevati tudi naslednje pogoje:

1.      nakup kmetijskega zemljišča je del naložbe iz 15. do 22. člena te uredbe in ne more biti samostojna naložba;

2.      naložba iz prejšnje točke mora biti najkasneje do vložitve zadnjega zahtevka za izplačilo sredstev izvedena na zemljišču, ki je predmet nakupa;

3.      vlogi na javni razpis je treba priložiti pogodbo o nakupu kmetijskega zemljišča in odločbo o odobritvi pravnega posla v skladu z zakonom, ki ureja kmetijska zemljišča, če pogodba še ni podpisana;

4.      upravičen je strošek nakupa zemljišča do višine posplošene tržne vrednosti nepremičnin, kot je evidentirana v registru trga nepremičnin v skladu s predpisi, ki urejajo množično vrednotenje nepremičnin, pri čemer strošek nakupa kmetijskih zemljišč ne sme presegati 10 odstotkov skupnih upravičenih stroškov naložbe v skladu z 69. členom Uredbe 1303/2013/EU.

15. člen

(posebni pogoji za trajne nasade)

(1) Poleg splošnih pogojev iz 10. člena te uredbe morajo upravičenci za naložbe v rastlinsko pridelavo iz 4., 5., 6., 8. in 9. točke prvega odstavka 7. člena te uredbe ob vložitvi vloge na javni razpis izpolnjevati tudi naslednje pogoje:

1.      pri naložbah v obnovo intenzivnih sadovnjakov, oljčnikov in hmeljišč se podpira obnova nasadov, ki so starejši od navedenih vrednosti, razvidnih iz RKG:

-  pečkarji: 16 let,

-  koščičarji: 12 let,

-  jagodičje (razen malin in robid): 15 let,

-  maline in robide: 8 let,

-  lupinarji: 33 let,

-  oljke: 33 let,

-  namizno grozdje: 25 let,

-  hmelj: 12 let;

2.      pri naložbah v obnovo ekstenzivnih sadovnjakov se podpira prestrukturiranje nasadov, ki so starejši od navedenih vrednosti, razvidnih v RKG:

-  slive: 20 let,

-  jablane: 40 let,

-  hruške: 40 let,

-  mešani nasadi: 30 let;

3.      določbe iz 1. in 2. točke tega odstavka se ne uporabljajo v primeru, če je obnova sadovnjakov, oljčnikov in hmeljišč posledica naravne nesreče ali izjemnih pojavov, ki se sofinancirajo v skladu z drugimi predpisi;

4.      ob spremembi tehnologije pridelave hmelja se lahko v hmeljišča v obdelavi sadi le material, ki ga je dovoljeno saditi v proizvodna hmeljišča v skladu s predpisom, ki ureja trženje razmnoževalnega materiala in sadik hmelja;

5.      upravičenec je prijavil pridelek oljk in oljčnega olja v skladu s 143. členom Zakona o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 45/08, 57/12, 90/12 – ZdZPVHVVR, 26/14, 32/15, 27/17 in 22/18; v nadaljnjem besedilu: zakon, ki ureja kmetijstvo);

6.      upravičenec je prijavil pridelek hmelja v skladu s 150. členom zakona, ki ureja kmetijstvo;

7.      upravičenec mora k vlogi na javni razpis priložiti načrt kmetijskega zemljišča, ki vključuje popis del in materiala ter skico tega zemljišča na ortofoto posnetku GERK-a kmetijskega zemljišča, na katerega se naložba nanaša, oziroma z izrisom digitalnega zemljiškokatastrskega načrta, če zemljišča niso vključena v GERK;

8.      za naložbe v postavitev vinogradov mora upravičenec pridobiti dovoljenje v skladu s predpisom, ki ureja sistem dovoljenj za zasaditev vinske trte;

9.      naložbe v ureditev nasadov hitro rastočih panjevcev iz predpisa, ki ureja sheme neposrednih plačil, so upravičen strošek, če se izvajajo na zemljiščih, ki so po namenski in dejanski rabi kmetijska zemljišča ter imajo boniteto nižjo od 30.

(2) Ob zaključku naložbe morajo upravičenci za naložbe v rastlinsko pridelavo iz 4., 5., 6., 8. in 9. točke prvega odstavka 7. člena te uredbe izpolnjevati naslednja pogoja:

1.      strošek postavitve mreže proti toči, ki ga upravičenec lahko uveljavlja tudi kot prispevek v naravi v obliki lastnega dela v skladu s 97. členom te uredbe, lahko znaša do 20 odstotkov upravičenih stroškov naložbe v nakup in postavitev mreže proti toči iz 4., 6., 8. in 9. točke prvega odstavka 7. člena te uredbe;

2.      pri naložbah v postavitev oziroma obnovo hmeljišča je dovoljeno saditi le certificirane sadike v skladu s pravilnikom, ki ureja register kmetijskih gospodarstev.

16. člen

(posebni pogoji za rastlinjake in pripadajočo opremo)

Poleg splošnih pogojev iz 10. člena te uredbe morajo upravičenci za naložbo v nakup in postavitev rastlinjakov ter pripadajoče opreme iz 7. točke prvega odstavka 7. člena te uredbe ob vložitvi vloge na javni razpis izpolnjevati tudi naslednje pogoje:

1.      imeti morajo pravnomočno vodno dovoljenje za rabo vode v rastlinjakih v skladu s predpisi, ki urejajo vode, razen kadar se kot vir vode uporablja meteorna voda z objektov;

2.      imeti morajo pravnomočno odločbo o uvedbi namakanja kmetijskega zemljišča, če so rastlinjaki postavljeni neposredno na kmetijskem zemljišču, ki se namaka;

3.      strošek postavitve rastlinjakov, ki ga upravičenec lahko uveljavlja kot prispevek v naravi v obliki lastnega dela v skladu s 97. členom te uredbe, lahko znaša do 20 odstotkov upravičenih stroškov naložbe v postavitev rastlinjakov iz 7. točke prvega odstavka 7. člena te uredbe.

17. člen

(posebni pogoji za živinorejo)

Poleg splošnih pogojev iz 10. člena te uredbe morajo upravičenci za naložbe s področja živinoreje ob vložitvi vloge na javni razpis izpolnjevati tudi naslednje pogoje:

1.      pri naložbi v ureditev hleva mora biti hlevska površina za živali v skladu s predpisi, ki urejajo dobrobit živali;

2.      pri naložbah v ureditev objektov za skladiščenje živinskih gnojil so do podpore upravičene le skladiščne zmogljivosti, ki presegajo minimalne zahteve iz predpisa, ki ureja varstvo voda pred onesnaževanjem iz kmetijskih virov, razen v primeru naložb v novogradnjo objektov za rejo domačih živali;

3.      ne glede na prejšnjo točko so do podpore upravičene naložbe v skladiščne zmogljivosti, ki ne presegajo minimalnih zahtev iz predpisa, ki ureja varstvo voda pred onesnaževanjem iz kmetijskih virov, če je upravičenec mladi kmet iz drugega odstavka 6. člena te uredbe in naložbo izvede v 24 mesecih od datuma vzpostavitve kmetije;

4.      pri naložbi v rejo polžev na kmetijskem zemljišču mora upravičenec k vlogi na javni razpis priložiti načrt kmetijskega zemljišča, ki vključuje popis del in materiala ter skico tega zemljišča na ortofoto posnetku GERK-a kmetijskega zemljišča, na katerega se naložba nanaša, oziroma z izrisom digitalnega zemljiškokatastrskega načrta, če zemljišča niso vključena v GERK. Za kmetijsko zemljišče, ki je predmet naložbe, mora imeti odločbo o uvedbi namakanja;

5.      pri naložbi v ureditev pašnikov za nadzorovano pašo domačih živali oziroma postavitev obor za rejo gojene divjadi iz 9. točke prvega odstavka 7. člena te uredbe mora povprečna obtežba z živino na kmetijskem gospodarstvu znašati vsaj 0,5 GVŽ/ha kmetijskih površin iz predpisa, ki ureja neposredna plačila, prijavljenih v zbirni vlogi, vloženi v letu, ki se določi v javnem razpisu. Pri izračunu obtežbe se upošteva število živali, ki je razvidno iz evidence rejnih živali v skladu s pravilnikom, ki ureja evidenco imetnikov rejnih živali in evidenco rejnih živali;

6.      če naložba v postavitev pašnikov za nadzorovano pašo domačih živali oziroma postavitev obor za rejo gojene divjadi iz 9. točke prvega odstavka 7. člena te uredbe posega na gozdno zemljišče, mora biti za to naložbo na podlagi Zakona o gozdovih (Uradni list RS, št. 30/93, 56/99 – ZON, 67/02, 110/02 – ZGO-1, 115/06 – ORZG40, 110/07, 106/10, 63/13, 101/13 – ZdavNepr, 17/14, 24/15, 9/16 – ZGGLRS in 77/16; v nadaljnjem besedilu: zakon, ki ureja gozdove), pridobljeno soglasje Zavoda za gozdove Slovenije (v nadaljnjem besedilu: ZGS). Upravičenec mora k vlogi na javni razpis priložiti načrt gozdnega zemljišča, ki vključuje popis del in materiala ter skico tega zemljišča na ortofotu z izrisom digitalnega katastrskega načrta za zemljišče, na katero se naložba nanaša oziroma na katerem se ta izvaja;

7.      če se naložba v postavitev pašnikov za nadzorovano pašo domačih živali oziroma postavitve obor za rejo gojene divjadi iz 9. točke prvega odstavka 7. člena te uredbe izvaja na kmetijskih zemljiščih, mora upravičenec k vlogi na javni razpis priložiti načrt kmetijskega zemljišča, ki vključuje popis del in materiala ter skico tega zemljišča na ortofoto posnetku GERK-a kmetijskega zemljišča, na katerega se naložba nanaša, oziroma z izrisom digitalnega zemljiškokatastrskega načrta, če zemljišča niso vključena v GERK, ter opis tehnologije paše;

8.      če se naložba v postavitev pašnikov za nadzorovano pašo domačih živali oziroma postavitev obor za rejo gojene divjadi iz 9. točke prvega odstavka 7. člena te uredbe izvaja na območju pojavljanja medveda in volka, se priznajo 30 odstotkov višji stroški ureditve za tako naložbo iz dodatne zaščite pred pojavom velikih zveri v skladu s 95. členom te uredbe;

9.      če ima najmanj 30 odstotkov kmetijskih površin iz predpisa, ki ureja neposredna plačila, v uporabi na najožjem vodovarstvenem območju, določenem s predpisom Vlade Republike Slovenije, ki ureja vodovarstvena območja, je v okviru naložbe v ureditev hleva upravičen do podpore za naložbo v ureditev hleva na hlevski gnoj, na globoki nastilj oziroma na tlačen gnoj. Kot zemljišča v uporabi se štejejo zemljišča iz zbirne vloge, ki je vložena v letu, ki se določi v javnem razpisu;

10.   ne glede na prejšnjo točko je upravičen do podpore za naložbo v ureditev hlevov na tekoče frakcije, če kmetijsko gospodarstvo, katerega nosilec je upravičenec, ne presega 170 kg letnega vnosa dušika iz živinskih gnojil na ha kmetijskih površin iz predpisa, ki ureja neposredna plačila, ki ležijo zunaj najožjega vodovarstvenega območja, določenega s predpisom Vlade Republike Slovenije, ki ureja vodovarstvena območja, pri čemer se upoštevajo kmetijske površine iz zbirne vloge, vložene v letu, ki se določi v javnem razpisu.

18. člen

(posebni pogoji za pridelavo medu in drugih čebeljih proizvodov ter vzrejo čebeljih matic ali čebeljih družin)

(1) Poleg splošnih pogojev iz 10. člena te uredbe morajo upravičenci za naložbo v pridelavo medu in drugih čebeljih proizvodov ter vzrejo čebeljih matic ali čebeljih družin iz 11. in 12. točke prvega odstavka 7. člena te uredbe ob vložitvi vloge na javni razpis izpolnjevati tudi naslednje pogoje:

1.      naložbe v ureditev zaščite čebeljih panjev pred medvedi so upravičene do podpore, če je kmetijsko gospodarstvo uvrščeno v gorsko območje iz predpisa, ki določa razvrstitev kmetijskih gospodarstev v OMD, oziroma je lokacija čebeljih panjev na območjih pojavljanja medveda in volka;

2.      če naložba v ureditev zaščite čebeljih panjev pred medvedi posega na gozdno zemljišče, mora biti zanjo na podlagi zakona, ki ureja gozdove, pridobljeno soglasje ZGS. Upravičenec mora k vlogi na javni razpis priložiti načrt gozdnega zemljišča, ki vključuje popis del in materiala ter skico tega zemljišča na ortofotu z izrisom digitalnega katastrskega načrta za zemljišče in identifikacijskimi podatki čebelnjakov oziroma stojišč iz registra čebelnjakov za zemljišče, na katero se naložba nanaša oziroma na katerem se ta izvaja;

3.      če se naložba v ureditev zaščite čebeljih panjev pred medvedi izvaja na kmetijskih zemljiščih, mora upravičenec k vlogi na javni razpis priložiti načrt kmetijskega zemljišča, ki vključuje popis del in materiala ter skico tega zemljišča na ortofoto posnetku GERK-a kmetijskega zemljišča, na katerega se naložba nanaša, oziroma z izrisom digitalnega katastrskega načrta, če zemljišča niso vključena v GERK;

4.      ne priznajo se stroški čebelarske opreme, ki je financirana na podlagi Programa na področju čebelarstva v Republiki Sloveniji v letih 2017–2019;

5.      lastnik čebeljih panjev na kmetijskem gospodarstvu mora poročati o številu čebeljih družin v skladu s pravilnikom, ki ureja register čebelnjakov;

6.      kmetijskemu gospodarstvu s pravnomočno odločbo UVHVVR ni prepovedano dajanje medu v promet za javno potrošnjo v skladu s predpisi, ki urejajo področje zdravil za uporabo v veterinarski medicini.

(2) Ob zaključku naložbe morajo upravičenci za naložbe v pridelavo o medu in drugih čebeljih proizvodov ter vzrejo čebeljih matic ali čebeljih družin izpolnjevati naslednja pogoja:

1.      pri naložbah v vzrejo čebeljih matic mora imeti kmetijsko gospodarstvo najpozneje ob zaključku naložbe letno proizvodnjo vsaj 300 čebeljih matic avtohtone kranjske čebele in letno dovoljenje za vzrejo čebeljih matic v letu vložitve vloge na javni razpis, ki ga izda MKGP;

2.      pri naložbi v nakup prikolice za prevoz čebeljih panjev oziroma za čebeljo pašo prirejenih prevoznih sredstev se strošek nakupa šteje kot upravičen, če ima prikolica oziroma navedeno prevozno sredstvo nosilnost nad 1000 kg.

19. člen

(posebni pogoji za naložbe, namenjene učinkoviti rabi energije in pridobivanju energije iz obnovljivih virov)

Poleg splošnih pogojev iz 10. člena te uredbe morajo upravičenci za naložbo, namenjeno URE in pridobivanju energije iz OVE iz 13. in 14. točke prvega odstavka 7. člena te uredbe ob vložitvi vloge na javni razpis izpolnjevati tudi naslednje pogoje:

1.      proizvedena energija iz naložbe, ki je predmet tega podukrepa, ni namenjena prodaji. Proizvedena energija ni namenjena prodaji, če skupna količina proizvedene energije iz obnovljivih virov v koledarskem letu pred vložitvijo vloge na javni razpis ne presega porabe energije na kmetijskem gospodarstvu v tem letu. Če gre za naložbe v povečanje proizvodnih kapacitet, skupna količina proizvedene energije iz obnovljivih virov ne sme presegati načrtovane porabe energije na kmetijskem gospodarstvu, kar mora biti razvidno iz dokazil iz 2. točke tega člena;

2.      naložbe iz 6. točke prvega odstavka 5. člena te uredbe morajo zagotavljati vsaj desetodstotno zmanjšanje porabe energije na ravni objekta, kar je razvidno iz:

-  elaborata gradbene fizike, če gre za naložbo v rekonstrukcijo zahtevnih in manj zahtevnih objektov v skladu s predpisi s področja graditve objektov, ali

-  energetskega pregleda v skladu s predpisom, ki ureja metodologijo za izdelavo in vsebino energetskega pregleda, če gre za naložbo v nakup opreme ali rekonstrukcijo nezahtevnih objektov v skladu s predpisi s področja graditve objektov;

3.      naložbe v pridobivanje toplotne energije iz biomase so upravičene do podpore, če so del naložbe v ureditev objektov;

4.      stroški ureditve ogrevanja z OVE na kmetijskih gospodarstvih so upravičeni do podpore, če je pridobljena energija namenjena lastni primarni pridelavi kmetijskih proizvodov kmetijskega gospodarstva;

5.      pri pridobivanju toplotne energije iz biomase mora biti surovina za pridobivanje energije lesna biomasa oziroma kmetijski proizvod, pri čemer uporaba žit in drugih poljščin, bogatih s škrobom in sladkorjem, ter oljnic ni dovoljena.

20. člen

(posebni pogoji za ureditev priključkov kmetijskega gospodarstva na javno infrastrukturo)

(1) Poleg splošnih pogojev iz 10. člena te uredbe morajo upravičenci za naložbo v ureditev priključkov kmetijskega gospodarstva na objekte gospodarske javne infrastrukture iz 15. točke prvega odstavka 7. člena te uredbe ob vložitvi vloge na javni razpis izpolnjevati tudi naslednje pogoje:

1.      kmetijsko gospodarstvo mora biti razvrščeno v OMD v skladu s predpisom, ki določa razvrstitev kmetijskih gospodarstev v območja z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost;

2.      če ureditev priključka poteka na zemljiščih, ki niso v lasti upravičenca, in bo ta infrastruktura namenjena njegovi služnostni uporabi, mora upravičenec k vlogi na javni razpis priložiti služnostno pravico gradnje in uporabe priključka;

3.      služnostne pravice gradnje in uporabe priključka iz prejšnje točke ni treba priložiti, če je služnost uporabe priključka v korist vsakokratnega lastnika gospodujoče nepremičnine vpisana v zemljiško knjigo.

(2) Upravičenec mora k vlogi na javni razpis priložiti načrt zemljišča, ki vključuje popis del in materiala ter skico tega zemljišča na ortofotu z vrisanimi GERK-i kmetijskih zemljišč, na katera se naložba nanaša oziroma z izrisom digitalnega katastrskega načrta, če zemljišča niso vključena v GERK.

21. člen

(posebni pogoji za izvedbo agromelioracijskih del na kmetijskih gospodarstvih)

(1) Poleg splošnih pogojev iz 10. člena te uredbe morajo upravičenci za naložbo v izvedbo agromelioracijskih del na kmetijskih gospodarstvih iz 4., 5., 6., 9., 10. in 16. točke prvega odstavka 7. člena te uredbe ob vložitvi vloge na javni razpis izpolnjevati tudi naslednje pogoje:

1.      pri zahtevni agromelioraciji mora imeti upravičenec pravnomočno odločbo o uvedbi agromelioracije v skladu z zakonom, ki ureja kmetijska zemljišča;

2.      pri nezahtevni agromelioraciji na območju varovanj in omejitev po posebnih predpisih mora upravičenec vlogi na javni razpis priložiti predpisana soglasja in dovoljenja pristojnih organov;

3.      če se agromelioracija izvaja na zemljišču, ki glede na evidenco dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč ni uvrščeno med kmetijske površine, mora biti to zemljišče najkasneje do vložitve zadnjega zahtevka za izplačilo sredstev v evidenci dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč uvrščeno med kmetijske površine.

(2) Upravičenec mora k vlogi na javni razpis priložiti načrt kmetijskega zemljišča, ki vključuje popis del in materiala ter skico tega zemljišča na ortofotu z vrisanimi GERK-i kmetijskih zemljišč, na katera se naložba nanaša oziroma z izrisom digitalnega katastrskega načrta, če zemljišča niso vključena v GERK.

22. člen

(posebni pogoji za ureditev zasebnih namakalnih sistemov in njihovih tehnoloških posodobitev, za izgradnjo pripadajočih vodnih virov ter za nakup in postavitev namakalne opreme)

(1) Poleg splošnih pogojev iz 10. člena te uredbe morajo upravičenci za naložbo v ureditev ZNS in njihovih tehnoloških posodobitev, izgradnjo pripadajočih vodnih virov ter nakup in postavitev namakalne opreme iz 17. točke prvega odstavka 7. člena te uredbe ob vložitvi vloge na javni razpis izpolnjevati tudi naslednje pogoje:

1.      imeti morajo pravnomočno odločbo MKGP o uvedbi namakanja v skladu s predpisi, ki urejajo kmetijska zemljišča, ali drug akt o uvedbi namakanja;

2.      če gre za ureditev odvzemnega objekta, mora imeti vodno soglasje;

3.      najpozneje do zaključka naložbe mora biti namakalni sistem opremljen z vodomerom;

4.      upravičenec mora predložiti načrt namakanja ne glede na to, ali se namakanje vrši na prostem ali v zaprtih prostorih. Načrt namakanja zajema obvezne vsebine, določene v prilogi 6, ki je sestavni del te uredbe;

5.      naložbe v tehnološke posodobitve namakalnih sistemov morajo zagotavljati najmanj 15 odstotkov potencialnega prihranka vode glede na tehnične parametre obstoječega namakalnega sistema in pripadajoče opreme za namakanje;

6.      če naložba vpliva na telesa podzemnih ali površinskih voda, pri katerih je bilo v zadevnem načrtu upravljanja povodja količinsko stanje ocenjeno z manj kot dobro, se z naložbo v tehnološko posodobitev namakalnih sistemov zagotovi učinkovito zmanjšanje porabe vode najmanj v višini 50 odstotkov potencialnega prihranka vode na ravni naložbe;

7.      pogoja iz 4. in 5. točke tega odstavka se ne uporabljata za naložbe v obstoječe objekte in pripadajočo opremo za namakanje, ki vplivajo le na njihovo energetsko učinkovitost, naložbe v izgradnjo vodnih zbiralnikov ali naložbe v uporabo reciklirane vode, ki ne vplivajo na telesa podzemnih ali površinskih voda. V teh primerih je treba zagotoviti vsaj 10 odstotkov prihranka energije glede na tehnične parametre obstoječega namakalnega sistema;

8.      naložba v nakup namakalne opreme na obstoječih namakalnih sistemih, ki so namenjeni več uporabnikom in s katero se neto poveča namakalno območje, kar vpliva na določeno telo podzemnih ali površinskih voda, je upravičena do podpore, če:

-  količinsko stanje vodnega telesa v zadevnem načrtu upravljanja povodja ni bilo ocenjeno z manj kot dobro in

-  je iz analize presoje vplivov na okolje v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo okolja, razvidno, da naložba ne bo pomembno negativno vplivala na okolje;

9.      ne glede na prvo alinejo prejšnje točke je lahko naložba v nakup namakalne opreme na obstoječih namakalnih sistemih, ki so namenjeni več uporabnikom, katere rezultat je neto povečanje namakalnega območja, upravičena do podpore, če:

-  se izvede v povezavi z naložbo v obstoječi namakalni sistem in pripadajočo opremo za namakanje, za katero je predhodna ocena pokazala, da zagotavlja najmanj 15 odstotkov potencialnega prihranka vode glede na tehnične parametre obstoječega namakalnega sistema in pripadajoče opreme za namakanje, ter

-  se z naložbo zagotovi učinkovito zmanjšanje porabe vode na ravni naložbe kot celote za vsaj 50 odstotkov potencialnega prihranka vode, ki ga zagotavlja naložba v obstoječi namakalni sistem in pripadajočo opremo ali element namakalne infrastrukture;

10.   ne glede na določbe 8. točke tega odstavka je naložba, s katero se neto poveča namakalno območje, pri katerem je količinsko stanje vodnega telesa v zadevnem načrtu upravljanja povodja ocenjeno z manj kot dobro, upravičena do podpore, če je zagotovljena voda iz obstoječega zbiralnika, ki je pred 31. oktobrom 2013 pridobil status vodne infrastrukture v skladu z zakonom, ki ureja vode, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

-  zadevni zbiralnik je opredeljen v ustreznem načrtu upravljanja povodja in zanj veljajo zahteve o nadzoru iz točke (e) tretjega odstavka 11. člena Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 2000/60/ES z dne 23. oktobra 2000 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju vodne politike (UL L št. 327 z dne 22. 12. 2000, str. 1), zadnjič spremenjene z Odločbo št. 2455/2001/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. novembra 2001 o določitvi seznama prednostnih snovi na področju vodne politike in o spremembi Direktive 2000/60/ES (UL L št. 332 z dne 10. 12. 2008, str. 20), (v nadaljnjem besedilu: direktiva o vodah),za zbiralnik velja zgornja meja za skupni odvzem vode iz njega minimalna zahtevana raven pretoka v vodnih telesih, ki jih obremenjuje zbiralnik, in če izpolnjuje pogoje iz 4. člena direktive o vodah, in

-  zaradi zadevne naložbe odvzemi vode ne presegajo zgornje meje, ki je veljala 31. oktobra 2013, oziroma raven pretoka v obremenjenih vodnih telesih ne pade pod minimalno zahtevano raven, ki je veljala 31. oktobra 2013.

(2) Pogoji iz 4. do 8. točke prejšnjega odstavka se dokazujejo z elaboratom, ki ga upravičenec priloži vlogi na javni razpis. Vsebina elaborata je določena v prilogi 6 te uredbe.

(3) Upravičenec mora k vlogi na javni razpis priložiti načrt kmetijskega zemljišča, ki je predmet podpore, s popisom del in materiala ter skico tega zemljišča na ortofotu z vrisanimi GERK-i na kmetijskih zemljiščih, na katere se naložba nanaša oziroma z izrisom digitalnega katastrskega načrta, če zemljišča niso vključena v GERK.

