Neuradno prečiščeno besedilo, ki vsebuje to spremembo:
Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo
predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega
organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače.
Neuradno prečiščeno besedilo Uredbe o
ravnanju z embalažo in odpadno embalažo obsega:
-
Uredbo o ravnanju z embalažo in odpadno
embalažo (Uradni list RS, št. 84/06 z dne 8. 8. 2006),
-
Uredbo o spremembah in dopolnitvah Uredbe o
ravnanju z embalažo in odpadno embalažo (Uradni list RS, št. 106/06 z dne 13.
10. 2006),
-
Uredbo o spremembah in dopolnitvah Uredbe o
ravnanju z embalažo in odpadno embalažo (Uradni list RS, št. 110/07 z dne 3.
12. 2007),
-
Uredbo o spremembah in dopolnitvah Uredbe o
ravnanju z embalažo in odpadno embalažo (Uradni list RS, št. 67/11 z dne 26. 8.
2011),
-
Popravek Uredbe o spremembah in dopolnitvah
Uredbe o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo (Uradni list RS, št. 68/11 z
dne 31. 8. 2011),
-
Uredbo o spremembah Uredbe o ravnanju z
embalažo in odpadno embalažo (Uradni list RS, št. 18/14 z dne 14. 3.
2014),
-
Uredbo o spremembah in dopolnitvah Uredbe o
ravnanju z embalažo in odpadno embalažo (Uradni list RS, št. 57/15 z dne
31. 7. 2015),
-
Uredbo o spremembah in dopolnitvi Uredbe o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo (Uradni list RS,
št. 103/15 z dne 24. 12. 2015),
-
Popravek Uredbe o spremembah in dopolnitvi Uredbe o
ravnanju z embalažo in odpadno embalažo (Uradni list RS, št. 2/16 z dne
15. 1. 2016),
-
Uredbo o spremembah in dopolnitvah Uredbe o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo (Uradni list RS,
št. 35/17 z dne 7. 7. 2017),
-
Uredbo o spremembah in dopolnitvah Uredbe o obvezni občinski
gospodarski javni službi zbiranja komunalnih odpadkov (Uradni list RS, št.
60/18 z dne 12. 9. 2018),
-
Uredbo o spremembah in dopolnitvah Uredbe o ravnanju z embalažo
in odpadno embalažo (Uradni list RS, št. 68/18 z dne 26. 10. 2018).
UREDBA
o ravnanju z embalažo in odpadno
embalažo
(neuradno prečiščeno besedilo št. 9)
1. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(vsebina in namen)
(1) Ta uredba z namenom zagotavljanja
visoke ravni varstva okolja in delovanja notranjega trga določa pravila
ravnanja v proizvodnji