23. člen

(posebni pogoji za prispevek v naravi)

Poleg splošnih pogojev iz 10. člena te uredbe morajo upravičenci, ki uveljavljajo prispevek v naravi iz 97. člena te uredbe pri izvedbi naložb iz drugega odstavka 5. člena te uredbe ob vložitvi vloge na javni razpis, izpolnjevati tudi naslednje pogoje:

1.      prispevek v naravi, ki ga upravičenec zagotovi v obliki lastnih sadik večletnih rastlin, se prizna, če so bile sadike med pridelavo uradno pregledane v skladu s predpisi, ki urejajo semenski material kmetijskih rastlin ali zdravstveno varstvo rastlin in je upravičenec vpisan v register dobaviteljev semenskega materiala kmetijskih rastlin, ki se vodi pri UVHVVR;

2.      obseg prispevka v naravi v obliki lastnega dela ne sme biti višji od 40 odstotkov upravičenih stroškov naložbe iz 1. do 18. točke prvega odstavka 7. člena te uredbe ter presegati obsega dela, izraženega v ekvivalentu PDM, ki ga je upravičenec opredelil v vlogi oziroma poslovnem načrtu, pri čemer vrednost dela ne sme preseči urnih postavk, določenih z javnim razpisom;

3.      prispevek v naravi v obliki zagotavljanja lastnega lesa lahko upravičenec uveljavlja, če vlogi priloži odločbo o poseku, ki jo izda ZGS v skladu s predpisom, ki ureja gozdove, pri čemer vrednost žaganega lesa ne sme preseči vrednosti, določene z javnim razpisom.

24. člen

(obvezne priloge k vlogi na javni razpis)

Obvezne priloge, ki jih mora upravičenec priložiti vlogi na javni razpis za podporo v naložbe v kmetijska gospodarstva in brez katerih se v skladu z zakonom, ki ureja kmetijstvo, vloga zavrže brez pozivanja k dopolnitvi, so:

1.      poslovni načrt iz 5. točke 10. člena te uredbe;

2.      projektna dokumentacija za izvedbo gradnje, ki se priloži prijavi začetka gradnje (v nadaljnjem besedilu: PZI), ter popis del in projektantski predračun v skladu s predpisom, ki ureja podrobnejšo vsebino dokumentacije in obrazce, povezane z graditvijo objektov, če se naložba nanaša na ureditev zahtevnega ali manj zahtevnega objekta v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov;

3.      dokumentacija za pridobitev gradbenega dovoljenja za nezahtevne objekte, če se naložba nanaša na ureditev nezahtevnega objekta v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov.

25. člen

(merila za ocenjevanje vlog)

(1) Med vlogami za podporo za naložbe v kmetijska gospodarstva, ki dosežejo vstopno mejo 30 odstotkov najvišjega možnega števila točk, se izberejo tiste, ki dosežejo višje število točk pri merilih za ocenjevanje vlog, do porabe razpisanih sredstev.

(2) Če je upravičenec nosilec majhne kmetije iz drugega odstavka 11. člena te uredbe, so merila za ocenjevanje vlog naslednja:

1.      ekonomski vidik naložbe:

-  načrtovana velikost kmetijskega gospodarstva glede na obseg primarne kmetijske pridelave,

-  načrtovani obseg skupnega prihodka iz poslovanja kmetijskega gospodarstva na enoto vloženega dela po zaključku naložbe;

2.      geografski vidik upravičenca:

-  naslov ali sedež kmetijskega gospodarstva je na OMD,

-  naslov ali sedež kmetijskega gospodarstva je na vodovarstvenem območju, če gre za naložbe v ureditev skladiščnih zmogljivosti za živinska gnojila,

-  naslov ali sedež kmetijskega gospodarstva je na problemskih območjih iz priloge 9, ki je sestavni del te uredbe (v nadaljnjem besedilu: problemska območja);

3.      proizvodna usmeritev kmetijskih gospodarstev:

-  vključenost v sheme kakovosti hrane oziroma pridelava vina z zaščitenim geografskim poreklom,

-  vključenost v ukrep kmetijsko-okoljska-podnebna plačila,

-  vključenost v ukrep ekološko kmetovanje,

-  vključenost v ukrep dobrobiti živali;

4.      prispevek k horizontalnim ciljem pri skrbi za okolje, inovacijah in podnebnih spremembah se določi na ravni upravičenih stroškov:

-  okoljski prispevek izvedene naložbe,

-  inovacije,

-  podnebne spremembe in prilagoditev nanje.

(3) Če je upravičenec fizična oseba, razen samostojni podjetnik posameznik in nosilec majhne kmetije, ali skupina kmetov iz 3. točke sedmega odstavka 6. člena te uredbe, so merila za ocenjevanje vlog naslednja:

1.      ekonomski vidik naložbe:

-  interna stopnja donosnosti,

-  načrtovani obseg skupnega prihodka iz poslovanja kmetijskega gospodarstva na enoto vloženega dela po zaključku naložbe,

-  ekonomski učinek javnih sredstev (velja samo za zahtevne naložbe),

-  število zaposlenih oseb na kmetijskem gospodarstvu ob vložitvi vloge na javni razpis;

2.      družbeno-socialni vidik:

-  izobrazba upravičenca,

-  naložbe mladih kmetov (naložbe za uskladitev s standardi Evropske unije, v skladu s petim odstavkom 17. člena Uredbe 1305/2013);

3.      geografski vidik upravičenca:

-  naslov ali sedež kmetijskega gospodarstva je na OMD,

-  naslov ali sedež kmetijskega gospodarstva je na vodovarstvenem območju, če gre za naložbe v ureditev skladiščnih zmogljivosti za živinska gnojila,

-  naslov ali sedež kmetijskega gospodarstva je na problemskih območjih;

4.      proizvodna usmeritev kmetijskih gospodarstev:

-  vključenost v sheme kakovosti hrane oziroma pridelava vina z zaščitenim geografskim poreklom,

-  vključenost v ukrep kmetijsko-okoljska-podnebna plačila,

-  vključenost v ukrep ekološko kmetovanje,

-  vključenost v ukrep dobrobiti živali;

5.      horizontalno in vertikalno povezovanje:

-  vključenost upravičenca v različne oblike proizvodnega sodelovanja in pogodbenega povezovanja;

6.      prispevek k horizontalnim ciljem pri skrbi za okolje, inovacijah in podnebnih spremembah se določi na ravni upravičenih stroškov:

-  okoljski prispevek izvedene naložbe,

-  inovacije,

-  podnebne spremembe in prilagoditev nanje.

(4) Če je upravičenec samostojni podjetnik posameznik ali pravna oseba, so merila za ocenjevanje vlog naslednja:

1.      ekonomski vidik naložbe:

-  interna stopnja donosnosti,

-  načrtovani obseg skupnega prihodka iz poslovanja kmetijskega gospodarstva na enoto vloženega dela po zaključku naložbe,

-  ekonomski učinek javnih sredstev (velja samo za zahtevne naložbe),

-  razmerje med letnimi prihodki iz poslovanja kmetijskega gospodarstva in višino naložbe (velja samo za enostavne naložbe);

2.      družbeno-socialni vidik:

-  inovativnost in razvoj podjetja,

-  socialni vidik podjetja;

3.      geografski vidik upravičenca:

-  naslov ali sedež kmetijskega gospodarstva je na OMD,

-  naslov ali sedež kmetijskega gospodarstva je na vodovarstvenem območju, če gre za naložbe v ureditev skladiščnih zmogljivosti za živinska gnojila,

-  naslov ali sedež kmetijskega gospodarstva je na problemskih območjih;

4.      proizvodna usmeritev kmetijskih gospodarstev:

-  vključenost v sheme kakovosti hrane oziroma pridelava vina z zaščitenim geografskim poreklom,

-  vključenost v ukrep kmetijsko-okoljska-podnebna plačila,

-  vključenost v ukrep ekološko kmetovanje,

-  vključenost v ukrep dobrobiti živali;

5.      horizontalno in vertikalno povezovanje: vključenost upravičenca v različne oblike proizvodnega sodelovanja in pogodbenega povezovanja;

6.      prispevek k horizontalnim ciljem pri skrbi za okolje, inovacijah in podnebnih spremembah (se določi na ravni upravičenih stroškov):

-  okoljski prispevek izvedene naložbe,

-  inovacije,

-  podnebne spremembe in prilagoditev nanje.

(5) Podrobnejša merila iz drugega, tretjega in prejšnjega odstavka tega člena ter točkovalnik za ocenjevanje vlog se opredelijo v javnem razpisu.

26. člen

(pogoji ob vložitvi zahtevka za izplačilo sredstev)

(1) Pogoji, ki jih mora izpolnjevati upravičenec ob oddaji zahtevka za izplačilo sredstev podpore za naložbe v kmetijska gospodarstva, so poleg pogojev iz 102. in 103. člena te uredbe še:

1.      predložitev izjave o vključitvi naložbe v uporabo, če gre za naložbe iz 1. točke tretjega odstavka tega člena;

2.      pri naložbah v postavitev oziroma obnovo trajnih nasadov ter naložbah v nakup in postavitev mreže proti toči morajo biti nasadi oziroma mreža proti toči, ki so predmet naložbe, vpisani v RKG;

3.      mladi kmet mora naložbo za prilagoditev standardom Evropske unije končati v 24 mesecih od datuma prvega vpisa nosilca kmetijskega gospodarstva v RKG;

4.      pri naložbi za nakup kmetijskega zemljišča mora biti upravičenec vpisan kot lastnik tega zemljišča v zemljiško knjigo;

5.      pri naložbi iz 4. do 11. točke prvega odstavka 7. člena te uredbe mora upravičenec predložiti popis izvedenih del, ki ga pripravi neodvisni kmetijski strokovnjak. Neodvisni kmetijski strokovnjak je oseba, ki se ukvarja s svetovanjem v kmetijstvu in ni neposredno povezan z oddajo vloge ter z izvedbo naložbe;

6.      če kmetijsko gospodarstvo z naložbo povečuje obseg živinorejske proizvodnje, mora upravičenec ob zadnjem zahtevku za izplačilo sredstev dokazati, da:

-  obremenitev kmetijskih zemljišč pri gnojenju z živinskimi gnojili ne presega letnega vnosa dušika v višini 170 kg na hektar kmetijskih zemljišč v uporabi ali

-  obtežba na kmetijskem gospodarstvu ne presega 2 GVŽ na hektar kmetijskih zemljišč v uporabi, če ima kmetijsko gospodarstvo najmanj 30 odstotkov kmetijskih zemljišč v uporabi na vodovarstvenih območjih;

7.      če gre za naložbe v prestrukturiranje kmetijskih gospodarstev iz 1. točke drugega odstavka 5. člena te uredbe, mora kmetijsko gospodarstvo iz naslova kmetijske dejavnosti ustvariti letni prihodek v skladu s 16. točko 10. člena te uredbe, ki se ugotavlja v skladu s prvo in drugo alinejo 17. točke 10. člena te uredbe. Če se letni prihodek ugotavlja v skladu s prvo alinejo 17. točke 10. člena te uredbe, se upošteva zadnji izkaz poslovnega izida oziroma zadnji standardni rezultati FADN. Če se letni prihodek ugotavlja v skladu z drugo alinejo 17. točke 10. člena te uredbe, se upoštevajo podatki iz zbirne vloge, vložene v letu, ki se določi v javnem razpisu;

8.      če gre za upravičenca iz 3. točke sedmega odstavka 6. člena te uredbe, morajo biti člani skupine kmetov solastniki na premičnem in nepremičnem premoženju, ki je predmet kolektivne naložbe;

9.      pri naložbi v proizvodnjo toplotne ali električne energije je najpozneje do vložitve zadnjega zahtevka za izplačilo sredstev obvezna vgradnja števcev porabe toplotne ali električne energije;

10.   pri naložbi v proizvodnjo toplotne energije iz malih in srednjih kurilnih naprav mora predložiti izjavo proizvajalca kurilne naprave, iz katere mora biti razvidno, da ta ne presega mejnih vrednosti izpustov v skladu s predpisom, ki ureja emisije snovi v zrak iz malih in srednjih kurilnih naprav.

(2) Upravičenec mora poleg pogojev iz prejšnjega odstavka ob zadnjem zahtevku za izplačilo sredstev izpolniti merila iz prve alineje 1. točke in 3. točke drugega odstavka, druge alineje 1. točke in 4. točke tretjega odstavka oziroma druge alineje 1. točke in 4. točke četrtega odstavka 25. člena te uredbe, če je pri ocenjevanju vloge na javni razpis pridobil točke na podlagi teh meril.

(3) Za namen podukrepa podpora za naložbe v kmetijska gospodarstva se kot zaključek naložbe šteje:

1.      vključitev naložbe v uporabo, če gre za naložbe v:

-  ureditev enostavnih in nezahtevnih objektov oziroma nakup in namestitev oziroma vgradnjo pripadajoče opreme,

-  nakup kmetijske mehanizacije in strojne opreme,

-  nakup in postavitev mrež proti toči, razen v sadovnjakih,

-  nakup in postavitev rastlinjakov in pripadajoče opreme, ki niso objekti,

-  postavitev pašnikov in obor ter pripadajoče opreme za nadzorovano pašo domačih živali oziroma rejo gojene divjadi,

-  ureditev zaščite čebeljih panjev pred medvedi,

-  ureditev priključkov kmetijskega gospodarstva na objekte gospodarske infrastrukture,

-  izvedbo agromelioracijskih del na kmetijskih gospodarstvih, ureditev ZNS in njihovih tehnoloških posodobitev ter nakup in postavitev namakalne opreme;

2.      pravnomočno uporabno dovoljenje, če gre za naložbe v ureditev manj zahtevnih in zahtevnih objektov;

3.      vpis trajnih nasadov sadovnjakov, oljčnikov, vinogradov in hmeljišč, nasadov trajnih rastlin na njivskih površinah ter mrež proti toči v sadovnjakih v RKG;

4.      izdana homologacija za prikolice za prevoz čebeljih panjev v skladu s predpisom, ki ureja ugotavljanje skladnosti vozil.

(4) Za namen podukrepa podpora za naložbe v kmetijska gospodarstva se pri naložbah v ureditev več objektov kot del naložbe, ki predstavlja zaključeno vsebinsko ali tehnološko celoto, šteje ureditev posameznega objekta s pripadajočo opremo.

(5) Upravičenec lahko na posamezno vlogo za podporo za naložbe v kmetijska gospodarstva vloži največ:

-        tri zahtevke za izplačilo sredstev, če gre za zahtevne naložbe;

-        dva zahtevka za izplačilo sredstev, če gre za enostavne naložbe, razen za naložbe v prestrukturiranje kmetijskih gospodarstev iz 1. točke drugega odstavka 5. člena te uredbe, pri katerih lahko upravičenec vloži en zahtevek za izplačilo sredstev.

(6) Upravičenec mora v koledarskem letu pred vložitvijo zadnjega zahtevka za izplačilo sredstev zagotavljati obseg dela v višini najmanj 0,5 PDM v primeru enostavnih naložb ter najmanj 1 PDM v primeru zahtevnih naložb.

27. člen

(obveznosti po zadnjem izplačilu sredstev)

(1) Upravičenec do podpore za naložbe v kmetijska gospodarstva mora po zadnjem izplačilu sredstev poleg obveznosti iz 106. člena te uredbe izpolnjevati naslednje obveznosti:

1.      najpozneje v 36 mesecih od datuma zadnjega izplačila sredstev mora izpolniti vsaj 80 odstotkov proizvodnih zmogljivosti naložbe, načrtovanih v poslovnem načrtu (površine, živali), kar se ugotavlja iz zbirne vloge, vložene v koledarskem letu po letu izpolnitve te obveznosti oziroma iz evidence rejnih živali. Obveznost iz te točke ne velja za naložbe v prestrukturiranje kmetijskih gospodarstev iz 1. točke drugega odstavka 5. člena te uredbe. Če gre za škodni dogodek iz tretjega odstavka 109. člena te uredbe, ki se ne šteje za višjo silo in ima lahko za posledico neizpolnitev obveznosti glede doseganja najmanj 80 odstotkov proizvodnih zmogljivosti naložbe, načrtovanih v poslovnem načrtu (površine, živali), se obdobje za izpolnitev proizvodnih zmogljivosti iz prvega stavka te točke lahko podaljša za največ 24 mesecev od datuma nastanka tega škodnega dogodka;

2.      če je upravičenec pri ocenjevanju vloge na javni razpis pridobil točke iz naslova meril iz 3. točke drugega odstavka, 4. točke tretjega odstavka, 4. točke četrtega odstavka ter druge alineje 2. točke četrtega odstavka 25. člena te uredbe, mora upravičenec izpolnjevati zahteve iz teh meril še pet koledarskih let po zadnjem izplačilu sredstev;

3.      zadruga oziroma skupina ali organizacija proizvajalcev ali vodilni partner iz trinajstega odstavka 6. člena te uredbe vodi seznam skupne rabe iz 3. točke 12. člena te uredbe in o skupni rabi poroča, kot je določeno v prilogi 7, ki je sestavni del te uredbe, še najmanj pet celotnih koledarskih let po zadnjem izplačilu sredstev;

4.      gospodarna raba mehanizacije iz 1. in 2. točke prvega odstavka 13. člena te uredbe se mora ohranjati še vsaj pet let po zadnjem izplačilu sredstev;

5.      če gre za naložbo v ureditev pašnikov za nadzorovano pašo domačih živali oziroma postavitev obor iz 3. točke 17. člena te uredbe, mora povprečna letna obtežba z živino na kmetijskem gospodarstvu vsaj pet let po zadnjem izplačilu sredstev znašati najmanj 0,5 GVŽ/ha kmetijskih površin iz predpisa, ki ureja neposredna plačila;

6.      če gre za naložbe v vzrejo čebeljih matic, mora imeti kmetijsko gospodarstvo pet let po zaključku naložbe letno vzrejo vsaj 300 čebeljih matic;

7.      če gre za naložbo v izgradnjo namakalnega sistema, mora biti namakalni sistem opremljen z vodomerom še vsaj pet let po zadnjem izplačilu sredstev;

8.      če gre za naložbe iz 6. točke prvega odstavka 22. člena te uredbe, mora upravičenec izpolnjevati pogoj vsaj 10 odstotkov prihranka energije glede na tehnične parametre obstoječega namakalnega sistema še vsaj pet let po zadnjem izplačilu sredstev;

9.      če je upravičenec ob vložitvi vloge na javni razpis izpolnjeval pogoje za mladega kmeta in je iz tega naslova pridobil večji delež podpore, mora biti še pet let po zadnjem izplačilu sredstev vpisan kot nosilec kmetijskega gospodarstva, na katerem je bila izvedena naložba;

10.   obveznost vodenja knjigovodstva velja za pet koledarskih let od datuma zadnjega izplačila sredstev:

-  upravičenec, ki vodi knjigovodstvo v skladu s slovenskimi računovodskimi standardi, mora knjigovodske podatke vsako leto do 15. aprila poslati na ARSKTRP,

-  upravičenec, ki ne vodi knjigovodstva v skladu s slovenskimi računovodskimi standardi mora voditi knjigovodstvo po metodologiji FADN. Zagotoviti mora standardno obdelavo podatkov in jih vsako leto do 15. aprila poslati standardno obdelane na MKGP;

11.   upravičenec mora o izpolnjenih obveznostih iz prejšnje točke oziroma o skupni rabi kolektivne naložbe iz 3. točke tega člena ter o učinkih podprte naložbe poročati za naslednjih pet celotnih koledarskih let po izplačilu sredstev. Poročilo, ki vsebuje obvezne elemente iz priloge 7 te uredbe, pošlje do 15. aprila tekočega leta za preteklo leto in sicer na obrazcu, objavljenem na spletni strani ARSKTRP;

12.   naložbe v URE iz 6. točke prvega odstavka 5. člena te uredbe morajo še vsaj pet let po zadnjem izplačilu sredstev zagotavljati vsaj desetodstotno zmanjšanje porabe energije na ravni objekta glede na stanje v koledarskem letu pred letom vložitve zadnjega zahtevka za izplačilo sredstev;

13.   upravičenec mora vložiti zbirno vlogo v skladu s predpisi, ki urejajo izvedbo ukrepov kmetijske politike, še najmanj pet koledarskih let po zadnjem izplačilu sredstev.

(2) Določba 9. točke prejšnjega odstavka se ne uporablja za kolektivne naložbe, določba 10. točke prejšnjega odstavka pa se ne uporablja za naložbe v prestrukturiranje kmetijskih gospodarstev in kolektivne naložbe.

(3) Podrobnejša navodila glede pošiljanja obdelanih knjigovodskih podatkov se objavijo na spletni strani MKGP in ARSKTRP.

28. člen

(finančne določbe)

(1) Stopnja javne podpore za naložbe v kmetijska gospodarstva, razen za naložbe iz 4. točke prvega odstavka 5. člena te uredbe, je 30 odstotkov upravičenih stroškov in se poveča za:

-        5 odstotnih točk, če se naložba izvaja na območjih z naravnimi in drugimi posebnimi omejitvami iz 32. člena Uredbe 1305/2013/EU in je kmetijsko gospodarstvo upravičenca razvrščeno v OMD v skladu s predpisom, ki ureja razvrščanje kmetijskih gospodarstev v OMD. Če gre za kolektivno naložbo, morajo imeti vsi člani zadruge, skupine ali organizacije proizvajalcev, ki bodo uporabljali kolektivno naložbo, ter člani skupine kmetov iz 3. točke sedmega odstavka 6. člena te uredbe svoja kmetijska gospodarstva razvrščena v OMD v skladu s predpisom, ki ureja razvrščanje kmetijskih gospodarstev v OMD,

-        5 odstotnih točk, če je naložba povezana z ukrepom iz 28. oziroma 29. člena Uredbe 1305/2013/EU in ima upravičenec vsaj 50 odstotkov kmetijskih površin vključenih v enega izmed ukrepov iz te alineje. Če gre za kolektivno naložbo, morajo imeti vsi člani zadruge, skupine ali organizacije proizvajalcev, ki bodo uporabljali kolektivno naložbo, ter člani skupine kmetov iz sedmega odstavka 6. člena te uredbe skupaj več kot 50 odstotkov kmetijskih površin vključenih v enega izmed ukrepov iz te alineje,

-        10 odstotnih točk za naložbe socialnih podjetij,

-        10 odstotnih točk za naložbe, povezane z ukrepom iz 33. člena Uredbe 1305/2013/EU, pri čemer mora biti upravičenec vključen v izvajanje tega ukrepa. Če gre za kolektivno naložbo, mora biti vsaj polovica članov zadruge, skupine ali organizacije proizvajalcev, ki bodo uporabljali kolektivno naložbo, ter vsaj polovica članov skupine kmetov iz sedmega odstavka 6. člena te uredbe vključenih v izvajanje tega ukrepa,

-        10 odstotnih točk za naložbe upravičencev, katerih naslov oziroma lokacija kmetijskega gospodarstva se nahaja na problemskih območjih. Če gre za kolektivno naložbo, mora imeti najmanj polovica članov zadruge, skupine ali organizacije proizvajalcev, ki bodo uporabljali kolektivno naložbo, ter članov skupine kmetov iz sedmega odstavka 6. člena te uredbe naslov stalnega prebivališča oziroma lokacijo kmetijskega gospodarstva na problemskih območjih,

-        (črtana),

-        15 odstotnih točk za kolektivne naložbe,

-        20 odstotnih točk za naložbe mladih kmetov. Če gre za kolektivno naložbo, mora najmanj polovica članov zadruge, skupine ali organizacije proizvajalcev, ki bodo uporabljali kolektivno naložbo, ter članov skupine kmetov iz sedmega odstavka 6. člena te uredbe izpolnjevati pogoje za mladega kmeta iz 6. člena te uredbe.

(2) Stopnje podpore iz prejšnjega odstavka se lahko seštevajo, vendar ne smejo preseči 50 odstotkov upravičenih stroškov.

(3) Stopnja javne podpore za naložbe v prilagoditev kmetijskih gospodarstev podnebnim spremembam iz 4. točke prvega odstavka 5. člena te uredbe je 50 odstotkov upravičenih stroškov in se poveča za:

-        10 odstotnih točk, če se naložba izvaja na območjih z naravnimi in drugimi posebnimi omejitvami iz 32. člena Uredbe 1305/2013/EU in je kmetijsko gospodarstvo upravičenca razvrščeno v OMD v skladu s predpisom, ki ureja razvrščanje kmetijskih gospodarstev v OMD. Če gre za kolektivno naložbo, morajo imeti vsi člani zadruge, skupine ali organizacije proizvajalcev, ki bodo uporabljali kolektivno naložbo, ter člani skupine kmetov iz 3. točke sedmega odstavka 6. člena te uredbe svoja kmetijska gospodarstva razvrščena v OMD v skladu s predpisom, ki ureja razvrščanje kmetijskih gospodarstev v OMD,

-        (črtana),

-        15 odstotnih točk za kolektivne naložbe,

-        20 odstotnih točk, če je naložba povezana z ukrepom iz 28. oziroma 29. člena Uredbe 1305/2013/EU in ima upravičenec najmanj 50 odstotkov kmetijskih površin vključenih v enega izmed ukrepov iz te alineje. Če gre za kolektivno naložbo, morajo imeti vsi člani zadruge, skupine ali organizacije proizvajalcev, ki bodo uporabljali kolektivno naložbo, ter člani skupine kmetov iz 3. točke sedmega odstavka 6. člena te uredbe skupaj več kot 50 odstotkov kmetijskih površin vključenih v enega izmed ukrepov iz te alineje,

-        20 odstotnih točk za naložbe mladih kmetov. Če gre za kolektivno naložbo, ki jo izvaja skupina kmetov iz 3. točke sedmega odstavka 6. člena te uredbe, mora najmanj polovica članov skupine kmetov iz 3. točke sedmega odstavka 6. člena te uredbe izpolnjevati pogoje za mladega kmeta iz 6. člena te uredbe.

(4) Stopnje podpore iz prejšnjega odstavka se lahko seštevajo, vendar ne smejo preseči 75 odstotkov upravičenih stroškov za naložbe mladih kmetov ter 70 odstotkov upravičenih stroškov za naložbe drugih upravičencev.

(5) Najnižji znesek javne podpore je 1.000 eurov na vlogo v primeru naložb namenjenih zaščiti čebeljih panjev pred medvedi, in 2.000 eurov na vlogo pri drugih vrstah naložb.

(6) Upravičenci, ki so kmetije in mikropodjetja, lahko v celotnem programskem obdobju 2014–2020 iz tega podukrepa pridobijo do vključno 500.000 eurov javne podpore. Upravičenci, ki so mala, srednja in velika podjetja, lahko v celotnem programskem obdobju 2014–2020 iz tega podukrepa pridobijo do vključno 1.750.000 eurov javne podpore.

(7) Član skupine kmetov iz 3. točke sedmega odstavka 6. člena te uredbe lahko v celotnem programskem obdobju 2014–2020 iz tega podukrepa pridobi podporo v višini iz prejšnjega odstavka, pri čemer se upoštevajo javna sredstva, ki jih je prejel iz naslova individualnih in kolektivnih naložb po tej uredbi.

(8) Upravičencu je lahko v celotnem programskem obdobju 2014–2020 iz naslova tega podukrepa enkrat odobrena podpora za naložbo v prestrukturiranje kmetijskih gospodarstev iz 1. točke drugega odstavka 5. člena te uredbe.

(9) Razpoložljiva sredstva, namenjena za izvajanje tega podukrepa v PRP 2014–2020, so opredeljena v prilogi 1, ki je sestavni del te uredbe.

(10) Sredstva, namenjena za izvajanje tega podukrepa, se zagotovijo iz proračuna Republike Slovenije v višini 25 odstotkov in iz sredstev Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (v nadaljnjem besedilu: EKSRP) v višini 75 odstotkov.

2. Podpora za naložbe v predelavo, trženje oziroma razvoj kmetijskih proizvodov

29. člen

(namen podpore in vrste naložb)

(1) Podpora iz podukrepa podpora za naložbe v predelavo, trženje oziroma razvoj kmetijskih proizvodov se nameni za naložbe v:

-        predelavo kmetijskih proizvodov v kmetijske proizvode,

-        predelavo kmetijskih proizvodov v nekmetijske proizvode,

-        trženje kmetijskih proizvodov iz lastne pridelave oziroma predelave.

(2) Do podpore iz prejšnjega odstavka so upravičene naložbe v:

-        ureditev objektov oziroma nakup opreme za namen predelave ali trženja kmetijskih proizvodov,

-        ureditev skladiščnih kapacitet oziroma nakup opreme za namen skladiščenja,

-        ureditev objektov oziroma nakup opreme za oskrbo z vodo ter posodobitev sistemov za varčno uporabo vode, shranjevanje vode, ureditev greznic in čistilnih naprav, ureditev lovilcev maščob oziroma naprav za obdelavo odpadnih voda,

-        ureditev objektov oziroma nakup opreme za proizvodnjo električne in toplotne energije za potrebe predelave ali trženja kmetijskih proizvodov za lastno porabo, razen za pridobivanje električne energije iz sončnega vira in proizvodnjo bioplina,

-        nakup opreme za posodobitev energetsko učinkovitih ogrevalnih sistemov, nakup energetsko varčnejše opreme ter rekonstrukcijo objektov, ki prispeva k zmanjšanju toplotnih izgub z uporabo materialov z večjo toplotno izolativnostjo,

-        nakup opreme in naprav, ki povečujejo varnost pri delu.

(3) Do podpore iz prve in druge alineje prvega odstavka tega člena so poleg naložb iz prejšnjega odstavka upravičene naložbe v nakup mobilnega predelovalnega obrata in naložbe v obrat za uporabo stranskih proizvodov, ostankov in drugih neživilskih surovin, pri čemer mora biti mobilni predelovani obrat zaokrožena tehnološka celota, ki omogoča predelavo kmetijskih proizvodov.

(4) Do podpore iz tretje alineje prvega odstavka tega člena so poleg naložb iz drugega odstavka tega člena upravičene naložbe v:

-        ureditev prodajnih in degustacijskih prostorov,

-        nadgradnjo lastnih mobilnih prodajaln oziroma nakup pripadajoče opreme,

-        namenske aparate za prodajo ter

-        opremo prevoznega sredstva za namen dostave in ohranjanja kvalitete kmetijskih proizvodov.

(5) Naložbe iz prvega odstavka tega člena, ki prispevajo k povečanju okoljske učinkovitosti, so:

-        ureditev čistilnih naprav,

-        za zmanjšanje izpustov in varčevanje z vodo vključno z uporabo reciklirane vode za tehnološke namene,

-        ureditev vodnih zbiralnikov in vodohranov za zbiranje meteorne vode,

-        reciklaža in uporaba odpadnih surovin,

-        zmanjševanje količine odpadkov,

-        ureditev enostavnih ali nezahtevnih objektov z večjo uporabo lesa, če so nadzemni deli teh objektov zgrajeni oziroma sestavljeni iz lesenih konstrukcijskih elementov.

(6) Če je naložba iz prve do pete alineje prejšnjega odstavka del naložbe iz prve do pete alineje drugega odstavka tega člena, se šteje, da celotna naložba prispeva k povečanju okoljske učinkovitosti, če stroški naložb iz prve do pete alineje prejšnjega odstavka predstavljajo več kot 50 odstotkov upravičenih stroškov celotne naložbe.

(7) Če gre za naložbe iz druge alineje prvega odstavka tega člena, se podpora dodeli:

-        v skladu s 44. členom Uredbe 702/2014/EU upravičencem, ki so MSP,

-        v skladu s 3. poglavjem in 3.1 oddelkom II. dela Smernic za kmetijstvo, gozdarstvo in podeželje upravičencem, ki so velika podjetja.

(8) Če gre za naložbe iz druge alineje prvega odstavka tega člena v povezavi z naložbami iz četrte in pete alineje drugega ostavka tega člena, se podpora dodeli kot pomoč po pravilu de minimis v skladu z Uredbo 1407/2013/EU.

(9) Predelava ali trženje kmetijskih proizvodov iz prvega odstavka tega člena se podrobneje opredeli v javnem razpisu.

30. člen

(upravičenec)

(1) Upravičenec do podpore iz podukrepa podpora za naložbe v predelavo, trženje oziroma razvoj kmetijskih proizvodov je:

1.      nosilec kmetije,

2.      nosilec dopolnilne dejavnosti na kmetiji, ki ni nosilec kmetije,

3.      samostojni podjetnik posameznik,

4.      zadruga,

5.      zavod ali

6.      gospodarska družba.

(2) Upravičenec iz prejšnjega odstavka je lahko:

-        MSP ali

-        veliko podjetje, ki ima najmanj 250 in manj kot 750 zaposlenih ali letni promet, ki presega 50 milijonov eurov in je nižji od 200 milijonov eurov.

(3) Upravičenec iz 1., 2., 3. in 6. točke prvega odstavka tega člena se za namen tega podukrepa šteje za mladega kmeta, če izpolnjuje pogoje iz drugega oziroma tretjega ali četrtega in petega odstavka 6. člena te uredbe.

31. člen

(upravičeni stroški)

(1) Upravičeni stroški za podporo iz podukrepa podpora za naložbe v predelavo, trženje oziroma razvoj kmetijskih proizvodov so:

1.      stroški ureditve objektov. Pri posameznih gradbenih in obrtniških delih se priznavajo tudi stroški dobave gotovih elementov, njihovega prevoza in montaže ter stroški izvedbe del na kraju samem (stroški materiala, prevoza in opravljenih del);

2.      stroški nakupa, namestitve oziroma vgradnje opreme, strojev in naprav za trženje ali predelavo, vključno z laboratorijsko tehnologijo in IKT;

3.      prispevek v naravi v skladu z 69. členom Uredbe 1303/2013/EU in 97. členom te uredbe:

-  če gre za upravičenca iz 1. ali 2. točke prvega odstavka prejšnjega člena,

-  gre za prispevek v naravi v obliki lastnega dela oziroma lastnega lesa upravičenca iz prejšnje alineje in

-  gre za naložbe v ureditev enostavnih in nezahtevnih objektov;

4.      splošni stroški iz 98. člena te uredbe.

(2) Višina upravičenih stroškov se določi v skladu s 95. členom te uredbe.

32. člen

(neupravičeni stroški)

Poleg stroškov iz 96. člena te uredbe do podpore iz podukrepa podpora za naložbe v predelavo, trženje oziroma razvoj kmetijskih proizvodov niso upravičeni:

1.      nakup dostavnih in servisnih vozil,

2.      gradnja novih klavnic z letno zmogljivostjo nad 1.000 GVŽ,

3.      proizvodnja bioetanola in biodizla,

4.      strošek nakupa rabljene mehanizacije in opreme ter

5.      strošek iz naslova obratnih sredstev.

33. člen

(vrsti naložb glede na velikost)

Glede na velikost sta vrsti naložb v predelavo, trženje oziroma razvoj kmetijskih proizvodov:

1.      enostavne naložbe do vključno 200.000 eurov skupne priznane vrednosti naložbe;

2.      zahtevne naložbe nad 200.000 eurov skupne priznane vrednosti naložbe.

34. člen

(splošni pogoji za pridobitev sredstev)

Poleg pogojev iz 100. člena te uredbe mora upravičenec za podporo iz podukrepa podpora za naložbe v predelavo, trženje oziroma razvoj kmetijskih proizvodov ob oddaji vloge na javni razpis izpolnjevati naslednje splošne pogoje:

1.      naložba mora biti ekonomsko upravičena, kar se izkazuje s pozitivno interno stopnjo donosnosti naložbe, ki se izračuna v skladu s prilogo 4 te uredbe. Ta pogoj se ne uporablja za naložbe, ki jih izvedejo nosilci majhnih kmetij iz drugega odstavka 11. člena te uredbe;

2.      predložiti mora poslovni načrt, v katerem izkaže:

-  ekonomsko upravičenost naložbe iz prejšnje točke in

-  prispevek naložbe k horizontalnim ciljem iz drugega pododstavka šestega odstavka 5. člena Uredbe 1305/2013/EU, če iz tega naslova uveljavlja dodatne točke v okviru meril za izbor vlog. Vrste naložb, ki prispevajo k horizontalnim ciljem, se določijo z javnim razpisom;

3.      poslovni načrt iz prejšnje točke mora vsebovati sestavine, določene v prilogi 4 te uredbe, in mora biti izdelan za ekonomsko dobo naložbe, vendar najmanj za obdobje petih let od datuma vložitve zadnjega zahtevka za izplačilo sredstev, ki ga opredeli v vlogi na javni razpis;

4.      poslovni načrt iz 2. točke tega člena mora za:

a)    zahtevne naložbe temeljiti na dejanskih prihodkih in odhodkih iz zadnjega izkaza poslovnega izida oziroma iz zadnjih standardnih rezultatov FADN za obdobje od 1. januarja do 31. decembra;

b)    enostavne naložbe temeljiti na:

-  dejanskih prihodkih in odhodkih iz zadnjega izkaza poslovnega izida oziroma iz zadnjih standardnih rezultatov FADN za obdobje od 1. januarja do 31. decembra ali

-  na pokritju, opredeljenem v prilogi 5 te uredbe;

5.      ne glede na drugo alinejo pod b) prejšnje točke poslovni načrt ne sme biti izdelan na podlagi pokritja, če upravičenec ali član kmetije v letu pred oddajo vloge na javni razpis vodi knjigovodstvo v skladu s prvo alinejo pod b) prejšnje točke;

6.      če se naložba nanaša na ureditev enostavnega objekta v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov, mora predložiti opis stanja pred naložbo in fotografije zemljišča, na katerem se bo izvajala naložba;

7.      če se naložba nanaša na ureditev nezahtevnega objekta v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov, mora poleg dokazil iz prejšnje točke predložiti tudi dokumentacijo za pridobitev gradbenega dovoljenja za nezahtevni objekt v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov;

8.      če se naložba nanaša na nakup pripadajoče opreme objekta, mora predložiti fotografije objekta in prostora, v katerem bo oprema nameščena, ter skico postavitve opreme v prostoru, v katerem bo oprema nameščena;

9.      nosilec majhne kmetije je upravičen le do naložbe v vrednosti do vključno 50.000 eurov skupne priznane vrednosti (v nadaljnjem besedilu: naložba majhne kmetije);

10.   ne glede na določbe 2. točke tega člena za naložbo majhne kmetije ni treba predložiti poslovnega načrta;

11.   v koledarskem letu pred vložitvijo vloge na javni razpis mora zagotavljati obseg dela v višini najmanj 0,5 PDM v primeru enostavnih naložb ter najmanj 1 PDM v primeru zahtevnih naložb;

12.   če gre za naložbo, ki jo izvajajo zadruge in skupine ali organizacije proizvajalcev, ki so priznane v skladu s predpisi, ki urejajo priznanje skupin ali organizacij proizvajalcev in bo naložba namenjena skupni rabi njihovih članov, se pri ugotavljanju obsega dela iz prejšnje točke lahko upošteva tudi obseg dela njihovih članov, ki bodo uporabljali to naložbo. Zadruga, skupina ali organizacija proizvajalcev vodi seznam skupne rabe, s katerega so razvidni raba naložbe po članih, obdobje uporabe ipd. Seznam skupne rabe naložbe se podrobneje opredeli v javnem razpisu;

13.   pri naložbah v zbiranje vode morajo imeti objekti za shranjevanje vode zmogljivost vsaj 10 m³;

14.   naložbe v trženje kmetijskih proizvodov se nanašajo na:

-  kmetijske proizvode vlagatelja, ki mora biti vpisan v RKG. Če je vlagatelj zadruga, skupina ali organizacija proizvajalcev, se upoštevajo kmetijski proizvodi članov zadruge, skupine ali organizacije proizvajalcev, ki so vpisani v RKG, in kmetijski proizvodi zadruge iz lastne pridelave. Če je član zadruge zadruga, se upoštevajo kmetijski proizvodi njenih članov ter kmetijski proizvodi zadruge iz lastne pridelave,

-  predelane kmetijske proizvode iz lastne predelave vlagatelja;

15.   kmetijske proizvode mora tržiti na lokaciji, ki se podrobneje opredeli v javnem razpisu;

16.   če gre za naložbe v ureditev enostavnih ali nezahtevnih objektov iz šeste alineje petega odstavka 29. člena te uredbe, mora predložiti tloris in prerez objekta z navedbo konstrukcijskih elementov objekta;

17.   upravičenec lahko na javni razpis vloži več vlog oziroma ob javnem razpisu, ki je razdeljen na več sklopov, več vlog na posamezen sklop.

35. člen

(posebni pogoji za pridobitev sredstev glede na posamezno vrsto naložbe ali upravičenca)

(1) Poleg pogojev iz prejšnjega člena mora upravičenec glede na posamezno vrsto naložbe v predelavo, trženje oziroma razvoj kmetijskih proizvodov iz tega podukrepa ob vložitvi vloge na javni razpis izpolnjevati naslednje posebne pogoje:

1.      če je upravičenec pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, mora biti registriran za opravljanje dejavnosti predelave ali trženja kmetijskih proizvodov, povezane z naložbo;

2.      upravičenec iz 1. ali 2. točke prvega odstavka 30. člena te uredbe mora imeti dovoljenje za opravljanje dopolnilne dejavnosti na kmetiji, ki je povezana z naložbo, razen če gre za naložbe v trženje kmetijskih proizvodov iz lastne pridelave;

3.      upravičenec, ki ni veliko podjetje, mora v koledarskem letu pred oddajo vloge na javni razpis iz poslovanja ustvariti primeren prihodek, ki mu omogoča dolgoročno sposobnost preživetja. Kot primeren prihodek se šteje prihodek v višini letne bruto minimalne plače na zaposlenega v Republiki Sloveniji na 1 PDM. Ta pogoj se ne uporablja za nosilca majhne kmetije;

4.      upravičenec, ki je veliko podjetje iz drugega odstavka 30. člena te uredbe, mora v skladu s I. delom Smernic za kmetijstvo, gozdarstvo in podeželje za naložbe iz druge alineje prvega odstavka 29. člena te uredbe v vlogi opisati stanje brez podpore, to je obratni hipotetični scenarij ali alternativni projekt oziroma dejavnost, in predložiti dokumentarna dokazila v podporo obratnemu hipotetičnemu scenariju, opisanemu v vlogi;

5.      če gre za naložbe iz osmega odstavka 29. člena te uredbe, mora vlagatelj vlogi na javni razpis priložiti:

-  pisno izjavo o vseh pomočeh de minimis, ki jih je upravičenec oziroma enotno podjetje prejelo v predhodnih dveh letih in v tekočem koledarskem letu,

-  pisno izjavo o drugih že prejetih ali zaprošenih pomočeh za iste upravičene stroške in zagotovilo, da z dodeljenim zneskom pomoči de minimis ne bosta preseženi zgornji meji pomoči de minimis in intenzivnost pomoči po predpisih, ki urejajo državne pomoči,

-  pisno izjavo, ali gre za enotno podjetje. Če gre za enotno podjetje, se navedejo podjetja, ki so z upravičencem povezana;

6.      če gre za naložbo iz prve do pete alineje petega odstavka 29. člena te uredbe, mora predložiti elaborat, iz katerega je razviden prispevek naložbe k povečanju okoljske učinkovitosti. Elaborat se pripravi v skladu s prilogo 10, ki je sestavni del te uredbe.

(2) Če gre za naložbe v trženje kmetijskih proizvodov iz lastne pridelave, morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji:

1.      upravičenec ali član zadruge, katerega kmetijski proizvodi se tržijo, mora v letu, ki je določeno v javnem razpisu, vložiti zbirno vlogo v skladu s predpisi, ki urejajo izvedbo ukrepov kmetijske politike. Če gre za upravičenca iz 2. točke prvega odstavka 30. člena te uredbe, zbirno vlogo vloži nosilec kmetije;

2.      če gre za naložbo v ureditev prostorov za namen degustacije, mora upravičenec tržiti kmetijske proizvode iz lastne pridelave oziroma predelave, pri čemer se prodaja kmetijskih proizvodov in degustacija kmetijskih proizvodov ne smeta izvajati v istem prostoru.

(3) Če ima upravičenec v uporabi do enega hektarja kmetijskih površin in vzreja samo čebele ter uveljavlja podporo za naložbe, povezane s čebelarsko dejavnostjo, oddaja zbirne vloge ne glede na prejšnjo točko ni obvezna, vendar pa mora imeti urejene podatke v RKG v skladu s predpisom, ki ureja RKG.

(4) Obseg prispevka v naravi v obliki lastnega dela iz 3. točke prvega odstavka 31. člena te uredbe ne sme biti večje od 40 odstotkov upravičenih stroškov naložbe in presegati obsega dela, izraženega v ekvivalentu PDM, ki ga je upravičenec opredelil v vlogi na javni razpis oziroma v poslovnem načrtu. Vrednost lastnega dela ne sme preseči urnih postavk, določenih z javnim razpisom.

(5) Prispevek v naravi v obliki zagotavljanja lastnega lesa lahko upravičenec uveljavlja, če ima odločbo o poseku, ki jo izda ZGS v skladu s predpisom, ki ureja gozdove, pri čemer vrednost žaganega lesa ne sme preseči vrednosti, določene z javnim razpisom.

(6) Če ima upravičenec živilski obrat, mora biti živilski obrat vpisan v register obratov v skladu s pravilnikom, ki ureja registracijo in odobritev obratov na živilskem področju, razen če upravičenec vlaga vlogo za sofinanciranje naložbe iz prve alineje drugega odstavka 29. člena te uredbe in pred oddajo vloge na javni razpis ni imel živilskega obrata.

36. člen

(posebni pogoji za naložbe, namenjene učinkoviti rabi energije in pridobivanju energije iz obnovljivih virov)

Upravičenci morajo za naložbe iz četrte in pete alineje drugega odstavka 29. člena te uredbe poleg splošnih pogojev iz 100. člena te uredbe izpolnjevati tudi naslednje pogoje:

1.      proizvedena energija iz naložbe, ki je predmet tega podukrepa, ni namenjena prodaji. Proizvedena energija ni namenjena prodaji, če skupna količina proizvedene energije iz obnovljivih virov v koledarskem letu pred vložitvijo vloge na javni razpis ne presega porabe energije na kmetijskem gospodarstvu oziroma živilskopredelovalnem obratu v tem letu. Če gre za naložbo v povečanje proizvodnih kapacitet, skupna količina proizvedene energije iz obnovljivih virov ne sme presegati načrtovane porabe energije na kmetijskem gospodarstvu oziroma živilsko predelovalnem obratu, kar mora biti razvidno iz dokazil iz prve in druge alineje 2. točke tega člena;

2.      naložbe iz pete alineje drugega odstavka 29. člena te uredbe morajo zagotavljati vsaj desetodstotno zmanjšanje porabe energije na ravni objekta, kar je razvidno iz:

-  elaborata gradbene fizike, če gre za naložbo v rekonstrukcijo zahtevnih in manj zahtevnih objektov v skladu s predpisi s področja graditve objektov, ali

-  energetskega pregleda v skladu s predpisom, ki ureja metodologijo za izdelavo in vsebino energetskega pregleda, če gre za naložbo v nakup opreme ali rekonstrukcijo nezahtevnih objektov v skladu s predpisi s področja graditve objektov;

3.      naložbe v pridobivanje toplotne energije iz lesne biomase so upravičene do podpore, če so del naložbe v ureditev objektov;

4.      pri pridobivanju toplotne energije iz biomase mora biti surovina za pridobivanje energije lesna biomasa oziroma kmetijski proizvod, pri čemer uporaba žit in drugih poljščin, bogatih s škrobom in sladkorjem, ter oljnic ni dovoljena.

37. člen

(obvezne priloge k vlogi na javni razpis)

Obvezne priloge, ki jih mora upravičenec priložiti vlogi na javni razpis za podporo iz podukrepa podpora za naložbe v predelavo, trženje oziroma razvoj kmetijskih proizvodov in brez katerih se v skladu z zakonom, ki ureja kmetijstvo, vloga zavrže brez pozivanja k dopolnitvi, so:

1.      poslovni načrt iz 2. točke 34. člena te uredbe;

2.      PZI ter popis del in projektantski predračun v skladu s predpisom, ki ureja podrobnejšo vsebino dokumentacije in obrazce, povezane z graditvijo objektov, če se naložba nanaša na ureditev zahtevnega ali manj zahtevnega objekta v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov;

3.      dokumentacija za pridobitev gradbenega dovoljenja za nezahtevne objekte, če se naložba nanaša na ureditev nezahtevnega objekta v skladu s predpisi s področja graditve objektov.

38. člen

(merila za ocenjevanje vlog)

(1) Med vlogami za podporo iz podukrepa podpora za naložbe v predelavo, trženje oziroma razvoj kmetijskih proizvodov, ki dosežejo vstopno mejo 30 odstotkov najvišjega možnega števila točk, se izberejo tiste, ki dosežejo višje število točk, do porabe razpisanih sredstev. Merila za ocenjevanje vlog so:

1.      če je upravičenec nosilec majhne kmetije, so merila za ocenjevanje vlog naslednja:

a)    ekonomski vidik naložbe: povečanje prihodka iz poslovanja kmetijskega gospodarstva,

b)    geografski vidik naložbe:

-  koeficient razvitosti občin,

-  lokacija naložbe se nahaja na problemskih območjih;

c)    proizvodna usmeritev naložbe:

-  prednostni sektorji predelave ali trženja,

-  vključenost v sheme kakovosti;

č)   horizontalno in vertikalno povezovanje: vključenost upravičenca v različne oblike proizvodnega sodelovanja in pogodbenega povezovanja;

d)    prispevek k horizontalnim ciljem:

-  okoljski prispevek izvedene naložbe,

-  inovacije,

-  podnebne spremembe in prilagoditev nanje;

2.      če je upravičenec nosilec kmetije, razen nosilec majhne kmetije, nosilec dopolnilne dejavnosti na kmetiji, ki ni nosilec kmetije, so merila za ocenjevanje vlog naslednja:

a)    ekonomski vidik naložbe:

-  interna stopnja donosnosti,

-  ekonomski učinek javnih sredstev;

b)    družbeno socialni vidik upravičenca: izobrazba upravičenca;

c)    geografski vidik naložbe:

-  koeficient razvitosti občin,

-  lokacija naložbe se nahaja na problemskih območjih;

č)   proizvodna usmeritev naložbe:

-  prednostni sektorji predelave ali trženja,

-  vključenost v sheme kakovosti;

d)    horizontalno in vertikalno povezovanje: vključenost upravičenca v različne oblike proizvodnega sodelovanja in pogodbenega povezovanja;

e)    prispevek k horizontalnim ciljem pri skrbi za okolje, inovacijah in podnebnih spremembah:

-  okoljski prispevek izvedene naložbe,

-  inovacije,

-  podnebne spremembe in prilagoditev nanje;

3.      če je upravičenec samostojni podjetnik posameznik ali pravna oseba, so merila za ocenjevanje vlog naslednja:

a)    ekonomski vidik naložbe:

-  interna stopnja donosnosti,

-  gospodarnost poslovanja;

b)    družbeno socialni vidik naložbe: socialni vidik podjetja (socialno ali invalidsko podjetje ter zadruga);

c)    geografski vidik naložbe:

-  koeficient razvitosti občin,

-  lokacija naložbe se nahaja na problemskih območjih;

č)   proizvodna usmeritev naložbe:

-  prednostni sektorji predelave ali trženja,

-  vključenost v sheme kakovosti;

d)    horizontalno in vertikalno povezovanje: vključenost upravičenca v različne oblike proizvodnega sodelovanja in pogodbenega povezovanja;

e)    prispevek k horizontalnim ciljem pri skrbi za okolje, inovacijah in podnebnih spremembah:

-  okoljski prispevek izvedene naložbe,

-  inovacije,

-  podnebne spremembe ter prilagoditev nanje.

(2) Podrobnejša merila iz prejšnjega odstavka ter točkovalnik za ocenjevanje vlog se opredelijo v javnem razpisu.

39. člen

(pogoji ob vložitvi zahtevka za izplačilo sredstev)

(1) Upravičenec mora poleg pogojev iz 102. in 103. člena te uredbe ob zadnjem zahtevku za izplačilo sredstev izpolnjevati naslednje pogoje:

-        predložiti mora izjavo o vključitvi naložbe v uporabo, če gre za naložbe iz 1. točke tretjega odstavka tega člena,

-        imeti mora živilski obrat, vpisan v register obratov, v skladu s pravilnikom, ki ureja registracijo in odobritev obratov na področju živil,

-        če gre za upravičenca iz 1. in 2. točke prvega odstavka 30. člena te uredbe, ki uveljavlja podporo za naložbo, povezano z opravljanjem dopolnilne dejavnosti, mora priložiti dovoljenje za opravljanje dopolnilne dejavnosti,

-        imeti mora certifikat o ekološki predelavi kmetijskih proizvodov v skladu s predpisom, ki ureja ekološko pridelavo in predelavo kmetijskih pridelkov in živil, če uveljavlja višjo stopnjo podpore v skladu s prvo alinejo prvega odstavka 41. člena te uredbe. Če je upravičenec zadruga, skupina ali organizacija proizvajalcev, ki trži kmetijske proizvode svojih članov, mora imeti certifikat o ekološki pridelavi oziroma predelavi kmetijskih proizvodov vsaj 25 odstotkov članov zadruge, skupine ali organizacije proizvajalcev,

-        pri naložbi v proizvodnjo toplotne ali električne energije je obvezna vgradnja števcev porabe toplotne ali električne energije,

-        pri naložbi iz prve do tretje alineje petega odstavka 29. člena te uredbe, razen pri naložbi v zmanjšanje izpustov in varčevanja z vodo, vključno z uporabo reciklirane vode za tehnološke namene, je obvezna vgradnja števcev vode ali števcev odpadne vode,

-        pri naložbi v proizvodnjo toplotne energije iz malih in srednjih kurilnih naprav mora predložiti izjavo proizvajalca kurilne naprave, iz katere mora biti razvidno, da kurilna naprava ne presega mejne vrednosti emisij v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi v zrak iz malih in srednjih kurilnih naprav.

(2) Upravičenec mora poleg pogojev iz prejšnjega odstavka ob vložitvi zadnjega zahtevka za izplačilo sredstev izpolnjevati zahteve iz meril iz druge alineje 1. točke pod d), 2. točke pod č), druge alineje 2. točke pod e), druge alineje 3. točke pod a), 3. točke pod č) in druge alineje 3. točke pod e) prvega odstavka prejšnjega člena, če je pri ocenjevanju vloge na javni razpis pridobil točke na podlagi teh meril.

(3) Za namen podukrepa podpora za naložbe v predelavo, trženje oziroma razvoj kmetijskih proizvodov se kot zaključek naložbe šteje:

1.      vključitev naložbe v uporabo, če gre za naložbe v:

-  ureditev enostavnih in nezahtevnih objektov oziroma nakup in namestitev oziroma vgradnjo pripadajoče opreme,

-  nakup in namestitev namenskih aparatov za prodajo,

-  nakup mobilnih predelovalnih obratov,

-  ureditev prodajnih in degustacijskih prostorov ter nakup pripadajoče opreme,

-  nakup opreme za namen dostave in ohranjanja kvalitete kmetijskih proizvodov;

2.      pravnomočno uporabno dovoljenje, če gre za naložbe v ureditev manj zahtevnih in zahtevnih objektov;

3.      izdana homologacija za nadgradnje lastnih mobilnih prodajaln v skladu s predpisom, ki ureja ugotavljanje skladnosti vozil, če gre za naložbe iz druge alineje četrtega odstavka 29. člena te uredbe.

(4) Za namen podukrepa podpora za naložbe v predelavo, trženje oziroma razvoj kmetijskih proizvodov se pri naložbah v ureditev več objektov kot del naložbe, ki predstavlja zaključeno vsebinsko ali tehnološko celoto, šteje ureditev posameznega objekta s pripadajočo opremo.

(5) Upravičenec lahko na posamezno vlogo vloži največ:

-        tri zahtevke za izplačilo sredstev, če gre za zahtevne naložbe;

-        dva zahtevka za izplačilo sredstev, če gre za enostavne naložbe, razen za naložbe majhnih kmetij iz 9. točke 34. člena te uredbe, pri katerih lahko upravičenec vloži en zahtevek za izplačilo sredstev.

(6) Upravičenec mora v koledarskem letu pred vložitvijo zadnjega zahtevka za izplačilo sredstev zagotavljati obseg dela v višini najmanj 0,5 PDM v primeru enostavnih naložb ter najmanj 1 PDM v primeru zahtevnih naložb. Če gre za upravičenca iz 1. in 2. točke prvega odstavka 30. člena te uredbe, se pri ugotavljanju obsega dela upoštevajo vsi člani kmetije.

40. člen

(obveznosti po zadnjem izplačilu sredstev)

(1) Upravičenec mora po zadnjem izplačilu sredstev iz podukrepa podpora za naložbe v predelavo, trženje oziroma razvoj kmetijskih proizvodov poleg obveznosti iz 106. člena te uredbe izpolnjevati naslednje obveznosti:

1.      najpozneje v 36 mesecih od datuma zadnjega izplačila sredstev mora izpolniti vsaj 80 odstotkov proizvodnih zmogljivosti kmetijskega gospodarstva oziroma živilskega obrata, načrtovanih v poslovnem načrtu, pri čemer se upoštevajo vhodne surovine za predelavo ali trženje kmetijskih proizvodov. Način ugotavljanja vhodnih surovin za predelavo ali trženje kmetijskih proizvodov se določi z javnim razpisom. Ta obveznost ne velja za nosilca majhne kmetije iz drugega odstavka 11. člena te uredbe. Če gre za škodni dogodek iz tretjega odstavka 109. člena te uredbe, ki se ne šteje za višjo silo in ima lahko za posledico neizpolnitev obveznosti glede doseganja najmanj 80 odstotkov proizvodnih zmogljivosti kmetijskega gospodarstva oziroma živilskega obrata, načrtovanih v poslovnem načrtu, se obdobje za izpolnitev proizvodnih zmogljivosti lahko podaljša za največ 24 mesecev od datuma nastanka tega škodnega dogodka;

2.      če je upravičenec pri ocenjevanju vloge na javni razpis pridobil točke iz naslova meril iz 1. točke pod a), 2. točke pod č), druge alineje 3. točke pod a) in 3. točke pod č) prvega odstavka 38. člena te uredbe, mora upravičenec izpolnjevati zahteve iz teh meril še pet koledarskih let po zadnjem izplačilu sredstev, razen zahteve iz merila iz 1. točke pod a), ki mora biti izpolnjena najpozneje po preteku dveh koledarskih let po zadnjem izplačilu sredstev;

3.      upravičenec, ki je pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, mora zagotavljati gospodarnost poslovanja vsaj v višini, kot je opredeljena v poslovnem načrtu, še pet koledarskih let po zadnjem izplačilu sredstev;

4.      obveznost vodenja knjigovodstva mora izpolnjevati pet koledarskih let od datuma zadnjega izplačila sredstev. Upravičenec, ki ne vodi knjigovodstva v skladu s slovenskimi računovodskimi standardi, mora voditi knjigovodstvo po metodologiji FADN in zagotoviti standardno obdelavo podatkov. Standardno obdelane podatke mora vsako leto do 15. aprila poslati na MKGP;

5.      če gre za naložbo v trženje kmetijskih proizvodov, ki jo izvaja zadruga, skupina ali organizacija proizvajalcev, morajo biti njeni člani, katerih kmetijski proizvodi se tržijo, vpisani v RKG še pet let po zadnjem izplačilu sredstev. Zadruga, skupina oziroma organizacija proizvajalcev mora voditi seznam članov, katerih kmetijski proizvodi se tržijo. Seznam članov je priloga poročila iz 7. točke tega odstavka;

6.      če je upravičenec ob vložitvi vloge na javni razpis izpolnjeval pogoje za mladega kmeta in je iz tega naslova pridobil večji delež podpore, mora biti še pet let po zadnjem izplačilu sredstev vpisan kot nosilec kmetijskega gospodarstva;

7.      upravičenec mora o izpolnjenih obveznostih iz 1., 2., 5. in 6. točke tega odstavka ter o učinkih naložbe poročati za naslednjih pet koledarskih let po zadnjem izplačilu sredstev. Poročilo, ki vsebuje obvezne elemente iz priloge 7 te uredbe, vloži do 15. aprila tekočega leta za preteklo leto, in sicer na obrazcu, objavljenem na spletni strani ARSKTRP;

8.      naložbe iz pete alineje drugega odstavka 29. člena te uredbe morajo vsaj pet let po zadnjem izplačilu sredstev zagotavljati vsaj desetodstotno zmanjšanje porabe energije na ravni objekta glede na stanje v koledarskem letu pred vložitvijo zadnjega zahtevka za izplačilo sredstev;

9.      upravičenec, ki je nosilec kmetijskega gospodarstva, mora vložiti zbirno vlogo v skladu s predpisi, ki urejajo izvedbo ukrepov kmetijske politike, še najmanj pet koledarskih let po zadnjem izplačilu sredstev. Če gre za upravičenca iz 2. točke prvega odstavka 30. člena te uredbe, vloži zbirno vlogo nosilec kmetije;

10.   zadruga, skupina ali organizacija proizvajalcev vodi seznam skupne rabe iz 12. točke 34. člena te uredbe in o skupni rabi poroča, kot je določeno v prilogi 7 te uredbe, še najmanj pet koledarskih let po zadnjem izplačilu sredstev.

(2) Podrobnejša navodila glede posredovanja obdelanih knjigovodskih podatkov se objavijo na spletni strani MKGP in ARSKTRP.

41. člen

(finančne določbe)

(1) Za naložbe iz prvega odstavka 29. člena te uredbe je stopnja javne podpore 30 odstotkov upravičenih stroškov in se poveča za:

-        5 odstotnih točk za naložbe v predelavo ali trženje ekološko pridelanih kmetijskih proizvodov, kar upravičenec izkazuje s certifikatom o ekološki pridelavi oziroma predelavi kmetijskih proizvodov v primeru trženja kmetijskih proizvodov oziroma s certifikatom o ekološki predelavi kmetijskih proizvodov, če gre za naložbe v predelavo kmetijskih proizvodov. Če je upravičenec zadruga, skupina ali organizacija proizvajalcev, ki trži kmetijske proizvode svojih članov, mora imeti certifikat o ekološki pridelavi oziroma predelavi kmetijskih proizvodov vsaj 25 odstotkov članov zadruge, skupine ali organizacije proizvajalcev,

-        5 odstotnih točk za naložbe v povečanje okoljske učinkovitosti iz petega odstavka 29. člena te uredbe,

-        5 odstotnih točk za naložbe v predelavo proizvodov, če je upravičenec vključen v ukrep dobrobit živali,

-        5 odstotnih točk za naložbe nosilca dopolnilne dejavnosti na kmetiji, ki ima naslov na območjih iz predpisa, ki določa razvrstitev kmetijskih gospodarstev v OMD, če ima na teh območjih v uporabi vsaj 50 odstotkov vseh kmetijskih zemljišč, ki jih ima v uporabi, kar je razvidno iz zbirne vloge, ki je vložena v letu, ki se določi v javnem razpisu,

-        10 odstotnih točk za naložbe upravičencev, katerih sedež ali naslov oziroma lokacija naložbe se nahaja na problemskih območjih iz priloge 9 te uredbe,

-        (črtana),

-        20 odstotnih točk za naložbe mladih kmetov.

(2) Za naložbe iz prve in tretje alineje prvega odstavka 29. člena te uredbe se stopnje podpore iz prejšnjega odstavka tega člena lahko seštevajo, vendar ne smejo preseči 50 odstotkov upravičenih stroškov.

(3) Za naložbe iz druge alineje prvega odstavka 29. člena te uredbe, ki se v skladu z Uredbo o karti regionalne pomoči za obdobje 2014–2020 (Uradni list RS, št. 103/13; v nadaljnjem besedilu: uredba, ki ureja karto regionalne pomoči) izvajajo na območju teritorialne enote NUTS 2 SI01 Vzhodna Slovenija, se stopnje javne podpore iz prvega odstavka tega člena lahko seštevajo, vendar v skladu s 44. členom Uredbe 702/2014/EU ne smejo preseči:

-        45 odstotkov upravičenih stroškov, če je upravičenec mikro ali malo podjetje;

-        35 odstotkov upravičenih stroškov, če je upravičenec srednje veliko podjetje.

(4) Za naložbe iz druge alineje prvega odstavka 29. člena te uredbe, ki jih izvajajo mikro ali mala podjetja v skladu z uredbo, ki ureja karto regionalne pomoči na območju teritorialne enote NUTS 2 SI02 Zahodna Slovenija, se stopnja javne podpore določi v skladu s 44. členom Uredbe 702/2014/EU in znaša 30 odstotkov upravičenih stroškov.

(5) Ne glede na določbe prvega odstavka tega člena za naložbe iz druge alineje prvega odstavka 29. člena te uredbe, ki jih v skladu z uredbo, ki ureja karto regionalne pomoči izvajajo srednje velika podjetja na območju teritorialne enote NUTS 2 SI02 Zahodna Slovenija, stopnja javne podpore v skladu s 44. členom Uredbe 702/2014/EU znaša 20 odstotkov upravičenih stroškov.

(6) Če gre za naložbe iz druge alineje prvega odstavka 29. člena te uredbe in je upravičenec veliko podjetje, ne glede na določbe prvega odstavka tega člena stopnja javne podpore v skladu z določbami 3. poglavja in 3.1. oddelka II. dela Smernic za kmetijstvo, gozdarstvo in podeželje znaša:

-        25 odstotkov upravičenih stroškov za naložbe, ki se v skladu z uredbo, ki ureja karto regionalne pomoči, izvajajo na območju teritorialne enote NUTS 2 SI01 Vzhodna Slovenija;

-        10 odstotkov upravičenih stroškov za naložbe, ki se v skladu z uredbo, ki ureja karto regionalne pomoči, izvajajo na območju teritorialne enote NUTS 2 SI02 Zahodna Slovenija.

(7) Če se upravičencu podpora za naložbo dodeli na podlagi Uredbe 702/2014/EU in Uredbe 1407/2013/EU oziroma Smernic za kmetijstvo, gozdarstvo in podeželje in je ta podpora plačljiva na podlagi več zahtevkov za izplačilo sredstev, se pri odobritvi podpore izvede diskontiranje pomoči v skladu s četrtim odstavkom 7. člena Uredbe 702/2014/EU, drugim pododstavkom šestega odstavka 3. člena Uredbe 1407/2013/EU oziroma (88) točko Smernic za kmetijstvo, gozdarstvo in podeželje.

(8) Najnižji znesek javne podpore znaša 5.000 eurov na vlogo. Upravičenci, ki so kmetije in mikropodjetja, lahko v celotnem programskem obdobju 2014–2020 iz podukrepa podpora za naložbe v predelavo, trženje oziroma razvoj kmetijskih proizvodov pridobijo največ 1.500.000 eurov javne podpore. Upravičenci, ki so mala podjetja, lahko v celotnem programskem obdobju 2014–2020 iz podukrepa podpora za naložbe v predelavo, trženje oziroma razvoj kmetijskih proizvodov pridobijo največ 3.000.000 eurov podpore. Upravičenci, ki so srednje velika in velika podjetja, lahko v celotnem programskem obdobju 2014–2020 iz podukrepa podpora za naložbe v predelavo, trženje oziroma razvoj kmetijskih proizvodov pridobijo največ 5.000.000 eurov podpore.

(9) Če gre za naložbe iz osmega odstavka 29. člena te uredbe, se upoštevajo stopnje podpore iz prvega odstavka tega člena, pri čemer se podpora dodeli do višine, ki ne presega skupnega zneska pomoči de minimis iz 3. člena Uredbe 1407/2013/EU.

(10) Upravičenec lahko v celotnem programskem obdobju 2014–2020 iz naslova podukrepa podpora za naložbe v predelavo, trženje oziroma razvoj kmetijskih proizvodov samo enkrat pridobi podporo za naložbo majhnih kmetij.

(11) Razpoložljiva sredstva, namenjena izvajanju podukrepa podpora za naložbe v predelavo, trženje oziroma razvoj kmetijskih proizvodov v programskem obdobju 2014–2020, so opredeljena v prilogi 1 te uredbe.

(12) Sredstva, namenjena izvajanju podukrepa podpora za naložbe v predelavo, trženje oziroma razvoj kmetijskih proizvodov, se zagotovijo iz proračuna Republike Slovenije v višini 25 odstotkov in iz sredstev EKSRP v višini 75 odstotkov.

3. Izvedba agromelioracij na komasacijskih območjih

42. člen

(namen podpore)

Podpora iz operacije izvedba agromelioracij na komasacijskih območjih je namenjena izvedbi agromelioracij na komasacijskih območjih v skladu s predpisi, ki urejajo kmetijska zemljišča.

43. člen

(upravičenec)

Upravičenci do podpore iz operacije izvedbe agromelioracij na komasacijskih območjih so fizične in pravne osebe, ki so jih lastniki kmetijskih zemljišč pooblastili za izvedbo agromelioracij na komasacijskem območju.

44. člen

(upravičeni stroški)

(1) Upravičeni stroški iz operacije izvedbe agromelioracij na komasacijskih območjih so:

1.      stroški izvedbe agromelioracije na komasacijskem območju brez stroškov izvedbe komasacije, pri čemer splošni stroški iz 98. člena te uredbe, lahko dosegajo do vključno 15 odstotkov upravičenih stroškov;

2.      stroški izvedbe agromelioracije na komasacijskem območju vključno s stroškom izvedbe komasacije, pri čemer splošni stroški iz 98. člena te uredbe, lahko dosegajo do vključno 85 odstotkov upravičenih stroškov.

(2) Višina upravičenih stroškov se določi v skladu s 95. členom te uredbe.

45. člen

(neupravičeni stroški)

Poleg neupravičenih stroškov iz 96. člena te uredbe do podpore iz operacije izvedbe agromelioracij na komasacijskih območjih niso upravičeni stroški infrastrukture, ki se zgradi v okviru agromelioracije in ni neposredno povezana z razvojem kmetijstva, ter stroški izvedbe pogodbenih komasacij v skladu z zakonom, ki ureja kmetijska zemljišča.

46. člen

(pogoji za dodelitev podpore)

(1) Poleg pogojev iz 100. člena te uredbe mora upravičenec ob oddaji vloge na javni razpis za podporo iz operacije izvedbe agromelioracij na komasacijskih območjih izpolnjevati naslednje pogoje:

1.      imeti mora pravnomočno odločbo o uvedbi komasacije ali odločbo o novi razdelitvi zemljišč komasacijskega sklada, ki še ni pravnomočna, je pa vročena vsem komasacijskim udeležencem, ali pravnomočno odločbo o novi razdelitvi zemljišč komasacijskega sklada v skladu z zakonom, ki ureja kmetijska zemljišča;

2.      pri zahtevni agromelioraciji mora imeti pravnomočno odločbo o uvedbi agromelioracije v skladu z zakonom, ki ureja kmetijska zemljišča. Če je odločba o novi razdelitvi zemljišč komasacijskega sklada vročena vsem lastnikom, mora biti odločba o uvedbi zahtevne agromelioracije izdana na zemljiškokatastrsko stanje zemljišč, kot to izkazuje odločba o novi razdelitvi zemljišč komasacijskega sklada;

3.      pri nezahtevni agromelioraciji na območju varovanj in omejitev po posebnih predpisih mora vlogi na javni razpis priložiti predpisana soglasja in dovoljenja pristojnih organov;

4.      upravičenec mora predložiti dokazilo o zaprtosti finančne konstrukcije v skladu s 101. členom te uredbe.

(2) Upravičenec, ki uveljavlja stroške komasacije, mora poleg pogojev iz prejšnjega odstavka izpolnjevati tudi naslednje pogoje:

1.      ne glede na 1. točko prejšnjega odstavka mora upravičenec imeti pravnomočno odločbo o uvedbi komasacije, odločba o novi razdelitvi zemljišč komasacijskega sklada pa še ne sme biti izdana;

2.      v komasacijsko območje ne sme biti vključenih več kot 30 odstotkov zemljišč, ki so po namenski rabi nekmetijska v skladu s prostorskim aktom lokalne skupnosti;

3.      do podpore so upravičena komasacijska območja, ki imajo povprečno število parcel na hektar višje od dva;

4.      priložiti mora druga dovoljenja in soglasja za izvedbo komasacije v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo narave.

(3) Upravičenec lahko na javni razpis vloži več vlog, pri čemer mora ena vloga predstavljati eno agromelioracijsko območje.

47. člen

(merila za ocenjevanje vlog)

(1) Vstopna meja točk za podporo iz operacije izvedbe agromelioracij na komasacijskih območjih znaša 30 odstotkov najvišjega možnega števila točk.

(2) Merila za ocenjevanje vlog so:

1.      ekonomski vidik naložbe:

-  delež soglasij lastnikov kmetijskih zemljišč za uvedbo agromelioracije, če gre za zahtevno agromelioracijo,

-  velikost agromelioracijskega območja,

-  neugodna posestna sestava, ki se ugotavlja z povprečnim številom parcel na hektar agromelioracijskega območja;

2.      geografski vidik lokacije naložbe: koeficient razvitosti občine;

3.      prispevek k horizontalnim ciljem pri podnebnih spremembah: zmanjšanje spravilnih razdalj.

(3) Podrobnejša merila iz prejšnjega odstavka ter točkovalnik za ocenjevanje vlog se opredelijo v javnem razpisu.

48. člen

(pogoji ob vložitvi zahtevka za izplačilo sredstev)

(1) Upravičenec mora ob oddaji zahtevka za izplačilo podpore iz operacije izvedbe agromelioracij na komasacijskih območjih izpolnjevati obveznosti iz 102. in 103. člena te uredbe.

(2) Za namen operacije izvedba agromelioracij na komasacijskih območjih se kot zaključek naložbe šteje:

-        vključitev naložbe v uporabo, če gre za izvedbo agromelioracijskih del, kar se izkazuje z izjavo o vključitvi naložbe v uporabo, ki se priloži zahtevku za izplačilo sredstev;

-        izdana odločba o novi razdelitvi zemljišč komasacijskega sklada, če gre za naložbo v izvedbo komasacije.

(3) Upravičenec lahko na posamezno vlogo vloži največ tri zahtevke za izplačilo sredstev.

49. člen

(finančne določbe)

(1) Najvišja stopnja podpore iz operacije izvedbe agromelioracij na komasacijskih območjih znaša 100 odstotkov upravičenih stroškov.

(2) Najnižji znesek dodeljene podpore znaša 2.000 eurov na vlogo. Razpoložljiva sredstva, namenjena izvajanju operacije izvedba agromelioracij na komasacijskih območjih v programskem obdobju 2014–2020, so opredeljena v prilogi 1 te uredbe.

(3) Sredstva, namenjena izvajanju operacije izvedba agromelioracij na komasacijskih območjih, se zagotovijo iz proračuna Republike Slovenije v višini 25 odstotkov in iz sredstev EKSRP v višini 75 odstotkov.

4. Gradnja namakalnih sistemov, ki so namenjeni več uporabnikom

50. člen

(namen podpore)

Podpora iz operacije gradnja namakalnih sistemov, ki so namenjeni več uporabnikom, je namenjena naložbam v zgraditev in dograditev teh sistemov, vključno z ureditvijo vodnih virov v skladu s predpisi, ki urejajo kmetijska zemljišča, brez namakalne opreme.

51. člen

(upravičenec)

Upravičenci do podpore iz operacije gradnja namakalnih sistemov, ki so namenjeni več uporabnikom, so fizične in pravne osebe, ki jih lastniki kmetijskih zemljišč pooblastijo za gradnjo in dograditev namakalnih sistemov, ki so namenjeni več uporabnikom, vključno z ureditvijo vodnega vira.

52. člen

(upravičeni stroški)

(1) Upravičeni stroški iz operacije gradnje namakalnih sistemov, ki so namenjeni več uporabnikom, so:

1.      stroški materiala in del, potrebnih za pripravo ter gradnjo namakalnega sistema, ki je namenjen več uporabnikom, vključno z ureditvijo vodnega vira;

2.      stroški nakupa kmetijskih zemljišč za namen izvajanja tega podukrepa;

3.      stroški ureditve ekoremediacije in zaščitnih vetrnih pasov;

4.      stroški opreme črpališča in transformatorskih postaj;

5.      splošni stroški, ki so podrobneje opredeljeni v 98. členu te uredbe.

(2) Višina upravičenih stroškov se določi v skladu s 95. členom te uredbe.

53. člen

(pogoji za dodelitev sredstev)

(1) Pogoji, ki jih mora izpolnjevati upravičenec ob oddaji vloge na javni razpis za podporo iz operacije gradnje namakalnih sistemov, ki so namenjeni več uporabnikom, poleg pogojev iz 100. člena te uredbe, so:

1.      imeti mora pravnomočno odločbo o uvedbi namakanja v skladu s predpisi, ki urejajo kmetijska zemljišča;

2.      predložiti mora dokazilo o zaprtosti finančne konstrukcije v skladu s 101. členom te uredbe;

3.      v vlogi na javni razpis mora časovno opredeliti operativno izvedbo naložbe;

4.      predložiti mora elaborat namakanja, ki vsebuje podatke iz 1. in 2. točke priloge 6 te uredbe.

(2) Pogoji, ki jih mora izpolnjevati upravičenec za nakup kmetijskih zemljišč iz 2. točke prvega odstavka prejšnjega člena so:

1.      vlogi na javni razpis je treba priložiti pogodbo o nakupu kmetijskega zemljišča ali odločbo o odobritvi pravnega posla v skladu z zakonom, ki ureja kmetijska zemljišča, če pogodba še ni bila sklenjena;

2.      ne glede na drugi odstavek 99. člena te uredbe je nakup kmetijskega zemljišča upravičen strošek, če je kupoprodajna pogodba sklenjena največ 12 mesecev pred datumom objave javnega razpisa;

3.      upravičen je strošek nakupa kmetijskega zemljišča do višine posplošene tržne vrednosti nepremičnin, kot je evidentirana v registru trga nepremičnin v skladu s predpisi, ki urejajo množično vrednotenje nepremičnin, pri čemer strošek nakupa kmetijskih zemljišč ne sme presegati 10 odstotkov skupnih upravičenih stroškov naložbe v skladu z 69. členom Uredbe 1303/2013/EU.

(3) V skladu z določbami 46. člena Uredbe 1305/2013/EU mora upravičenec poleg pogojev iz prvega in drugega odstavka tega člena izpolnjevati naslednje pogoje:

1.      naložba, s katero se neto poveča namakalno območje, kar vpliva na določeno telo podzemnih ali površinskih voda, je upravičena do podpore, če:

-  količinsko stanje vodnega telesa v zadevnem načrtu upravljanja povodja ni bilo ocenjeno z manj kot dobro in

-  je iz analize presoje vplivov na okolje, skladne s predpisi, ki urejajo varstvo okolja, razvidno, da naložba ne bo pomembno negativno vplivala na okolje;

2.      ne glede na določbe prejšnje točke je naložba, s katero se neto poveča območje namakalnega sistema, upravičena do podpore, če:

-  se izvede v povezavi z naložbo v obstoječi namakalni objekt in pripadajočo opremo za namakanje ali element namakalne infrastrukture, za katero je predhodna ocena pokazala, da zagotavlja najmanj 25 odstotkov potencialnega prihranka vode glede na tehnične parametre obstoječega objekta in pripadajoče opreme ali infrastrukture, ter

-  se z naložbo zagotovi učinkovito zmanjšanje porabe vode na ravni naložbe kot celote za vsaj 50 odstotkov potencialnega prihranka, ki ga zagotavlja naložba v obstoječi namakalni objekt in pripadajočo opremo ali element namakalne infrastrukture;

3.      ne glede na določbe prejšnje točke je lahko naložba, s katero se neto poveča območje namakalnega sistema, pri katerem je količinsko stanje vodnega telesa v zadevnem načrtu upravljanja povodja ocenjeno z manj kot dobro, upravičena do podpore, če bo oskrba z vodo zagotovljena iz obstoječega zbiralnika, ki ga je pristojni organ odobril pred 31. oktobrom 2013 in so izpolnjeni naslednji pogoji:

-  ta zbiralnik je opredeljen v ustreznem načrtu upravljanja povodja, skladen s predpisi, ki urejajo vode in zanj veljajo zahteve o nadzoru iz točke e) tretjega odstavka 11. člena direktive o vodah,

-  31. oktobra 2013 je veljala zgornja meja za skupni odvzem vode iz zbiralnika ali minimalna zahtevana raven pretoka v vodnih telesih, ki jih obremenjuje zbiralnik,

-  navedena zgornja meja oziroma minimalna zahtevana raven pretoka izpolnjuje pogoje iz 4. člena direktive o vodah in

-  zaradi zadevne naložbe odvzemi vode ne presegajo zgornje meje, ki je veljala 31. oktobra 2013, oziroma raven pretoka v obremenjenih vodnih telesih ne pade pod minimalno zahtevano raven, ki je veljala 31. oktobra 2013.

(4) Upravičenec lahko v okviru istega javnega razpisa vloži več vlog, pri čemer vsaka vloga predstavlja eno ali več območij namakalnega sistema.

54. člen

(merila za ocenjevanje vlog)

(1) Vstopna meja točk za podporo iz operacije gradnje namakalnih sistemov, ki so namenjeni več uporabnikom, znaša 30 odstotkov najvišjega možnega števila točk.

(2) Merila za ocenjevanje vlog so:

1.      ekonomski vidik naložbe:

-  mogoča izkoriščenost namakalnega sistema, kar se izkazuje z deležem soglasij lastnikov kmetijskih zemljišč za uvedbo namakalnega sistema,

-  velikost namakalnega območja,

-  medsebojno povezovanje zemljiških operacij;

2.      geografski vidik naložbe: koeficient razvitosti občine;

3.      prispevek k horizontalnim ciljem: delež mogočih površin, opremljenih s kapljičnim namakanjem oziroma mikrorazpršilci.

(3) Podrobnejša merila iz prejšnjega odstavka ter točkovalnik za ocenjevanje vlog se opredelijo v javnem razpisu.

55. člen

(pogoji ob vložitvi zahtevka za izplačilo sredstev)

(1) Pri gradnji namakalnega sistema, ki je namenjen več uporabnikom, mora upravičenec ob oddaji zahtevka za podporo iz operacije gradnje namakalnih sistemov, ki so namenjeni več uporabnikom, poleg pogojev iz 102. in 103. člena te uredbe, na ravni vsakega posameznega uporabnika zagotoviti opremljenost z vodomeri.

(2) Za namen operacije gradnja namakalnih sistemov, ki so namenjeni več uporabnikom, se kot zaključek naložbe šteje:

-        vključitev naložbe v uporabo, če gre za naložbe v ureditev enostavnih in nezahtevnih objektov, ter nakup opreme, kar se izkazuje z izjavo o vključitvi naložbe v uporabo, ki se priloži zahtevku za izplačilo sredstev;

-        pravnomočno uporabno dovoljenje, če gre za naložbe v ureditev manj zahtevnih in zahtevnih objektov.

(3) Upravičenec lahko na posamezno vlogo vloži največ tri zahtevke za izplačilo sredstev.

56. člen

(obveznosti po zadnjem izplačilu sredstev)

(1) Upravičenec mora po zadnjem izplačilu sredstev poleg obveznosti iz 106. člena te uredbe izpolnjevati naslednje obveznosti:

1.      v 36 mesecih od datuma zadnjega izplačila sredstev mora biti namakalni sistem opremljen z namakalno opremo na območju 67 odstotkov kmetijskih zemljišč oziroma na območju kot ga je upravičenec predvidel v vlogi na javni razpis, če je iz naslova merila iz prve alineje 1. točke drugega odstavka 54. člena te uredbe dobil dodatne točke;

2.      v roku 36 mesecev od datuma zadnjega izplačila sredstev mora zagotavljati opremljenost s kapljičnim namakanjem ali mikrorazpršilci na območju kot ga je navedel v vlogi na javni razpis;

3.      upravičenec mora zagotavljati opremljenost z vodomeri na ravni vsakega posameznega uporabnika vsaj za pet let po zadnjem izplačilu sredstev.

(2) Upravičenec mora poročati o izpolnjevanju obveznosti iz prejšnjega odstavka pet let po zadnjem izplačilu sredstev. Podrobnejša navodila glede poročanja se objavijo na spletni strani MKGP in ARSKTRP.

57. člen

(finančne določbe)

(1) Najvišja stopnja podpore iz operacije gradnje namakalnih sistemov, ki so namenjeni več uporabnikom, znaša 100 odstotkov upravičenih stroškov.

(2) Najnižja stopnja podpore iz operacije gradnje namakalnih sistemov, ki so namenjeni več uporabnikom, znaša 5.000 eurov na vlogo.

(3) Razpoložljiva sredstva, namenjena izvajanju operacije gradnje namakalnih sistemov, ki so namenjeni več uporabnikom, v programskem obdobju 2014–2020, so opredeljena v prilogi 1 te uredbe.

(4) Sredstva, namenjena za izvajanju operacije gradnje namakalnih sistemov, ki so namenjeni več uporabnikom, se zagotovijo iz proračuna Republike Slovenije v višini 25 odstotkov in iz sredstev EKSRP v višini 75 odstotkov.

5. Tehnološke posodobitve namakalnih sistemov, ki so namenjeni več uporabnikom

58. člen

(namen podpore)

Podpora iz operacije tehnološka posodobitev namakalnih sistemov, ki so namenjeni več uporabnikom, je namenjena naložbam v tehnološke posodobitve namakalnih sistemov, ki so namenjeni več uporabnikom, v skladu s predpisi, ki urejajo kmetijska zemljišča, graditev objektov in urejanje prostora, brez namakalne opreme oziroma ureditev vodnega vira.

59. člen

(upravičenec)

Upravičenci do podpore iz operacije tehnoloških posodobitev namakalnih sistemov, ki so namenjeni več uporabnikom, so fizične in pravne osebe, ki jih lastniki kmetijskih zemljišč pooblastijo za izvedbo tehnoloških posodobitev namakalnih sistemov, ki so namenjeni več uporabnikom, oziroma ureditev vodnega vira.

60. člen

(upravičeni stroški)

(1) Upravičeni stroški iz operacije tehnoloških posodobitev namakalnih sistemov, ki so namenjeni več uporabnikom, so:

1.      stroški materiala skupaj s stroški dobave, montaže in del za izvedbo naložbe v tehnološko posodobitev namakalnih sistemov, ki so namenjeni več uporabnikom, stroški naložbe v namakalni razvod ter stroški ureditve vodnega vira;

2.      stroški opreme črpališča in transformatorskih postaj;

3.      splošni stroški,opredeljeni v 98. členu te uredbe.

(2) Ne glede na prejšnji odstavek namakalna oprema ni upravičen strošek.

(3) Višina upravičenih stroškov se določi v skladu s 95. členom te uredbe.

61. člen

(pogoji za dodelitev sredstev)

(1) Pogoji, ki jih mora izpolnjevati upravičenec ob vložitvi vloge na javni razpis za podporo iz operacije tehnoloških posodobitev namakalnih sistemov, ki so namenjeni več uporabnikom, poleg pogojev iz 100. člena te uredbe, so:

1.      imeti mora pravnomočno odločbo o uvedbi namakanja v skladu s predpisi, ki urejajo kmetijska zemljišča ali druge akte o uvedbi namakanja;

2.      imeti mora vodno pravico v skladu s predpisi, ki urejajo vode. Če gre za ureditev odvzemnega objekta mora upravičenec imeti tudi vodno soglasje;

3.      če gre za državni ali lokalni namakalni sistem v skladu z zakonom, ki ureja kmetijska zemljišča, mora predložiti pogodbo o namakanju z lastniki zemljišč, ki imajo skupaj v lasti vsaj 50 odstotkov površin na območju namakalnega sistema, ki je predmet tehnološke posodobitve;

4.      če gre za zasebni namakalni sistem v skladu z zakonom, ki ureja kmetijska zemljišča, mora predložiti soglasje k tehnološki posodobitvi namakalnega sistema s strani lastnikov zemljišč, ki imajo skupaj v lasti vsaj 50 odstotkov površin na območju namakalnega sistema, ki je predmet tehnološke posodobitve;

5.      predložiti mora dokazilo o zaprtosti finančne konstrukcije v skladu s 101. členom te uredbe;

6.      vloga na javni razpis mora vsebovati časovno opredelitev operativne izvedbe naložbe;

7.      upravičenec lahko v okviru istega javnega razpisa vloži več vlog, pri čemer se dve ali več vlog ne sme nanašati na isto območje namakalnega sistema.

(2) Upravičenec mora poleg pogojev iz prejšnjega odstavka v skladu z določbami 46. člena Uredbe 1305/2013/EU ob vložitvi vloge na javni razpis izpolnjevati še naslednje pogoje:

1.      naložbe v tehnološke posodobitve namakalnih sistemov, ki so namenjeni več uporabnikom, morajo po predhodni oceni omogočati za najmanj 15 odstotkov potencialnega prihranka vode glede na tehnične parametre obstoječega namakalnega sistema;

2.      če naložba vpliva na telesa podzemnih ali površinskih voda, pri katerih je bilo v zadevnem načrtu upravljanja povodja količinsko stanje ocenjeno z manj kot dobro, se z naložbo zagotovi učinkovito zmanjšanje porabe vode najmanj v višini 50 odstotkov potencialnega prihranka vode, na ravni naložbe;

3.      za naložbe v obstoječe objekte in pripadajočo opremo za namakanje, ki vplivajo le na energetsko učinkovitost, naložbe v izgradnjo vodnih zbiralnikov ali naložbe v uporabo reciklirane vode, ki ne vplivajo na telo podzemnih ali površinskih voda se ne uporabljajo pogoji iz 1. in 2. točke tega odstavka;

4.      pri naložbah iz prejšnje točke je treba zagotoviti vsaj 10 odstotkov prihranka energije, glede na tehnične parametre obstoječega namakalnega sistema.

(3) Izpolnjevanje pogojev iz prejšnjega odstavka se dokazujejo z elaboratom, ki ga upravičenec priloži vlogi na javni razpis. Glede vsebine elaborata se smiselno uporablja priloga 6 te uredbe.

62. člen

(merila za ocenjevanje vlog)

(1) Vstopna meja točk za podporo iz operacije tehnoloških posodobitev namakalnih sistemov, ki so namenjeni več uporabnikom, znaša 30 odstotkov najvišjega možnega števila točk.

(2) Merila za ocenjevanje vlog so:

1.      ekonomski vidik naložbe:

-  velikost namakalnega območja,

-  površina namakalnega območja, za katero so sklenjene pogodbe o namakanju v skladu z zakonom, ki ureja kmetijska zemljišča, oziroma pridobljena soglasja lastnikov kmetijskih zemljišč k tehnološki posodobitvi namakalnega sistema;

2.      geografski vidik naložbe: koeficient razvitosti občine;

3.      prispevek k horizontalnim ciljem:

-  potencialni prihranek vode,

-  potencialni prihranek energije.

(3) Podrobnejša merila iz prejšnjega odstavka ter točkovalnik za ocenjevanje vlog se opredelijo v javnem razpisu.

63. člen

(pogoji ob vložitvi zahtevka za izplačilo sredstev)

(1) Upravičenec mora poleg izpolnjevanja pogojev iz 102. in 103. člena te uredbe ob vložitvi zahtevka za izplačilo podpore iz operacije tehnoloških posodobitev namakalnih sistemov, ki so namenjeni več uporabnikom, zagotavljati:

-        opremljenost namakalnega sistema z vodomeri na ravni vsakega posameznega uporabnika in

-        zmanjšano porabo vode na namakalnem sistemu glede na stanje porabe pred tehnološko posodobitvijo za najmanj 15 odstotkov oziroma za najmanj 50 odstotkov, če je stanje voda v predmetnem načrtu upravljanja z vodami ocenjeno z manj kot dobro.

(2) Za namen operacije tehnološke posodobitve namakalnih sistemov, ki so namenjeni več uporabnikom, se kot zaključek naložbe šteje:

-        vključitev naložbe v uporabo, če gre za naložbe v ureditev enostavnih in nezahtevnih objektov, ter nakup opreme, kar se izkazuje z izjavo o vključitvi naložbe v uporabo, ki se priloži zahtevku za izplačilo sredstev;

-        pravnomočno uporabno dovoljenje, če gre za naložbe v ureditev manj zahtevnih in zahtevnih objektov.

(3) Upravičenec lahko na posamezno vlogo vloži največ tri zahtevke za izplačilo sredstev.

(4) Podrobnejši pogoji za izplačilo sredstev se opredelijo v javnem razpisu.

64. člen

(obveznosti po zadnjem izplačilu sredstev)

(1) Upravičenec mora po zadnjem izplačilu podpore iz operacije tehnoloških posodobitev namakalnih sistemov, ki so namenjeni več uporabnikom, poleg obveznosti iz 106. člena te uredbe izpolnjevati še naslednje obveznosti:

1.      v 36 mesecih od datuma zadnjega izplačila sredstev mora biti namakalni sistem opremljen z namakalno opremo na 67 odstotkih površine namakalnega sistema;

2.      opremljenost z vodomeri na ravni vsakega posameznega uporabnika mora biti zagotovljena vsaj pet let po datumu izplačila zadnjega zahtevka za izplačilo sredstev.

(2) Upravičenec mora poročati o izpolnjevanju obveznosti iz prejšnjega odstavka pet let po zadnjem izplačilu sredstev. Podrobnejša navodila glede poročanja se objavijo na spletni strani MKGP in ARSKTRP.

65. člen

(finančne določbe)

(1) Najvišja stopnja podpore iz operacije tehnološke posodobitve namakalnih sistemov, ki so namenjeni več uporabnikom, znaša 100 odstotkov upravičenih stroškov.

(2) Najnižja stopnja podpore iz operacije tehnološke posodobitve namakalnih sistemov, ki so namenjeni več uporabnikom, znaša 5.000 eurov na vlogo. Razpoložljiva sredstva, namenjena izvajanju operacije v programskem obdobju 2014–2020, so opredeljena v prilogi 1 te uredbe.

(3) Sredstva, namenjena izvajanju operacije tehnološke posodobitve namakalnih sistemov, ki so namenjeni več uporabnikom, se zagotovijo iz proračuna Republike Slovenije v višini 25 odstotkov in iz sredstev EKSRP v višini 75 odstotkov.

6. Ureditev gozdne infrastrukture

66. člen

(namen podpore)

Podpora iz operacije ureditev gozdne infrastrukture, ki se dodeli v skladu s točko a) petega odstavka 40. člena Uredbe 702/2014/EU, je namenjena naložbam v gradnjo in rekonstrukcijo gozdnih cest ter gozdnih vlak (v nadaljnjem besedilu: gozdna infrastruktura) ter pripravo gozdnih vlak.

67. člen

(upravičenec)

Upravičenec do podpore iz operacije ureditev gozdne infrastrukture je:

1.      lastnik gozda, v katerem se izvede naložba v gozdno infrastrukturo;

2.      lastnik gozda, ki ima pridobljeno soglasje lastnikov zemljišč na katerih se izvede naložba v gozdno infrastrukturo;

3.      agrarna skupnost v skladu z zakonom, ki ureja agrarne skupnosti, če se naložba v gozdno infrastrukturo izvede na zemljiščih, ki so v solastnini oziroma v skupni lastnini članov agrarnih skupnosti.

68. člen

(upravičeni stroški)

(1) Upravičeni stroški za podporo iz operacije ureditev gozdne infrastrukture so:

1.      stroški gradnje ali rekonstrukcije gozdne ceste in nakup pripadajoče opreme;

2.      stroški gradnje, rekonstrukcije ali priprave gozdne vlake in nakup pripadajoče opreme;

3.      prispevek upravičenca v naravi, ki ga neodvisno oceni ZGS v skladu s 97. členom te uredbe. Obseg prispevka v naravi v obliki lastnega dela ne sme presegati 20 odstotkov upravičenih stroškov naložbe iz 1. in 2. točke tega odstavka, pri čemer se ne upoštevajo stroški pripadajoče opreme;

4.      splošni stroški iz 98. člena te uredbe.

(2) Višina upravičenih stroškov se določi v skladu s 95. členom te uredbe.

69. člen

(pogoji za dodelitev sredstev)

(1) Pogoji za dodelitev sredstev, ki jih mora upravičenec izpolnjevati ob vložitvi vloge na javni razpis za podporo iz operacije ureditev gozdne infrastrukture, so:

1.      naložba se lahko izvaja na območjih, na katerih dejanska odprtost z gozdnimi prometnicami po izvedeni naložbi ne presega največje mogoče odprtosti, ki znaša:

a)    za gozdne ceste 27,6 m/ha,

b)    za gozdne vlake:

-     kraški svet 180 m/ha,

-     gričevnat svet 150 m/ha,

-     alpski svet 130 m/ha;

2.      dejanska odprtost iz prejšnje točke mora biti razvidna iz elaborata v skladu z predpisom, ki ureja gozdne prometnice;

3.      če gre za gradnjo gozdne ceste mora biti izdelan elaborat ničelnic v skladu s predpisom, ki ureja gozdne prometnice, pri čemer mora biti gradnja gozdne ceste skladna z omejitvami in pogoji iz gozdnogospodarskega načrta;

4.      rekonstrukcija gozdne ceste mora biti skladna z omejitvami in pogoji iz gozdnogospodarskega načrta;

5.      če gre za gradnjo ali pripravo gozdne vlake mora biti izdelan elaborat vlak v skladu s predpisom, ki ureja gozdne prometnice, pri čemer mora biti gradnja ali priprava gozdne vlake skladna z omejitvami in pogoji iz tehnološkega dela gozdnogojitvenega načrta;

6.      rekonstrukcija gozdne vlake mora biti skladna z omejitvami in pogoji iz tehnološkega dela gozdnogojitvenega načrta;

7.      pridobiti mora overjena soglasja lastnikov gozdov v skladu s sedmim odstavkom 37. člena zakona, ki ureja gozdove, oziroma odločbe ZGS v skladu z osmim odstavkom 37. člena zakona, ki ureja gozdove;

8.      predložen mora biti izračun zmanjšanja stroškov gospodarjenja z gozdom za posamezno gozdno cesto ali vlako, ki ga izdela ZGS;

9.      pridobljena morajo biti soglasja v skladu s predpisi, ki urejajo gradnjo gozdnih prometnic, prostor, varstvo kulturne dediščine, ohranjanje narave, varstvo okolja in področje voda;

10.   če je upravičenec občina ali združenje občin, mora biti ureditev gozdne infrastrukture del občinskega načrta razvojnih programov;

11.   ne glede na 7. točko tega odstavka, mora biti pridobljeno soglasje agrarne skupnosti v skladu z zakonom, ki ureja agrarne skupnosti, če gre za gozdne parcele, ki so v solasti oziroma v skupni lasti članov agrarne skupnosti.

(2) Do podpore niso upravičene naložbe v gozdove, ki so v lasti ali solasti Republike Slovenije.

70. člen

(obvezni prilogi k vlogi na javni razpis)

Obvezni prilogi, ki ju mora upravičenec priložiti vlogi na javni razpis za podporo iz operacije ureditev gozdne infrastrukture, brez katerih se v skladu z 52. členom zakona, ki ureja kmetijstvo, vloga zavrže brez pozivanja na dopolnitev, sta:

-        elaborat ničelnic iz 3. točke prvega odstavka prejšnjega člena,

-        elaborat vlak iz 5. točke prvega odstavka prejšnjega člena.

71. člen

(merila za ocenjevanje vlog)

(1) Vstopna meja točk za podporo iz operacije ureditev gozdne infrastrukture znaša 30 odstotkov najvišjega možnega števila točk.

(2) Merila za ocenjevanje vlog so:

1.      ekonomski vidik naložbe:

-  odprtost gozdov z gozdnimi prometnicami pred naložbo,

-  delež zmanjšanja spravilnih stroškov,

-  število vključenih lastnikov gozdov;

2.      geografski vidik naložbe: stopnja gozdnatosti na ravni občin, ki je priloga javnemu razpisu;

3.      proizvodni (tehnološki) vidik naložbe: dolžina in vrsta gozdnih prometnic, s katerim se upravičenec prijavlja na javni razpis;

4.      prispevek k horizontalnim ciljem na področju skrbi za okolje, inovacij in podnebnih sprememb: ureditev gozdnih prometnic izven območij Natura 2000.

(3) Podrobnejša merila iz prejšnjega odstavka ter točkovalnik za ocenjevanje vlog se opredelijo v javnem razpisu.

72. člen

(pogoji ob vložitvi zahtevka za izplačilo sredstev)

(1) Pogoji, ki jih mora izpolnjevati upravičenec ob oddaji zahtevka za podporo iz operacije ureditev gozdne infrastrukture poleg pogojev iz 102. in 103. člena te uredbe, so:

1.      če gre za gradnjo ali rekonstrukcijo gozdne ceste mora biti:

-  opravljen strokovni pregled s strani ZGS v skladu s predpisom, ki ureja gozdne prometnice in izdelan zapisnik o strokovnem pregledu gozdne ceste,

-  opravljen mora biti neodvisen nadzor nad izvedbo gradbenih del s strani pooblaščenega nadzornika in vodena knjiga obračunskih izmer s strani izvajalca gradnje ali rekonstrukcije gozdne ceste;

2.      če gre za gradnjo, rekonstrukcijo ali pripravo gozdne vlake mora biti opravljen strokovni prevzem gozdne vlake s strani ZGS, ki izdela prevzemni zapisnik.

(2) Za namen operacije ureditev gozdne infrastrukture se kot zaključek naložbe šteje strokovni pregled gozdne ceste ali strokovni prevzem gozdne vlake v skladu s predpisom, ki ureja gozdne prometnice.

(3) Upravičenec lahko v okviru ene vloge na javni razpis vloži en zahtevek.

73. člen

(obveznosti po zadnjem izplačilu sredstev)

(1) Upravičenec mora po zadnjem izplačilu podpore iz operacije ureditev gozdne infrastrukture izpolnjevati splošne obveznosti iz 106. člena te uredbe.

(2) Gozdna infrastruktura, ki je predmet podpore v okviru operacije ureditev gozdne infrastrukture, mora omogočati spravilo lesa s spravilnimi sredstvi še pet let po zadnjem izplačilu sredstev.

74. člen

(finančne določbe)

(1) Stopnja javne podpore je za podporo iz operacije ureditev gozdne infrastrukture 50 odstotkov upravičenih stroškov.

(2) Najmanjši znesek javne podpore za podporo iz operacije ureditev gozdne infrastrukture je 500 eurov na eno vlogo na javni razpis.

(3) Upravičenec lahko v celotnem programskem obdobju 2014–2020 iz naslova operacije ureditev gozdne infrastrukture pridobi največ 500.000 eurov javne podpore.

(4) Razpoložljiva sredstva, namenjena izvajanju operacije ureditev gozdne infrastrukture v programskem obdobju 2014–2020, so opredeljena v prilogi 1 te uredbe.

(5) Sredstva, namenjena izvajanju operacije ureditev gozdne infrastrukture, se zagotovijo iz proračuna Republike Slovenije v višini 25 odstotkov in iz sredstev EKSRP v višini 75 odstotkov.

7. Naložbe v nakup nove mehanizacije in opreme za sečnjo in spravilo lesa

75. člen

(namen podpore)

(1) Podpora v okviru operacije naložbe v nakup nove mehanizacije in opreme za sečnjo in spravilo lesa, ki se dodeli v skladu z 41. členom Uredbe 702/2014/EU, je namenjena naložbam v nakup nove mehanizacije in nove opreme za sečnjo in spravilo lesa.

(2) Glede na velikost se naložbe v nakup nove mehanizacije in opreme za sečnjo in spravilo lesa delijo na:

-        enostavne naložbe, ki so naložbe do vključno 100.000 eurov skupne priznane vrednosti,

-        zahtevne naložbe, ki so naložbe nad 100.000 eurov skupne priznane vrednosti.

76. člen

(upravičenec)

Upravičenec do podpore v okviru operacije naložbe v nakup nove mehanizacije in opreme za sečnjo in spravilo lesa je:

-        lastnik oziroma zakupnik gozda,

-        pravna oseba in samostojni podjetnik posameznik, ki ni lastnik oziroma zakupnik gozda, če ima v skladu s standardno klasifikacijo dejavnosti registrirano dejavnost pod šifro 02.200 – sečnja oziroma 02.400 – storitev za gozdarstvo,

-        agrarna skupnost v skladu z zakonom, ki ureja agrarne skupnosti, katere člani imajo v solastnini oziroma v skupni lastnini gozdno zemljišče.

77. člen

(upravičeni stroški)

(1) Do podpore v okviru operacije naložbe v nakup nove mehanizacije in opreme za sečnjo in spravilo lesa so upravičeni:

-        stroški nakupa in dobave nove mehanizacije oziroma opreme za sečnjo in spravilo lesa,

-        splošni stroški iz 98. člena te uredbe.

(2) Višina upravičenih stroškov se določi v skladu s 95. členom te uredbe.

78. člen

(pogoji ob oddaji vloge)

Pogoji, ki jih mora izpolnjevati upravičenec ob oddaji vloge na javni razpis za podporo v okviru operacije naložbe v nakup nove mehanizacije in opreme za sečnjo in spravilo lesa, so:

1.      upravičenec mora izpolnjevati pogoje za MSP;

2.      če je upravičenec fizična oseba, razen samostojnega podjetnika posameznika, mora imeti gozdno posest v lasti ali zakupu najmanj za obdobje pet let od zaključka naložbe, pri čemer gozdna posest ne sme biti manjša od 10 ha;

3.      če je upravičenec agrarna skupnost v skladu z zakonom o agrarnih skupnostih, gozdna posest, ki jo imajo člani agrarne skupnosti v solasti ali skupni lasti, ne sme biti manjša od 10 ha;

4.      če je upravičenec samostojni podjetnik posameznik ali pravna oseba, mora v koledarskem letu pred objavo javnega razpisa izkazati najmanj 18.000 eurov prihodka iz sečnje in spravila lesa, kar je razvidno iz računov priloženih k vlogi na javni razpis;

5.      upravičenec kandidira le z enim kosom iste vrste mehanizacije oziroma iste vrste opreme;

6.      kot ista vrsta mehanizacije iz prejšnje točke se šteje mehanizacija iz iste skupine strojev v okviru zaporedne trimestne številke iz kataloga stroškov iz prvega odstavka 95. člena te uredbe;

7.      do podpore ni upravičen upravičenec, kateremu je bila izplačana podpora za nakup iste vrste mehanizacije oziroma opreme iz predpisov, ki urejajo ukrepe 1., 3. in 4. osi Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007-2013.

79. člen

(merila za ocenjevanje vlog)

(1) Med vlogami na javni razpis za podporo v okviru operacije naložbe v nakup nove mehanizacije in opreme za sečnjo in spravilo lesa, ki dosežejo vstopni prag točk 40 odstotkov najvišjega možnega števila točk, se izberejo tiste, ki dosežejo višje število točk, do porabe razpisanih sredstev. Merila za ocenjevanje vlog so:

1.      za fizične osebe, razen samostojnih podjetnikov posameznikov, in agrarne skupnosti v skladu z zakonom o agrarnih skupnostih:

a)    ekonomski vidik naložbe:

-  usposobljenost uporabnika naložbe,

-  registracija dopolnilne dejavnosti na kmetiji za sečnjo in spravilo lesa,

-  velikost gozdne posesti upravičenca,

-  razmerje med letnim prihodkom iz gozdarske dejavnosti in višino naložbe;

b)    geografski vidik naložbe:

-  koeficient razvitosti občin,

-  stopnja gozdnatosti na ravni občin;

c)    prispevek k horizontalnim ciljem: okoljski faktor, ki upošteva okoljski vidik posamezne vrste gozdarske mehanizacije ali opreme;

2.      za pravne osebe in samostojne podjetnike posameznike:

a)    ekonomski vidik naložbe:

-  velikost podjetja glede na število delovnih mest,

-  število novo ustanovljenih delovnih mest,

-  razmerje med letnim prihodkom in višino naložbe;

b)    geografski vidik naložbe:

-  koeficient razvitosti občin,

-  stopnja gozdnatosti na ravni občin;

c)    prispevek k horizontalnim ciljem: okoljski faktor, ki upošteva okoljski vidik posamezne vrste gozdarske mehanizacije ali opreme.

(2) Točkovalnik za ocenjevanje vlog se določi glede na velikost naložbe, in sicer:

-        enostavne naložbe, katerih vrednost ob oddaji vloge na javni razpis ne presega 100.000 eurov skupne priznane vrednosti naložbe,

-        zahtevne naložbe, katerih vrednost ob oddaji vloge na javni razpis presega 100.000 eurov skupne priznane vrednosti naložbe.

(3) Podrobnejša merila iz prvega odstavka tega člena ter točkovalnik za ocenjevanje vlog se opredelijo v javnem razpisu.

80. člen

(pogoji ob vložitvi zahtevka za izplačilo sredstev)

(1) Upravičenec vloži en zahtevek za izplačilo sredstev v okviru operacije naložbe v nakup nove mehanizacije in opreme za sečnjo in spravilo lesa.

(2) Za namen operacije naložbe v nakup nove mehanizacije in opreme za sečnjo in spravilo lesa se kot zaključek naložbe šteje vključitev naložbe v uporabo, kar se izkazuje z izjavo o vključitvi naložbe v uporabo, ki se priloži zahtevku za izplačilo sredstev.

(3) Poleg pogojev iz 102. in 103. člena te uredbe mora upravičenec, ki je pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik in ki se mu odobri več kot 40.000 eurov podpore iz naslova te operacije:

-        zaposliti najmanj eno osebo za polni delovni čas na delovnem mestu, neposredno povezanem z naložbo, kar izkazuje s pogodbo o zaposlitvi, in

-        ohraniti število zaposlenih glede na stanje ob vložitvi vloge na javni razpis.

(4) Upravičenec mora poleg pogojev iz prejšnjega odstavka ob zadnjem zahtevku za izplačilo sredstev izpolniti merilo iz druge alineje pod a) 2. točke prvega odstavka prejšnjega člena, če je pri ocenjevanju vloge na javni razpis pridobil točke na podlagi tega merila.

81. člen

(obveznosti po zadnjem izplačilu sredstev)

(1) Upravičenec do podpore v okviru operacije naložbe v nakup nove mehanizacije in opreme za sečnjo in spravilo lesa mora poleg obveznosti iz 106. člena te uredbe po zadnjem izplačilu sredstev izpolnjevati naslednje obveznosti:

1.      če gre za fizične osebe, razen samostojnih podjetnikov posameznikov ali agrarne skupnosti v skladu z zakonom o agrarnih skupnostih:

-  pri nakupu mehanizacije za sečnjo in spravilo lesa, razen za strojno sečnjo, mora v gozdovih v Republiki Sloveniji posekati oziroma spraviti najmanj 1.500 m³ lesa v obdobju treh koledarskih letih po zadnjem izplačilu sredstev,

-  pri nakupu mehanizacije za strojno sečnjo mora upravičenec v gozdovih v Republiki Sloveniji posekati oziroma spraviti najmanj 2.500 m³ lesa letno v treh koledarskih letih po zadnjem izplačilu sredstev,

-  podprte naložbe v okviru te operacije se morajo uporabljati izključno na gozdni posesti ter v skladu z usmeritvami in ukrepi določenimi v načrtih za gospodarjenje z gozdovi;

2.      če gre za samostojne podjetnike posameznike in pravne osebe, se morajo podprte naložbe v okviru te operacije uporabljati izključno na gozdni posesti ter v skladu z usmeritvami in ukrepi, določenimi v načrtih za gospodarjenje z gozdovi.

(2) Dokazila o količini poseka oziroma spravila lesa iz prve in druge alineje 1. točke prejšnjega odstavka, so:

-        kopija odločbe ZGS v skladu s predpisom, ki ureja gozdove ali predpisom, ki ureja sanacijo žledu in kopije obrazca »Kontrola sečišč (izvedba odločbe)«, če je upravičenec obveznosti izpolnil v lastnem gozdu,

-        kopija odločbe ZGS v skladu s predpisom, ki ureja gozdove ali predpisom, ki ureja sanacijo žledu in kopije obrazca »Kontrola sečišč (izvedba odločbe)« lastnika gozda, kjer je upravičenec obveznosti izpolnil v okviru registrirane dejavnosti ali strojnega krožka in kopija računov, iz katerih mora biti razvidna opravljena količina posekanega oziroma spravljenega lesa ter številka odločbe ZGS o odobritvi poseka,

-        popis števca delovnih (obratovalnih) ur na dan poročila iz tretjega odstavka tega člena, pri mehanizaciji za sečnjo in spravilo lesa, ki ta števec tovarniško ima.

(3) Upravičenec mora o izpolnjenih obveznostih iz 1. točke prvega odstavka tega člena na ARSKTRP poročati naslednja tri koledarska leta po zadnjem izplačilu sredstev. Poročilo skupaj z dokazili iz prejšnjega odstavka pošlje do 15. aprila tekočega leta za preteklo leto. Podrobnejša navodila glede poročila o izpolnjenih obveznostih iz 1. točke prvega odstavka tega člena se objavijo na spletni strani MKGP in ARSKTRP.

82. člen

(finančne določbe)

(1) Stopnja javne podpore v okviru operacije naložbe v nakup nove mehanizacije in opreme za sečnjo in spravilo lesa je 40 odstotkov upravičenih stroškov.

(2) Najnižji znesek javne podpore v okviru operacije naložbe v nakup nove mehanizacije in opreme za sečnjo in spravilo lesa je 1.000 eurov na eno vlogo.

(3) Upravičenec lahko v celotnem programskem obdobju 2014–2020 iz naslova operacije naložbe v nakup nove mehanizacije in opreme za sečnjo in spravilo lesa pridobi največ 500.000 eurov javne podpore.

(4) Razpoložljiva sredstva, namenjena izvajanju operacije naložbe v nakup nove mehanizacije in opreme za sečnjo in spravilo lesa v programskem obdobju 2014–2020, so opredeljena v prilogi 1 te uredbe.

(5) Sredstva, namenjena izvajanju operacije naložbe v nakup nove mehanizacije in opreme za sečnjo in spravilo lesa, se zagotovijo iz proračuna Republike Slovenije v višini 25 odstotkov in iz sredstev EKSRP v višini 75 odstotkov.

8. Naložbe v pred- industrijsko predelavo lesa

83. člen

(namen podpore in vrste naložb)

(1) Podpora v okviru operacije naložbe v pred industrijsko predelavo lesa, se v skladu z devetim odstavkom 41. člena Uredbe 702/2014/EU, dodeli naložbam v dejavnosti obdelave okroglega lesa pred industrijsko predelavo lesa in dejavnosti prve predelave lesa majhnega obsega, ki diverzificira proizvodnjo upravičencev.

(2) V obdelavo okroglega lesa pred industrijsko predelavo lesa ter prvo predelavo lesa majhnega obsega spadajo: žaganje lesa, skobljanje lesa in druga strojna obdelava okroglega lesa, profiliranje, iveriranje, proizvodnja lesenih železniških pragov, proizvodnja lesenih drogov, kolov, sekancev in iveri, sušenje lesa, impregnacija ali biocidna zaščita lesa z biocidnimi proizvodi ali drugimi materiali, modifikacija lesa, proizvodnja sekancev ter proizvodnja lesnih peletov, briketov ali drv za energetsko rabo.

(3) Majhen obseg predelave lesa iz prvega odstavka tega člena pomeni:

-        do 10.000 m³ vhodne surovine za proizvodnjo žaganega lesa ali neimpregniranih pragov letno, če gre za žagarske obrate,

-        do 2.000 ton proizvodnje lesnih pelet letno, če gre za proizvodnjo pelet kot dodatno dejavnost v okviru žagarskih obratov,

-        do 6.000 nasutih m³ oziroma predelava 2.000 m³ okroglega lesa letno, če gre za proizvodnjo sekancev kot dodatna dejavnost v okviru žagarskih obratov,

-        do 25.000 nasutih m³ oziroma predelavi 7.500 m³ okroglega lesa letno, če gre za proizvodnjo lesnih sekancev v gozdu ali

-        do 10.000 nasutih prostorninskih metrov polen letno (ekvivalentno 5.000 m³ okroglega lesa), če gre za obrate za proizvodnjo drv.

(4) Glede na velikost sta vrsti naložbe:

-        enostavna naložba je naložba do vključno 100.000 eurov skupne priznane vrednosti,

-        zahtevna naložba je naložba nad 100.000 eurov skupne priznane vrednosti.

84. člen

(upravičenec)

Upravičenci do podpore v okviru operacije naložbe v pred industrijsko predelavo lesa so gospodarske družbe, zadruge, samostojni podjetniki posamezniki ter nosilci dopolnilne dejavnosti na kmetiji.

85. člen

(upravičeni stroški)

(1) Upravičeni stroški v okviru operacije naložbe v pred industrijsko predelavo lesa so stroški nakupa novih strojev in opreme, ter splošni stroški iz 98. člena te uredbe.

(2) Višina upravičenih stroškov se določi v skladu s 95. členom te uredbe.

86. člen

(pogoji za pridobitev sredstev)

(1) Upravičenec do podpore v okviru operacije naložbe v pred industrijsko predelavo lesa mora imeti v skladu s standardno klasifikacijo dejavnosti registrirano dejavnost s šifro A02.200 – sečnja, C16.100 – žaganje, skobljanje in impregniranje lesa ali C16.290 – proizvodnja drugih izdelkov iz lesa, plute, slame in protja, pri čemer se v okviru te operacije podpirajo dejavnosti in proizvodi iz priloge 3, ki je sestavni del te uredbe.

(2) Upravičenec izpolnjuje pogoje za mikro ali malo podjetje, v skladu z merili iz Priloge I k Uredbi 702/2014/EU.

(3) Upravičenec mora izvajati dejavnost v skladu s 83. členom te uredbe.

(4) Če gre za zahtevno naložbo, mora upravičenec poleg pogojev iz prvega, drugega in tretjega odstavka tega člena vlogi na javni razpis priložiti poslovni načrt, s katerim izkaže ekonomsko upravičenost naložbe. Naložba je ekonomsko upravičena, če je interna stopnja donosnosti pozitivna. Poslovni načrt mora vsebovati sestavine, določene v prilogi 4 te uredbe, in mora biti izdelan za ekonomsko dobo naložbe, vendar najmanj za obdobje petih let od datuma vložitve zahtevka za izplačilo sredstev, ki ga opredeli v vlogi na javni razpis.

(5) Upravičenec mora vlogi na javni razpis priložiti seznam opreme za predelavo lesa, ki jo ima v uporabi na dan vložitve vloge na javni razpis, ter popis osnovnih sredstev upravičenca. Seznam opreme, ki mora biti skladen s popisom osnovnih sredstev upravičenca, se podrobneje določi v javnem razpisu.

87. člen

(merila za ocenjevanje vlog)

(1) Med vlogami za podporo v okviru operacije naložbe v pred industrijsko predelavo lesa, ki dosežejo vstopni prag točk 40 odstotkov najvišjega možnega števila točk, se izberejo tiste, ki dosežejo višje število točk, do porabe razpisanih sredstev. Merila za ocenjevanje vlog so:

1.      za gospodarske družbe, zadruge in samostojne podjetnike posameznike:

a)    ekonomski vidik naložbe:

-  interna stopnja donosnosti,

-  število zaposlenih v podjetju, upošteva se enotno podjetje v skladu z 9. točko 2. člena te uredbe,

-  število novo ustvarjenih delovnih mest;

b)    geografski vidik naložbe:

-  koeficient razvitosti občin,

-  stopnja gozdnatosti na ravni občin;

c)    tehnološki vidik naložbe: večfaznost proizvodnega procesa;

d)    prispevek k horizontalnim ciljem: okoljski prispevek izvedene naložbe k učinkovitejši rabi energije, izkoriščanju obnovljivih virov energije, zmanjševanje količine odpadkov;

2.      za nosilce dopolnilne dejavnosti na kmetijah:

a)    ekonomski vidik naložbe:

-  gospodarnost porabe javnih sredstev,

-  interna stopnja donosnosti,

-  število članov kmetijskega gospodarstva, ki so pokojninsko, invalidsko in zdravstveno zavarovani iz kmetijske dejavnosti oziroma so zavarovani iz delovnega razmerja;

b)    geografski vidik naložbe:

-  koeficient razvitosti občin,

-  stopnja gozdnatosti na ravni občin;

c)    tehnološki vidik naložbe: večfaznost proizvodnega procesa;

d)    prispevek k horizontalnim ciljem: okoljski prispevek izvedene naložbe k učinkovitejši rabi energije, izkoriščanju obnovljivih virov energije, zmanjševanje količine odpadkov.

(2) Točkovalnik za ocenjevanje vlog se določi glede na velikost naložbe iz četrtega odstavka 83. člena te uredbe.

(3) Podrobnejša merila iz prvega tega člena ter točkovalnik za ocenjevanje vlog se opredelijo v javnem razpisu.

88. člen

(pogoji ob vložitvi zahtevka za izplačilo sredstev)

(1) Poleg pogojev iz 102. in 103. člena te uredbe mora upravičenec do podpore v okviru operacije naložbe v pred industrijsko predelavo lesa, ki je gospodarska družba, zadruga ali samostojni podjetnik posameznik:

-        zaposliti najmanj eno osebo za polni delovni čas na delovnem mestu, neposredno povezanem z naložbo, kar izkazuje s pogodbo o zaposlitvi, in

-        ohraniti število zaposlenih glede na stanje ob vložitvi vloge na javni razpis.

(2) Upravičenec mora poleg pogojev iz prejšnjega odstavka ob vložitvi zadnjega zahtevka za izplačilo sredstev izpolnjevati naslednje pogoje:

-        izpolniti zahteve iz merila iz tretje alineje pod a) 1. točke prvega odstavka prejšnjega člena, če je pri ocenjevanju vloge na javni razpis pridobil točke na podlagi tega merila, in

-        priložiti seznam obstoječe opreme za predelavo lesa, ki jo ima v uporabi na dan vložitve zahtevka za izplačilo sredstev, ter popis osnovnih sredstev upravičenca. Seznam obstoječe opreme mora biti skladen s popisom osnovnih sredstev upravičenca.

(3) Za namen operacije naložbe v pred industrijsko predelavo lesa se kot zaključek naložbe šteje vključitev naložbe v uporabo, kar se izkazuje z izjavo o vključitvi naložbe v uporabo, ki se priloži zahtevku za izplačilo sredstev.

(4) Upravičenec mora zahtevku za izplačilo sredstev priložiti tehnično dokumentacijo opreme, iz katere mora biti razviden majhen obseg predelave lesa iz tretjega odstavka 83. člena te uredbe.

(5) Upravičenec vloži en zahtevek za izplačilo sredstev v okviru operacije naložbe v pred industrijsko predelavo lesa.

89. člen

(črtan)

90. člen

(finančne določbe)

(1) Stopnja javne podpore v okviru operacije naložbe v pred industrijsko predelavo je 40 odstotkov upravičenih stroškov.

(2) Najnižji znesek podpore v okviru operacije naložbe v pred industrijsko predelavo lesa je 3.500 eurov na vlogo.

(3) Upravičenec lahko v celotnem programskem obdobju 2014–2020 iz naslova operacije naložbe v pred industrijsko predelavo lesa pridobi največ 500.000 eurov javne podpore.

(4) Razpoložljiva sredstva, namenjena izvajanju operacije naložbe v pred industrijsko predelavo lesa v programskem obdobju 2014–2020, so opredeljena v prilogi 1 te uredbe.

(5) Sredstva, namenjena izvajanju operacije naložbe v pred industrijsko predelavo lesa, se zagotovijo iz proračuna Republike Slovenije v višini 25 odstotkov in iz sredstev EKSRP v višini 75 odstotkov.

III. SKUPNE DOLOČBE

1. Vloga in postopek za pridobitev sredstev

91. člen

(javni razpis)

(1) Sredstva se razpišejo z zaprtim javnim razpisom v skladu s tretjo alinejo prvega odstavka 51. člena zakona, ki ureja kmetijstvo.

(2) Javni razpis objavi MKGP v Uradnem listu Republike Slovenije. Rok, do katerega se vlaga vloge na javni razpis se določi v javnem razpisu. Oddaja vlog na javni razpis se začne prvi delovni dan po izteku enaindvajsetih dni od objave javnega razpisa v Uradnem listu Republike Slovenije.

(3) MKGP na spletnih straneh objavi razpisno dokumentacijo za izvedbo javnega razpisa. Navodila za izpolnjevanje prijavnih obrazcev se objavijo na spletnih straneh MKGP in ARSKTRP.

(4) V javnem razpisu se podrobneje določijo zlasti vrste naložb, pri čemer so lahko predmet javnega razpisa tudi posamezne naložbe v okviru ene vrste naložbe, višina razpisanih sredstev, kar lahko vključuje tudi porazdelitev sredstev po posameznih sklopih, upravičenci, upravičeni in neupravičeni stroški, pogoji za dodelitev sredstev in merila za ocenjevanje vlog, pogoji za izplačilo sredstev, postopki za vložitev vloge in zahtevka za izplačilo sredstev, rok za zaključek naložbe ter obveznosti upravičenca.

(5) Za priloge, ki jih je treba priložiti k vlogi na posamezen javni razpis, se lahko v javnem razpisu določi obdobje veljavnosti, če obdobje veljavnosti ni predpisano z drugimi predpisi.

(6) Javni razpis je lahko strukturiran po posameznih sklopih glede na vrsto naložbe, upravičene stroške, upravičence ipd. Vloge se obravnavajo po posameznih sklopih za katere so razpisana sredstva. Če na posameznem sklopu razpisana sredstva niso porabljena, se neporabljena sredstva proporcionalno razdelijo na ostale sklope iz istega javnega razpisa, na katerih zaprošena sredstva presegajo razpoložljiva sredstva.

(7) Sredstva v okviru ukrepa in podukrepa iz te uredbe se dodelijo kot nepovratna finančna pomoč.

92. člen

(vlaganje vlog)

(1) Vlogo sestavlja prijavni obrazec s prilogami.

(2) Vlagatelj se pred elektronsko vložitvijo vloge iz prejšnjega odstavka prijavi pri ARSKTRP.

(3) Za elektronsko izpolnjevanje vloge iz prejšnjega odstavka ARSKTRP vzpostavi spletno vstopno mesto na naslovu: http://e-kmetija.gov.si, prek katerega se vlagatelj ali njegov pooblaščenec za elektronsko vložitev vloge s kvalificiranim digitalnim potrdilom prijavi v informacijski sistem ARSKTRP. Vlagatelj ali njegov pooblaščenec izvede elektronski vnos in vloži prijavni obrazec v informacijski sistem ARSKTRP.

(4) Prijavni obrazec, ki je izpolnjen in oddan v elektronski sistem, se ne šteje za vlogo na javni razpis. Za vlogo na javni razpis šteje natisnjena vloga z izpisom številke dokumenta skupaj z vsemi sestavnimi deli vloge na javni razpis, ki jih določa javni razpis in razpisna dokumentacija.

(5) Ne glede na prejšnji odstavek se priloge iz 24., 37. in petega odstavka 86. člena ter iz 18. točke prvega odstavka 100. člena ter projekt izvedenih del iz šestega odstavka 102. člena te uredbe lahko predložijo na elektronskem nosilcu.

(6) Vlagatelj vloži vlogo na naslov Agencije Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja, Dunajska 160, Ljubljana, v roku, ki je opredeljen v javnem razpisu.

(7) Na ovojnici vloge na javni razpis morajo biti razvidni datum in čas (ura, minuta) oddaje vloge na javni razpis, ki ju označi izvajalec poštnih storitev oziroma vložišče ARSKTRP, ter naslov in oznaka javnega razpisa, na katerega se prijavlja.

(8) Podrobnejša navodila o izpolnjevanju vloge v elektronski sistem se objavijo na spletni strani MKGP in ARSKTRP.

(9) Če gre za operaciji ureditev gozdne infrastrukture iz četrte alineje 1. točke pod c) 4. člena te uredbe in naložbe v nakup nove mehanizacije in opreme za sečnjo in spravilo lesa iz prve alineje 2. točke 4. člena te uredbe, se ne glede na četrti odstavek tega člena vloga na javni razpis vloži samo v elektronski obliki v skladu s tretjim odstavkom tega člena, pri čemer se priloge prijavnega obrazca priložijo kot skenogram.

93. člen

(obravnava vlog)

(1) Obravnava vlog se začne s preveritvijo njene popolnosti. Če je vloga nepopolna ali nerazumljiva, ARSKTRP vlagatelja pozove k dopolnitvi vloge. Za datum in čas prejema dopolnitve vloge se štejeta datum in čas (ura, minuta) pisne oddaje dopolnjene vloge. Po prejemu dopolnitve se vloga na javni razpis ponovno pregleda.

(2) Vlagatelja popolne vloge, ki je vsebinsko nerazumljiva, se pozove, da jo pojasni. Stranka mora opraviti pojasnitev na način, določen v zahtevi za pojasnitev. Po prejemu pojasnitve se vloga na javni razpis ponovno pregleda.

(3) Vloga na javni razpis, ki je popolna, se oceni na podlagi meril, določenih s to uredbo in podrobneje opredeljenih v javnem razpisu. Sredstva se odobrijo vlogam, prispelim na javni razpis, ki izpolnjujejo pogoje za dodelitev sredstev in dosegajo vstopno mejo točk. Med vlogami, ki dosežejo vstopni prag iz 25., 38., 54., 62., 71., 79. in 87. člena te uredbe, se izberejo tiste, ki dosežejo višje število točk, do porabe sredstev za posamezni javni razpis. Vloge, ki ne dosegajo minimalne vstopne meje ali ne izpolnjujejo pogojev, se zavrnejo.

(4) Če imata dve ali več vlog na javni razpis enako število točk in razpisana sredstva ne zadoščajo za odobritev vseh teh vlog v celoti, se vloge izberejo na podlagi ponderiranja meril za izbor vlog, ki se določi v javnem razpisu.

(5) Vloga na javni razpis, ki je popolna in izpolnjuje vstopne pogoje iz javnega razpisa, vendar razpoložljiva sredstva ne zadoščajo za dodelitev sredstev v celoti, se zavrne.

(6) Sredstva se upravičencu odobrijo z odločbo o pravici do sredstev, ki jo izda ARSKTRP.

(7) Če se pomoč dodeli po pravilu de minimis v skladu z Uredbo 1407/2013/EU, se v izreku odločbe o pravici do sredstev navede višina pomoči, ki je dodeljena po pravilu de minimis, pri čemer se izrecno sklicuje na Uredbo 1407/2013/EU.

93.a člen

(naložbe na območju Triglavskega narodnega parka)

(1) Če ima vlagatelj stalno prebivališče ali sedež na območju iz 9. člena Zakona o Triglavskem narodnem parku (Uradni list RS, št. 52/10, 46/14 – ZON-C in 60/17; v nadaljnjem besedilu: ZTNP-1), se vloga na javni razpis ne glede na merila za izbor, določena v 25., 38., 71. oziroma 87. členu te uredbe, oceni z dodatnimi desetimi odstotki možnih točk v skladu s šestim odstavkom 11. člena ZTNP-1, pri čemer se dodatno pridobljene točke ne upoštevajo pri doseganju vstopnega praga točk iz tretjega odstavka prejšnjega člena.

(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se vloga na javni razpis oceni z dodatnimi desetimi odstotki možnih točk, če je vlagatelj fizična oseba, ki ima stalno prebivališče zunaj območja narodnega parka, v narodnem parku pa ima kmetijske površine v uporabi oziroma je lastnik gozdnih zemljišč.

(3) Določbe prvega in drugega odstavka tega člena se uporabljajo pri naslednjih podukrepih oziroma operacijah:

-        podpora za naložbe v kmetijska gospodarstva, ki prispevajo k razvojnim usmeritvam iz 1., 4., 14. in 15. točke prvega odstavka 10. člena ZTNP-1;

-        podpora za naložbe v predelavo, trženje oziroma razvoj kmetijskih proizvodov, ki prispevajo k razvojnim usmeritvam iz 1., 4., 14. in 15. točke prvega odstavka 10. člena ZTNP-1;

-        podpora za naložbe v infrastrukturo, povezano z razvojem, posodabljanjem ali prilagajanjem kmetijstva in gozdarstva, ki so povezane z operacijo ureditev gozdne infrastrukture in prispevajo k razvojnim usmeritvam iz 3. točke prvega odstavka 10. člena ZTNP-1;

-        naložbe v predindustrijsko predelavo lesa, ki prispevajo k razvojnim usmeritvam iz 1. točke prvega odstavka 10. člena ZTNP-1.

2. Določbe glede omejitev pri odobravanju sredstev

94. člen

(združevanje podpor)

(1) Sredstva se ne odobrijo in izplačajo upravičencu, ki je za iste upravičene stroške, kot jih navaja v vlogi na javni razpis in v zahtevku za izplačilo sredstev, že prejel sredstva državnega proračuna Republike Slovenije ali sredstva Evropske unije oziroma druga javna sredstva.

(2) Ne glede na prejšnji odstavek se podpora po tej uredbi v okviru istih upravičenih stroškov lahko združuje z drugimi podporami iz naslova državnih pomoči, če z združitvijo podpor niso preseženi najvišji zneski oziroma intenzivnost podpore, določeni z Uredbo 1305/2013/EU, Uredbo 702/2014/EU, Smernicami za kmetijstvo, gozdarstvo in podeželje, drugim odstavkom 5. člena Uredbe 1407/2013/EU ter drugimi predpisi, ki urejajo državne pomoči, ne glede na to, ali se podpora za projekt ali dejavnost v celoti financira iz nacionalnih sredstev ali pa se delno financira iz sredstev Evropske unije.

(3) Podpora z upravičenimi stroški po tej uredbi, dodeljena na podlagi Uredbe 702/2014/EU ali Smernic za kmetijstvo, gozdarstvo in podeželje, se lahko združuje z vsako drugo podporo iz naslova državnih pomoči, če se navedeni ukrepi nanašajo na različne upravičene stroške.

(4) Podpora za naložbe iz osmega odstavka 29. člena te uredbe se lahko združuje z drugimi pomočmi de minimis pod pogoji iz prvega odstavka 5. člena Uredbe 1407/2013/EU.

95. člen

(višina upravičenih stroškov)

(1) Za stroške kmetijske in gozdarske mehanizacije se uporablja katalog stroškov iz predpisa, ki ureja kmetijsko in gozdarsko mehanizacijo.

(2) Za stroške iz 7., 31., 44., 52., 60., 68., 77. in 85. člena te uredbe, razen stroškov iz prejšnjega odstavka minister pristojen za kmetijstvo predpiše katalog stroškov in najvišjih priznanih vrednosti.

(3) Pri opredelitvi višine upravičenih stroškov se upoštevajo zgornje višine posameznih upravičenih stroškov, ki so določene v katalogu stroškov iz prvega in drugega odstavka tega člena. Za stroške, ki so navedeni v katalogu stroškov, mora upravičenec k vlogi na javni razpis predložiti eno ponudbo. Če upravičenec v vlogi za pridobitev sredstev uveljavlja višje stroške, kot so določeni v katalogu stroškov, se pri izračunu priznane vrednosti stroškov upoštevajo najvišje priznane vrednosti iz kataloga stroškov. Če upravičenec v vlogi za pridobitev sredstev uveljavlja nižje stroške kot so navedeni v katalogu stroškov, se pri izračunu priznane vrednosti stroškov upoštevajo vrednosti iz predložene ponudbe.

(4) Če je upravičenec naročnik v skladu s predpisi, ki urejajo javno naročanje, in je izvedel javno naročilo pred vložitvijo vloge na javni razpis, se pri določitvi višine upravičenih stroškov upošteva ponudba izbranega izvajalca. Če je vrednost ponudbe izbranega izvajalca višja kot je priznana vrednost iz kataloga stroškov, se pri izračunu priznane vrednosti stroškov upoštevajo najvišje priznane vrednosti stroškov iz kataloga stroškov. Če upravičenec v vlogi za pridobitev sredstev uveljavlja nižje stroške kot so navedeni v katalogu stroškov, se pri izračunu priznane vrednosti stroškov upoštevajo vrednosti iz predložene ponudbe izbranega izvajalca.

(5) Če se naložba nanaša na objekt, ki je vpisan v register nepremične kulturne dediščine se višina upravičenih stroškov, ki se nanašajo na gradbeno obrtniška dela, določi na podlagi tržno primerljive pisne ponudbe najmanj treh ponudnikov, pri čemer se pri izračunu višine upravičenih stroškov upošteva vrednost ponudbe z najnižjo ceno.

(6) Če stroški niso določeni v katalogu stroškov, mora upravičenec k vlogi na javni razpis priložiti tržno primerljive pisne ponudbe najmanj treh ponudnikov. Pri izračunu višine upravičenih stroškov se upošteva vrednost ponudbe z najnižjo ceno.

(7) Podatki o stroških realiziranih naložb se lahko uporabijo za potrebe ažuriranja kataloga stroškov.

(8) Pri izvedbi naložbe upravičenec ne sme sodelovati s podjetji ali posamezniki, s katerimi bi zaradi sodelovanja lahko prišlo do dogovarjanja o ne tržnih pogojih poslovanja.

96. člen

(neupravičenost naložb in stroškov)

Če ta uredba pri posameznih podukrepih in operacijah ne določa drugače, se poleg neupravičenih stroškov iz tretjega odstavka 69. člena Uredbe 1303/2013/EU, tretjega odstavka 45. člena Uredbe 1305/2013/EU in 13. člena Delegirane uredbe 807/2014/EU podpora ne dodeli za:

1.      naložbe zunaj območja Republike Slovenije;

2.      stroške priprave vloge na javni razpis in zahtevka za izplačilo sredstev;

3.      stroške naložbe, ki se financirajo iz sredstev operativnih skladov v okviru programov organizacij pridelovalcev, v skladu z Uredbo 1308/2013/EU;

4.      plačilo davkov, carin in dajatev pri uvozu;

5.      davek na dodano vrednost (v nadaljnjem besedilu: DDV), razen če DDV ni izterljiv na podlagi predpisov, ki urejajo DDV;

6.      obresti na dolgove, bančne stroške in stroške garancij;

7.      upravne takse;

8.      stroške leasinga in zakupa objektov, naprav in opreme, pridobitev patentov, licenc, plačilnih pravic, avtorskih pravic in blagovnih in storitvenih znamk;

9.      druge stroške, povezane s pogodbami o zakupu, kot so marža najemodajalca, stroški refinanciranja obresti, režijski stroški in stroški zavarovanja.

97. člen

(prispevek v naravi)

(1) Prispevek v naravi iz 69. člena Uredbe 1303/2013/EU je upravičen strošek pri podukrepu podpora za naložbe v kmetijska gospodarstva, podukrepu podpora za naložbe v predelavo, trženje oziroma razvoj kmetijskih proizvodov in operaciji ureditev gozdne infrastrukture. Priznana vrednost prispevka v naravi je opredeljena v katalogu stroškov in ne sme presegati:

-        25 odstotkov upravičenih stroškov naložbe za naložbe iz 4. točke prvega odstavka 5. člena te uredbe,

-        50 odstotkov upravičenih stroškov naložbe za druge vrste naložb iz podukrepa podpora za naložbe v kmetijska gospodarstva ter za naložbe pri podukrepu podpora za naložbe v predelavo, trženje oziroma razvoj kmetijskih proizvodov in operaciji ureditev gozdne infrastrukture.

(2) Prispevek v naravi v obliki lastnega dela lahko upravičenec uveljavlja pri ureditvi enostavnih in nezahtevnih objektov ter pri naložbah, ki so podrobneje opredeljene pri podukrepih in operaciji iz prejšnjega odstavka.

98. člen

(splošni stroški)

Upravičeni so splošni stroški, ki so neposredno povezani s pripravo in izvedbo naložbe, med katere spadajo plačila storitev arhitektov, inženirjev in svetovalcev, stroški pridobitve gradbene, projektne ali tehnične dokumentacije, stroški izdelave poslovnega načrta, plačila storitev svetovanja v zvezi z okoljsko in ekonomsko trajnostjo, vključno s stroški študij izvedljivosti, stroški geodetskih in agronomskih del, stroški nadzora nad izvedbo gradbenih in obrtniških del, stroški arheoloških izkopavanj in arheološkega nadzora ter stroški priprave občinskih podrobnih prostorskih načrtov v skladu s predpisi, ki urejajo prostorsko načrtovanje. Stroški za študije izvedljivosti ostanejo upravičen strošek tudi takrat, ko glede na njihove rezultate niso nastali nobeni stroški v okviru izvedbe naložbe. Med splošne stroške sodijo tudi stroški informiranja in obveščanja javnosti, v skladu s sedemnajstim odstavkom 102. člena te uredbe ter stroški sodnega tolmača. Višina upravičenih splošnih stroškov znaša do vključno 10 odstotkov upravičenih stroškov naložbe, razen, če ni pri posameznih podukrepih in operacijah iz te uredbe drugače določeno.

99. člen

(datum upravičenosti stroškov)

(1) Stroški iz te uredbe so upravičeni do podpore, če so v skladu z drugim pododstavkom drugega odstavka 60. člena Uredbe 1305/2013/EU nastali po oddaji vloge na javni razpis.

(2) Ne glede na določbe prvega odstavka tega člena je datum začetka upravičenosti splošnih stroškov iz točke c) drugega odstavka 45. člena Uredbe 1305/2013/EU ter stroškov nakupa zemljišč iz 25. točke pod (35) Smernic za kmetijstvo, gozdarstvo in podeželje in 25. točke 2. člena Uredbe 702/2014/EU, 1. januar 2014.

3. Pogoji ob oddaji vloge na javni razpis

100. člen

(splošni pogoji za vlagatelja ob oddaji vloge na javni razpis)

(1) Splošni pogoji, ki jih mora vlagatelj izpolnjevati ob oddaji vloge na javni razpis, so:

1.      ne sme biti izključen iz prejemanja podpore v skladu s tretjim odstavkom 41.a člena zakona, ki ureja kmetijstvo;

2.      če je fizična oseba, mora biti vpisan v RKG, če je nosilec kmetije, oziroma biti lastnik gozda na ozemlju Republike Slovenije;

3.      če je pravna oseba, razen občin, mora imeti dejavnost, ki je predmet podpore, registrirano na ozemlju Republike Slovenije;

4.      če je samostojni podjetnik posameznik, mora imeti dejavnost, ki je predmet podpore, registrirano na ozemlju Republike Slovenije;

5.      ima lahko do 50 eurov neporavnanih zapadlih davčnih obveznosti do države;

6.      ne sme imeti neporavnanih nalogov za izterjavo, izdanih s strani Evropske komisije v skladu s petim odstavkom 1. člena Uredbe 702/2014/EU ali v skladu s (27) točko Smernic za kmetijstvo, gozdarstvo in podeželje, če gre za naložbe, ki se izvajajo v skladu z Uredbo 702/2014/EU, Uredbo 1407/2013/EU ali Smernicami za kmetijstvo, gozdarstvo in podeželje;

7.      če je pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ne sme biti v postopku prenehanja, prisilne poravnave, stečaja, prepovedi delovanja, sodne likvidacije ali izbrisa iz registra;

8.      če je fizična oseba razen samostojni podjetnik posameznik, ne sme biti v osebnem stečaju;

9.      če gre za podukrepe iz 1. točke pod b) in četrte alineje pod c) ter iz 2. točke 4. člena te uredbe, v okviru katerih se izvajajo naložbe v skladu z Uredbo 702/2014/EU, Smernicami za kmetijstvo, gozdarstvo in podeželje ter Uredbo 1407/2013/EU, vlagatelj, ki je pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ne sme biti v težavah v skladu s 14. točko 2. člena Uredbe 702/2014/EU, 15. točko pod (35) Smernic za kmetijstvo, gozdarstvo in podeželje ter podpoglavjem 2.2 drugega poglavja Smernic o državni pomoči za reševanje in prestrukturiranje nefinančnih podjetij v težavah (UL C št. 249 z dne 31. 7. 2014, str. 1);

10.   za nakazilo dodeljenih sredstev mora imeti odprt transakcijski račun v skladu s 35. členom zakona, ki ureja kmetijstvo;

11.   iz dokumentov priloženih vlogi na javni razpis mora biti razvidna zaprtost finančne konstrukcije v skladu s 101. členom te uredbe;

12.   naložba v nepremičnino, na kateri se opravlja izvršba v skladu s predpisi, ki urejajo izvršbo in zavarovanje, ne more biti predmet podpore po tej uredbi, razen za operacijo izvedba agromelioracij na komasacijskih območjih;

13.   če kandidira za pridobitev sredstev za naložbe v ureditev objektov oziroma nakup pripadajoče opreme ali druge opreme, ki se uporablja tudi za druge namene, se:

-  od vseh stroškov ureditve objekta kot upravičeni priznajo le stroški v sorazmernem deležu glede na bruto tlorisno površino ali bruto prostornino objekta, ki je predmet podpore,

-  od vseh stroškov nakupa pripadajoče opreme kot upravičeni priznajo le stroški v sorazmernem deležu glede na zmogljivost opreme, bruto tlorisno površino ali bruto prostornino objekta, v katerem je oprema nameščena,

-  od vseh stroškov nakupa druge opreme kot upravičeni priznajo stroški v sorazmernem deležu glede na zmogljivost in uporabo opreme v skladu z namenom podpore (npr. površina objekta, kapaciteta stroja ipd.);

14.   če kandidira za pridobitev sredstev za del naložbe, ki se nanaša na ureditev zahtevnega ali manj zahtevnega objekta v skladu s predpisi s področja graditve objektov, mora priložiti projektno dokumentacijo, iz katere je razvidno:

-  popis del in stroškov, ki se nanaša na celotno naložbo,

-  predloženo dokazilo (popis) o vrednosti že izvedenih del in stroškov ter popis še neizvedenih del in stroškov in

-  ločen popis del in stroškov, s katerim se prijavlja na javni razpis;

15.   če gre za naložbo v rekonstrukcijo objekta oziroma nakup opreme in vlagatelj ni lastnik ali solastnik nepremičnine, na kateri se izvaja ta naložba, mora imeti sklenjeno dolgoročno pogodbo o najemu, zakupu, služnosti ali stavbni pravici za obdobje najmanj pet let po datumu zadnjega izplačila sredstev za naložbo ter overjeno soglasje lastnika k naložbi, če to soglasje ni vsebovano v pogodbi iz te točke. Če je vlagatelj solastnik nepremičnine, mora imeti overjeno soglasje drugega solastnika k naložbi za obdobje najmanj pet let po datumu zadnjega izplačila sredstev;

16.   na nepremičnini, na kateri se izvaja naložba v gradnjo novega objekta, mora imeti vlagatelj lastninsko, solastninsko ali stavbno pravico;

17.   če je vlagatelj občina ali združenje občin, mora biti naložba del občinskega načrta razvojnih programov;

18.   če gre za ureditev zahtevnih ali manj zahtevnih objektov, mora predložiti veljavno pravnomočno gradbeno dovoljenje, brez projektne dokumentacije za pridobitev mnenj in gradbenega dovoljenja, in PZI v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov, ter popis del in projektantski predračun v skladu s predpisom, ki ureja podrobnejšo vsebino dokumentacije in obrazce, povezane z graditvijo objektov. Če gre za naložbo v ureditev nezahtevnih objektov, mora vlagatelj predložiti veljavno pravnomočno gradbeno dovoljenje za nezahtevni objekt;

19.   gradbeno dovoljenje iz prejšnje točke se glasi na vlagatelja;

20.   objekt, na katerega se nanaša gradbeno dovoljenje iz prejšnje točke, mora biti namenjen dejavnosti, ki je predmet podprte naložbe;

21.   če gre za naložbo v nakup opreme za obstoječi objekt, ki je v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov, zahtevni ali manj zahtevni objekt, mora predložiti veljavno pravnomočno gradbeno dovoljenje, brez projektne dokumentacije za pridobitev mnenj in gradbenega dovoljenja, ali uporabno dovoljenje. Če gre za naložbo v nakup opreme za obstoječi objekt, ki je v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov, nezahtevni objekt, mora predložiti veljavno pravnomočno gradbeno dovoljenje za nezahtevni objekt;

22.   računi in predračuni se morajo glasiti na vlagatelja. Če gre za vlagatelja iz 3. točke sedmega odstavka 6. člena te uredbe, se račun in predračun glasi na člana skupine kmetov;

23.   v vlogi na javni razpis mora opredeliti časovno dinamiko vlaganja zahtevkov za izplačilo sredstev;

24.   vlogi na javni razpis mora priložiti izjavo, da pred vložitvijo vloge na javni razpis ni začel z deli v okviru naložbe, ali popis že izvedenih del in stroškov, ki so nastali pred vložitvijo vloge na javni razpis, če ne gre za naložbo iz 14. točke tega odstavka;

25.   če gre za naložbo v ureditev enostavnih objektov, ki so varovani na podlagi predpisov o varstvu kulturne dediščine, ali se enostavni objekt postavlja na območje, ki je varovano na podlagi predpisov o varstvu kulturne dediščine, mora vlogi na javni razpis priložiti soglasje za poseg v skladu s predpisom, ki ureja varstvo kulturne dediščine.

(2) Če se v okviru podukrepov iz 1. točke pod b) in četrte alineje pod c) ter iz 2. točke 4. člena te uredbe izvajajo naložbe v skladu z Uredbo 702/2014/EU, Uredbo 1407/2013/EU ali Smernicami za kmetijstvo, gozdarstvo in podeželje, mora vlagatelj glede izpolnjevanja obveznosti iz 4., 5., 6., 7. in 8. točke prejšnjega odstavka ter 94. člena te uredbe predložiti izjavo. Vlagatelj predloži tudi izjavo, ali je mikro, malo, srednje veliko ali veliko podjetje. Izjava se določi v javnem razpisu.

(3) Če se v okviru podukrepov iz 1. točke pod b) in četrte alineje pod c) ter iz 2. točke 4. člena te uredbe izvajajo naložbe v skladu z Uredbo 702/2014/EU ali Smernicami za kmetijstvo, gozdarstvo in podeželje, vlagatelj pred datumom vložitve vloge na javni razpis ne sme začeti izvajati naložbe v skladu s 6. členom Uredbe 702/2014/EU oziroma poglavjem 3.4 pod (70) Smernic za kmetijstvo, gozdarstvo in podeželje. Za začetek izvajanja naložbe se šteje začetek izvajanja projekta ali dejavnosti v skladu s 25. točko 2. člena Uredbe 702/2014/EU ali 25. točko pod (35) Smernic za kmetijstvo, gozdarstvo in podeželje.

(4) Če gre za upravičenca iz 3. točke sedmega odstavka 6. člena te uredbe, morajo pogoje iz 1. do 25. točke prvega odstavka tega člena, razen pogojev iz 18. točke, izpolnjevati vsi člani skupine kmetov.

(5) Če je naložba poseg v okolje v skladu s predpisom, ki ureja posege v okolje, in se naložba ne nanaša na ureditev zahtevnih, manj zahtevnih ali nezahtevnih objektov v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov, mora upravičenec pridobiti okoljevarstveno soglasje ali sklep, da postopek presoje vplivov na okolje ni potreben.

(6) Podrobnejši pogoji, ki jih mora vlagatelj izpolnjevati ob oddaji vloge se določijo v javnem razpisu.

101. člen

(zaprtost finančne konstrukcije)

(1) Vlagatelj mora v vlogi na javni razpis izkazati zaprtost finančne konstrukcije, ki omogoča izvedbo naložbe.

(2) Vlagatelj ob vlogi na javni razpis izkaže zaprtost finančne konstrukcije iz prejšnjega odstavka z izjavo banke ali druge finančne institucije, ki ima dovoljenje Banke Slovenije za opravljanje finančnih storitev, za naložbe nad 200.000 eurov skupne priznane vrednosti in naložbe iz druge alineje četrtega odstavka 83. člena te uredbe.

(3) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka občina izkaže zaprtost finančne konstrukcije iz prvega odstavka tega člena z rezervacijo finančnih sredstev v njenem proračunu za čas trajanja naložbe.

(4) Ne glede na drugi odstavek tega člena javni zavodi zaprtost finančne konstrukcije iz prvega odstavka tega člena izkazujejo s sklepom sveta zavoda ali sklepom pristojnega organa občine, s katerim je bil potrjen finančni načrt in program dela javnega zavoda za leto objave javnega razpisa, iz katerega mora biti razvidna rezervacija finančnih sredstev za namen izvedbe naložbe, za katero se javni zavod prijavlja na javni razpis.

(5) Če gre za vlagatelja iz 3. točke sedmega odstavka 6. člena te uredbe, mora vsak član te skupine kmetov izkazati zaprtost finančne konstrukcije glede na svoj finančno ovrednoteni prispevek k naložbi, ki je razviden iz pogodbe o sodelovanju pri naložbi.

(6) Finančno sposobnost upravičenca za kritje stroškov izvedbe naložbe nad 1.000.000 eurov priznane vrednosti lahko oceni ARSKTRP s pomočjo izvedenca.

4. Vlaganje zahtevka za izplačilo sredstev in obveznosti upravičenca

102. člen

(zahtevek za izplačilo sredstev)

(1) Sredstva se izplačajo na podlagi zahtevka upravičenca za izplačilo sredstev.

(2) Zahtevek za izplačilo sredstev vloži upravičenec ali njegov pooblaščenec, kot to določa tretji in četrti odstavek 92. člena te uredbe in ga pošlje na ARSKTRP, razen zahtevka za predplačilo iz drugega odstavka 105. člena te uredbe, ki se vloži v fizični obliki na naslov Agencije za kmetijske trge in razvoj podeželja, Dunajska 160, 1000 Ljubljana.

(3) V primeru enega zahtevka za izplačilo sredstev mora biti naložba pred vložitvijo zahtevka za izplačilo sredstev zaključena in plačani vsi računi. V primeru dveh ali več zahtevkov za izplačilo sredstev, mora biti zaključen del naložbe, ki predstavlja zaključeno vsebinsko oziroma tehnološko celoto. Če se naložba oziroma del naložbe uporablja pred vložitvijo zahtevka za izplačilo sredstev, se mora uporabljati v skladu z namenom, za katerega so bila sredstva dodeljena.

(4) Če gre za naložbe v objekte, morajo biti gradbena dela izvedena v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov, urejanje prostora, varstvo kulturne dediščine in varstvo okolja.

(5) Upravičenec mora zahtevku za izplačilo priložiti naslednja dokazila:

1.      originalne izvode računov, elektronske in e-račune;

2.      izjavo o neizterljivosti DDV, če upravičenec uveljavlja DDV kot upravičen strošek;

3.      dokazilo o plačilu (položnica oziroma blagajniški prejemek, potrdilo banke o izvršenem plačilu, potrjen kompenzacijski nalog, pobotna izjava ali asignacijska pogodba);

4.      če gre za gradnjo zahtevnih ali manj zahtevnih objektov mora upravičenec priložiti končno gradbeno situacijo v skladu s posebnimi gradbenimi uzancami, ki jo potrdijo nadzornik, izvajalec del in upravičenec;

5.      v primeru naložb, kjer gre za vgrajeno skrito opremo, ki se je po končani naložbi ne more več preveriti (oprema, do katere po končani investiciji med kontrolo na kraju samem ni več možnega dostopa), je treba ob zahtevku priložiti fotografijo vgrajene opreme v času vgradnje ter tehnično dokumentacijo opreme, ki je predmet vgradnje;

6.      če gre za upravičenca, ki se v skladu s predpisi, ki urejajo javno naročanje šteje za naročnika, je treba k zahtevku za izplačilo sredstev priložiti kopijo celotne dokumentacije postopka izbire izvajalca oziroma dobavitelja po predpisu, ki ureja javno naročanje, s potrdilom, da je kopija enaka originalu;

7.      v primeru naložb v opremo in mehanizacijo mora upravičenec priložiti račun ali račun s specifikacijo, iz katerega je razvidna vsaj serijska številka, tip stroja ali opreme in nazivna moč, ter dobavnice, transportne liste ali druga dokazila, ki izkazujejo prevzem opreme in mehanizacije;

8.      za traktorje kolesnike in traktorje goseničarje mora upravičenec priložiti izjavo proizvajalca oziroma dobavitelja nadgradnje, iz katere je razvidna skladnost s standardi in predpisi o varnosti strojev;

9.      izjavo o prejetih javnih sredstvih za iste upravičene stroške;

10.   v primeru uveljavljanja prispevka v naravi v obliki lastnega dela upravičenca in sadik mora upravičenec zahtevku za izplačilo sredstev priložiti popis izvedenih del in materiala, ki mora biti potrjen s strani:

-  Kmetijsko gozdarska zbornica Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: KGZS), (velja za področje kmetijstva in gradnjo enostavnih ali nezahtevnih objektov),

-  ZGS (velja za gozdarstvo),

-  IHPS (velja za hmeljarstvo) ali

-  odgovornega projektanta (velja za gradnjo objektov);

11.   izjavo o namenski rabi naložbe oziroma dela naložbe, če se je naložba oziroma del naložbe uporabljal pred vložitvijo zahtevka za izplačilo sredstev;

12.   fotografije, ki potrjujejo izvedbo podprte naložbe oziroma dela naložbe, ki predstavlja zaokroženo vsebinsko ali tehnološko celoto, ter fotografije, iz katerih je razvidna označitev vira sofinanciranja v skladu s sedemnajstim odstavkom tega člena.

(6) V primeru naložb v ureditev zahtevnih ali manj zahtevnih objektov v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov, mora upravičenec zahtevku za izplačilo sredstev priložiti pravnomočno uporabno dovoljenje ter projektno dokumentacijo izvedenih del, na podlagi katere je bilo izdano uporabno dovoljenje.

(7) Če gre za naložbo v nakup opreme za obstoječi objekt, ki je v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov, zahtevni ali manj zahtevni objekt, mora upravičenec zadnjemu zahtevku za izplačilo sredstev priložiti pravnomočno uporabno dovoljenje za ta objekt.

(8) Če je upravičenec kandidiral za pridobitev sredstev samo za del naložbe, mora biti ta del naložbe zaključen v celoti in zanj pridobljena vsa upravna dovoljenja, ki se za tovrstno naložbo zahtevajo v skladu s področno zakonodajo.

(9) Upravičenec mora v primeru vseh vrst gradenj in rekonstrukcij voditi in hraniti knjigo obračunskih izmer, ki mora biti pripravljena v skladu z zakonom, ki ureja graditev objektov, in pravilnikom, ki ureja gradbišče. Knjiga obračunskih izmer ni potrebna le v primeru, ko upravičenec izvaja izključno manjša obrtniška dela, kot so npr. pleskanje, fasadarska dela itd. Če so obrtniška dela del gradnje oziroma rekonstrukcije, je vodenje in hramba knjige obračunskih izmer obvezna. Knjigo obračunskih izmer mora upravičenec hraniti na kraju samem ter jo predložiti na zahtevo ARSKTRP.

(10) V primeru nakupa mehanizacije, za katero je obvezno ugotavljanje skladnosti s standardi in predpisi o varnosti strojev mora upravičenec dokument, ki to izkazuje, hraniti na kraju samem, ter ga mora predložiti na zahtevo ARSKTRP.

(11) V primeru uveljavljanja prispevka v naravi v obliki lastnega lesa ARSKTRP pridobi dokazilo o poseku lesa iz lastnega gozda. Kot dokazilo o poseku lesa iz lastnega gozda upravičenca se šteje odločba ZGS v skladu s predpisom, ki ureja gozdove ali predpisom, ki ureja sanacijo žledu in kopije obrazca »Kontrola sečišč (izvedba odločbe)«, ki jo ARSKTRP pridobi po uradni dolžnosti.

(12) Upravičenec mora izpolnjevati pogoje iz 1., 5., 6. in 7. točke prvega odstavka 100. člena te uredbe.

(13) Podrobnejša določila glede zahtevanih prilog in dokazil ob vlaganju zahtevka za izplačilo sredstev se določijo v javnem razpisu.

(14) Na podlagi vloženega popolnega zahtevka za izplačilo sredstev in po opravljeni kontroli iz 108. člena te uredbe se sredstva izplačajo na transakcijski račun upravičenca oziroma na transakcijski račun člana skupine kmetov iz 3. točke sedmega odstavka 6. člena te uredbe.

(15) Če je strošek naložbe določen v katalogu stroškov, upravičenec ob zahtevku za izplačilo sredstev predloži račun. Če strošek ni določen v katalogu stroškov, se zahtevku za izplačilo sredstev priloži tri tržno primerljive ponudbe, razen, če se naložba izvaja na podlagi ponudbe, ki je bila priložena vlogi na javni razpis.

(16) Računi in druga dokazila, ki se nanašajo na naložbo, se morajo glasiti na upravičenca. Če gre za upravičenca iz 3. točke sedmega odstavka 6. člena te uredbe, se račun glasi na vse člane skupine kmetov.

(17) Upravičenec mora v skladu s 13. členom Uredbe 808/2014/EU ter predpisom, ki ureja označevanje vira sofinanciranja iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014–2020, izpolniti zahteve glede označevanja vira sofinanciranja.

103. člen

(poročilo o uresničevanju obveznosti)

(1) Poročilo o uresničevanju obveznosti se predloži ob vložitvi zadnjega zahtevka za izplačilo sredstev, oziroma kot to določajo 27., 40., 56., 64. in 81. člen te uredbe. Poročilo vloži upravičenec ali njegov pooblaščenec.

(2) Vrste podatkov o uresničevanju obveznosti iz prejšnjega odstavka so določeni v prilogi 7, ki je sestavni del te uredbe.

(3) Podrobnejše zahteve glede poročila o uresničevanju obveznosti, se določijo v javnem razpisu.

104. člen

(časovna dinamika vlaganja zahtevka za izplačilo)

(1) Upravičenec vlaga zahtevke za izplačilo v skladu s časovno dinamiko, opredeljeno v odločbi o pravici do sredstev. Zahtevek za izplačilo je treba vložiti najkasneje na datum opredeljen v odločbi o pravici do sredstev.

(2) Največje število zahtevkov je določeno pri posameznem podukrepu oziroma operaciji, pri čemer se v to število ne šteje zahtevek za predplačilo iz 105. člena te uredbe.

(3) Upravičenec lahko predlaga spremembo časovne dinamike vlaganja zahtevkov za izplačilo sredstev po izdaji odločbe o pravici do sredstev in pred potekom roka za izpolnitev obveznosti iz odločbe o pravici do sredstev. Upravičenec vloži obrazložen zahtevek za spremembo časovne dinamike vlaganja zahtevkov za izplačilo določene v odločbi o pravici do sredstev v skladu s 54. členom zakona, ki ureja kmetijstvo. ARSKTRP lahko podaljša rok za vložitev zahtevka do največ 12 mesecev, vendar ne več kot do datuma vložitve zadnjega zahtevka za izplačilo sredstev, določenega v javnem razpisu.

105. člen

(predplačila)

(1) Predplačilo v znesku do vključno 30 odstotkov vrednosti javne podpore lahko uveljavljajo upravičenci pri naslednjih podukrepih oziroma operacijah:

-        podpora za naložbe v kmetijska gospodarstva,

-        podpora za naložbe v predelavo ali trženje oziroma razvoj kmetijskih proizvodov,

-        izvedba agromelioracij na komasacijskih območjih,

-        izgradnja namakalnih sistemov, ki so namenjeni več uporabnikom,

-        tehnološke posodobitve namakalnih sistemov, ki so namenjeni več uporabnikom.

(2) Vložitev zahtevka za predplačilo mora upravičenec napovedati v vlogi na javni razpis. Zahtevek za predplačilo se šteje za zahtevek za izplačilo sredstev v skladu s 63. členom Uredbe 1305/2013/EU.

(3) Upravičenec lahko uveljavlja predplačilo v 30 dneh od prejema odločbe o pravici do sredstev z vložitvijo zahtevka za predplačilo. Zahtevku za predplačilo mora priložiti bančno garancijo v višini 100 odstotkov zneska predplačila, kot to določa prvi odstavek 63. člena Uredbe 1305/2013/EU. V primeru kolektivnih naložb, ki jih izvajajo skupine kmetov iz 3. točke sedmega odstavka 6. člena te uredbe, morajo bančno garancijo priložiti vsi člani skupine kmetov glede na njihov finančni prispevek k naložbi v skladu s pogodbo o sodelovanju pri naložbi iz osmega odstavka 6. člena te uredbe.

(4) Bančna garancija mora biti veljavna najmanj šest mesecev od datuma vložitve zahtevka za izplačilo sredstev, katerega vrednost je večja od višine predplačila in na katerega je vezana sprostitev bančne garancije.

(5) Upravičenec se v zahtevku za izplačilo sredstev opredeli glede sprostitve bančne garancije. Bančna garancija se sprosti, ko znesek dejansko nastalih upravičenih stroškov, ki jih upravičenec uveljavlja v zahtevku za izplačilo sredstev, preseže znesek predplačila, ali najpozneje ob zadnjem zahtevku za izplačilo sredstev, če je njegova vrednost večja od višine predplačila.

(6) Bančna garancija se zaseže delno ali v celoti, če pred potekom bančne garancije niso bila predložena ustrezna dokazila o nastanku stroškov v skladu s petim odstavkom 102. člena te uredbe oziroma če dokazila o nastanku stroškov niso predložena v višini izplačanega predplačila.

(7) Če upravičenec v skladu s 54. členom zakona, ki ureja kmetijstvo, vloži obrazložen zahtevek za spremembo časovne dinamike vlaganja zahtevkov za izplačilo sredstev, določene v odločbi o pravici do sredstev, mora v primeru, da je pridobil predplačilo, ki ga je zavaroval z bančno garancijo in ta še ni bila sproščena, zahtevku za spremembo časovne dinamike predložiti tudi podaljšano bančno garancijo.

(8) Podrobnejši postopek glede zavarovanja predplačila z bančno garancijo je opredeljen z uredbo, ki ureja izvajanje sistema varščin za izpolnitev obveznosti, povezanih z ukrepi kmetijske politike in Poglavjem IV Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 907/2014 z dne 11. marca 2014 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi s plačilnimi agencijami in ostalimi organi, finančnim upravljanjem, potrditvijo obračunov, varščinami in uporabo eura (UL L št. 255, z dne 28. 8. 2014, str. 18).

5. Obveznosti po zadnjem izplačilu sredstev

106. člen

(skupne določbe glede obveznosti upravičenca po zadnjem izplačilu sredstev)

(1) Podprta naložba se mora uporabljati za namen podukrepa ali operacije, za katero so bila sredstva po tej uredbi dodeljena še najmanj naslednjih pet let po zadnjem izplačilu sredstev.

(2) Podprta naložba se v skladu z 71. členom Uredbe 1303/2013/EU ne sme premestiti iz Evropske unije:

-        10 let od zadnjega izplačila sredstev, kadar je upravičenec veliko podjetje,

-        5 let od zadnjega izplačila sredstev, kadar je upravičenec MSP.

(3) Upravičenec mora vso dokumentacijo, ki je bila podlaga za pridobitev sredstev po tej uredbi, hraniti še najmanj pet let od dneva zadnjega izplačila sredstev.

(4) Upravičenec mora omogočiti dostop do dokumentacije o naložbi ter omogočiti kontrolo naložbe na kraju samem ARSKTRP, MKGP, revizijskemu organu, izvajalcu vrednotenja pooblaščenem s strani MKGP in drugim nadzornim organom Evropske unije in Republike Slovenije.

(5) Upravičenec mora v skladu s 13. členom Uredbe 808/2014/EU ter predpisom, ki ureja označevanje vira sofinanciranja iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014–2020, izpolnjevati obveznosti glede označevanja vira sofinanciranja.

107. člen

(javna objava upravičencev)

(1) Podatki o upravičencih, ki so prejeli sredstva, se objavijo na spletni strani ARSKTRP v skladu s 111. in 113. členom Uredbe 1306/2013/EU.

(2) Na spletni strani MKGP se objavijo podatki o firmi in sedežu pravne osebe ter višini dodeljene pomoči v skladu s (128) točko Smernic za kmetijstvo, gozdarstvo in podeželje in z drugim odstavkom 9. člena Uredbe 702/2014/EU.

6. Neizpolnjevanje obveznosti

108. člen

(izvedba kontrol ter sistem kršitev in sankcij)

(1) Kontrole se izvajajo v skladu z Uredbo 1306/2013/EU in Uredbo 809/2014/EU. Za izvajanje kontrol je odgovorna ARSKTRP.

(2) ARSKTRP v skladu s 1. točko 51. člena Uredbe 809/2014/EU, izvaja kontrole na kraju samem pred izdajo odločbe o pravici do sredstev.

(3) MKGP lahko v skladu s prvim odstavkom 66. člena Uredbe 1305/2013/EU preverja pravilnost izvajanja podukrepov in operacij iz te uredbe.

(4) Neizpolnitev ali kršitev obveznosti se sankcionira v skladu z 63. členom Uredbe 1306/2013/EU, 63. členom Uredbe 809/2014/EU in 41.a členom zakona, ki ureja kmetijstvo. Podrobnejša opredelitev kršitev in sankcij je opredeljena v Katalogu kršitev in sankcij, iz priloge 2, ki je sestavni del te uredbe.

(5) Določba prejšnjega odstavka se ne uporablja v primeru višje sile in izjemnih okoliščin iz 109. člena te uredbe.

(6) V primerih kršitev obveznosti, ki zahtevajo vračilo sredstev, ARSKTRP upravičencu izda odločbo v skladu s 41.a členom zakona, ki ureja kmetijstvo.

109. člen

(višja sila in izjemne okoliščine)

(1) Za izvajanje operacije po tej uredbi se priznavajo primeri višje sile in izjemnih okoliščin, opredeljeni v drugem odstavku 2. člena Uredbe 1306/2013/EU.

(2) O višji sili ali izjemnih okoliščinah mora upravičenec ali njegova pooblaščena oseba ARSKTRP pisno obvestiti in predložiti ustrezna dokazila v 15 delovnih dneh od dneva, ko je upravičenec oziroma njegova pooblaščena oseba to zmožna storiti.

(3) Kraja in uničenje ali poškodovanje opreme, mehanizacije, objektov, razen gozdnih prometnic in cestne infrastrukture, v primeru požara in drugih škodnih dogodkov se ne šteje za višjo silo ali izjemno okoliščino iz prvega odstavka tega člena. V tem primeru mora upravičenec predmet podpore vrniti v stanje pred nastankom dogodka, v nasprotnem primeru mora upravičenec vrniti vsa dodeljena sredstva.

(4) O višji sili ali izjemnih okoliščinah odloči ARSKTRP in na podlagi prejetih dokazil izda odločbo.

110. člen

(hramba dokumentacije)

(1) ARSKTRP mora hraniti evidence o dodeljeni državni pomoči po tej uredbi še najmanj deset let od datuma dodelitve podpore.

(2) ARSKTRP mora voditi evidence z informacijami o dodeljenih pomočeh de minimis in dokazilih o izpolnjevanju pogojev deset let od dneva zadnje dodelitve pomoči po tej uredbi.

Priloga 1:Razpoložljiva sredstva po ukrepih in podukrepih PRP 2014-2020

Priloga 2: Katalog kršitev in sankcij

Priloga 3: Seznam dejavnosti in proizvodov predelave lesa

Priloga 4: Opis ekonomskih meril za izbor vlog in njihov izračun ter sestavine poslovnega načrta za enostavne in zahtevne naložbe

Priloga 5: Pokritje

Priloga 6: Obvezna vsebina načrta namakanja

Priloga 7: Poročilo o izpolnjevanju ciljev

Priloga 8: Obvezni elementi pogodbe o sodelovanju pri naložbi

Priloga 9: Seznam problemskih območij PRP 2014-2020

Priloga 10: Obvezne vsebine elaborata »Prispevek naložbe k povečanju okoljske učinkovitosti

Uredba o izvajanju ukrepa naložbe v osnovna sredstva in podukrepa podpora za naložbe v gozdarske tehnologije ter predelavo, mobilizacijo in trženje gozdarskih proizvodov iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014–2020 (Uradni list RS, št. 104/15) vsebuje naslednji prehodni in končno določbo:

»IV. PREHODNI DOLOČBI

111. člen

(začetek uporabe)

(1) Določbe te uredbe se v delu, ki se nanaša na dodelitev podpor iz Uredbe 702/2014/EU, začnejo uporabljati po objavi obvestila ministra pristojnega za kmetijstvo v Uradnem listu Republike Slovenije o pridobitvi potrdila Evropske komisije o prejemu povzetka informacij o državni pomoči z identifikacijsko številko pomoči.

(2) Določbe te uredbe se v delu, ki se nanaša na dodelitev podpor iz Smernic za kmetijstvo, gozdarstvo in podeželje, začnejo uporabljati po objavi obvestila ministra pristojnega za kmetijstvo v Uradnem listu Republike Slovenije o prejemu sklepa Evropske komisije o odobritvi sheme državne pomoči.

112. člen

(razpoložljiva sredstva)

Razpoložljiva sredstva, ki so v programskem obdobju 2014–2020 namenjena izvedbi podukrepov in operacij iz priloge 1 te uredbe, se v skladu z Uredbo 1310/2013/EU uporabijo tudi za poplačilo obveznosti iz tranzicijskih ukrepov ter pritožb ki jim je bilo ugodeno v skladu z izvedbenimi predpisi za PRP 2007–2013.

V. KONČNA DOLOČBA

113. člen

(začetek veljavnosti)

Ta uredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o izvajanju ukrepa naložbe v osnovna sredstva in podukrepa podpora za naložbe v gozdarske tehnologije ter predelavo, mobilizacijo in trženje gozdarskih proizvodov iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014–2020 (Uradni list RS, št. 32/16) vsebuje naslednjo prehodno in končni določbi:

»PREHODNA IN KONČNI DOLOČBI

67. člen

(1) Postopki, začeti na podlagi Uredbe o izvajanju ukrepa naložbe v osnovna sredstva in podukrepa podpora za naložbe v gozdarske tehnologije ter predelavo, mobilizacijo in trženje gozdarskih proizvodov iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014–2020 (Uradni list RS, št. 104/15), se končajo v skladu z Uredbo o izvajanju ukrepa naložbe v osnovna sredstva in podukrepa podpora za naložbe v gozdarske tehnologije ter predelavo, mobilizacijo in trženje gozdarskih proizvodov iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014–2020 (Uradni list RS, št. 104/15).

(2) Ne glede na prejšnji odstavek se za vlagatelja, ki je javni zavod, šteje, da izpolnjuje pogoje za izkazovanje zaprtosti finančne konstrukcije iz 101. člena Uredbe o izvajanju ukrepa naložbe v osnovna sredstva in podukrepa podpora za naložbe v gozdarske tehnologije ter predelavo, mobilizacijo in trženje gozdarskih proizvodov iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014–2020 (Uradni list RS, št. 104/15), če pred zaključkom vlaganja vlog na javni razpis predloži dokazila v skladu s spremenjenim 101. členom uredbe.

68. člen

(1) Določbe te uredbe se v delu, ki se nanaša na dodelitev podpor iz Smernic za kmetijstvo, gozdarstvo in podeželje, začnejo uporabljati naslednji dan po prejemu sklepa Evropske komisije o odobritvi sheme državne pomoči.

(2) Minister, pristojen za kmetijstvo, objavi obvestilo o prejemu sklepa iz prejšnjega odstavka v Uradnem listu Republike Slovenije.

69. člen

Ta uredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o izvajanju ukrepa naložbe v osnovna sredstva in podukrepa podpora za naložbe v gozdarske tehnologije ter predelavo, mobilizacijo in trženje gozdarskih proizvodov iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014–2020 (Uradni list RS, št. 66/16) vsebuje naslednjo prehodno in končni določbi:

»PREHODNA IN KONČNI DOLOČBI

44. člen

(začeti postopki)

(1) Postopki, začeti na podlagi Uredbe o izvajanju ukrepa naložbe v osnovna sredstva in podukrepa podpora za naložbe v gozdarske tehnologije ter predelavo, mobilizacijo in trženje gozdarskih proizvodov iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014–2020 (Uradni list RS, št. 104/15 in 32/16), se končajo v skladu z Uredbo o izvajanju ukrepa naložbe v osnovna sredstva in podukrepa podpora za naložbe v gozdarske tehnologije ter predelavo, mobilizacijo in trženje gozdarskih proizvodov iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014–2020 (Uradni list RS, št. 104/15 in 32/16).

(2) Ne glede na prejšnji odstavek upravičenec vloži zahtevek za predplačilo iz 105. člena Uredbe o izvajanju ukrepa naložbe v osnovna sredstva in podukrepa podpora za naložbe v gozdarske tehnologije ter predelavo, mobilizacijo in trženje gozdarskih proizvodov iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014–2020 (Uradni list RS, št. 104/15 in 32/16) v skladu s spremenjenim drugim odstavkom 102. člena uredbe.

45. člen

(začetek uporabe)

(1) Določbe te uredbe, ki se nanašajo na dodelitev podpor iz Smernic za kmetijstvo, gozdarstvo in podeželje, se začnejo uporabljati naslednji dan po prejetju sklepa Evropske komisije o odobritvi sheme državne pomoči.

(2) Minister, pristojen za kmetijstvo, objavi naznanilo o prejetju sklepa iz prejšnjega odstavka v Uradnem listu Republike Slovenije.

46. člen

(začetek veljavnosti)

Ta uredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

Uredba o spremembi Uredbe o izvajanju ukrepa naložbe v osnovna sredstva in podukrepa podpora za naložbe v gozdarske tehnologije ter predelavo, mobilizacijo in trženje gozdarskih proizvodov iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014–2020 (Uradni list RS, št. 14/17) vsebuje naslednjo prehodno in končni določbi:

»PREHODNA IN KONČNI DOLOČBI

2. člen

(začeti postopki)

Glede vlog na javni razpis, vloženih do uveljavitve te uredbe na podlagi Uredbe o izvajanju ukrepa naložbe v osnovna sredstva in podukrepa podpora za naložbe v gozdarske tehnologije ter predelavo, mobilizacijo in trženje gozdarskih proizvodov iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014–2020 (Uradni list RS, št. 104/15, 32/16 in 66/16), se za upravičence do podpore štejejo tudi osebe, ki izpolnjujejo pogoje iz spremenjene druge alineje drugega odstavka 30. člena uredbe.

3. člen

(začetek uporabe)

(1) Ta uredba se začne uporabljati naslednji dan po prejetju sklepa Evropske komisije o odobritvi sheme državne pomoči.

(2) Minister, pristojen za kmetijstvo, objavi naznanilo o prejetju sklepa iz prejšnjega odstavka v Uradnem listu Republike Slovenije.

4. člen

(začetek veljavnosti)

Ta uredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o izvajanju ukrepa naložbe v osnovna sredstva in podukrepa podpora za naložbe v gozdarske tehnologije ter predelavo, mobilizacijo in trženje gozdarskih proizvodov iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014–2020 (Uradni list RS, št. 38/17) vsebuje naslednjo prehodno in končno določbo:

»PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA

67. člen

(končanje postopkov)

Postopki, začeti na podlagi Uredbe o izvajanju ukrepa naložbe v osnovna sredstva in podukrepa podpora za naložbe v gozdarske tehnologije ter predelavo, mobilizacijo in trženje gozdarskih proizvodov iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014–2020 (Uradni list RS, št. 104/15, 32/16, 66/16 in 14/17), se končajo v skladu z Uredbo o izvajanju ukrepa naložbe v osnovna sredstva in podukrepa podpora za naložbe v gozdarske tehnologije ter predelavo, mobilizacijo in trženje gozdarskih proizvodov iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014–2020 (Uradni list RS, št. 104/15, 32/16, 66/16 in 14/17).

68. člen

(začetek veljavnosti)

Ta uredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o izvajanju ukrepa naložbe v osnovna sredstva in podukrepa podpora za naložbe v gozdarske tehnologije ter predelavo, mobilizacijo in trženje gozdarskih proizvodov iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014–2020 (Uradni list RS, št. 19/18) vsebuje naslednjo prehodno in končno določbo:

»PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA

51. člen

(začeti postopki)

Postopki, začeti na podlagi Uredbe o izvajanju ukrepa naložbe v osnovna sredstva in podukrepa podpora za naložbe v gozdarske tehnologije ter predelavo, mobilizacijo in trženje gozdarskih proizvodov iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014–2020 (Uradni list RS, št. 104/15, 32/16, 66/16, 14/17, 38/17 in 40/17 – popr.), se končajo v skladu z Uredbo o izvajanju ukrepa naložbe v osnovna sredstva in podukrepa podpora za naložbe v gozdarske tehnologije ter predelavo, mobilizacijo in trženje gozdarskih proizvodov iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014–2020 (Uradni list RS, št. 104/15, 32/16, 66/16, 14/17, 38/17 in 40/17 – popr.).

52. člen

(začetek veljavnosti)

Ta uredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o izvajanju ukrepa naložbe v osnovna sredstva in podukrepa podpora za naložbe v gozdarske tehnologije ter predelavo, mobilizacijo in trženje gozdarskih proizvodov iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014–2020 (Uradni list RS, št. 82/18) vsebuje naslednji prehodni in končno določbo:

»PREHODNI IN KONČNA DOLOČBA

59. člen

(dokumentacija v prehodnem obdobju)

(1) Vlogi na javni razpis se do 1. januarja 2021 lahko priloži projekt za izvedbo, ki je izdelan v skladu s Pravilnikom o projektni dokumentaciji (Uradni list RS, št. 55/08 in 61/17 – GZ), če so izpolnjeni pogoji iz drugega odstavka 31. člena Pravilnika o podrobnejši vsebini dokumentacije in obrazcih, povezanih z graditvijo objektov (Uradni list RS, št. 36/18 in 51/18 – popr.).

(2) Če se je gradnja objekta začela pred začetkom uporabe Gradbenega zakona (Uradni list RS, št. 61/17 in 72/17 – popr.) in upravičenec v skladu z Gradbenim zakonom (Uradni list RS, št. 61/17 in 72/17 – popr.) nima obveznosti prijave začetka gradnje objekta, se vlogi na javni razpis priloži projekt za izvedbo, ki je izdelan v skladu s Pravilnikom o projektni dokumentaciji (Uradni list RS, št. 55/08 in 61/17 – GZ).

60. člen

(začeti postopki)

Postopki, začeti na podlagi Uredbe o izvajanju ukrepa naložbe v osnovna sredstva in podukrepa podpora za naložbe v gozdarske tehnologije ter predelavo, mobilizacijo in trženje gozdarskih proizvodov iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014–2020 (Uradni list RS, št. 104/15, 32/16, 66/16, 14/17, 38/17, 40/17 – popr. in 19/18), se končajo v skladu z Uredbo o izvajanju ukrepa naložbe v osnovna sredstva in podukrepa podpora za naložbe v gozdarske tehnologije ter predelavo, mobilizacijo in trženje gozdarskih proizvodov iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014–2020 (Uradni list RS, št. 104/15, 32/16, 66/16, 14/17, 38/17, 40/17 – popr. in 19/18).

61. člen

(začetek veljavnosti)

Ta uredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.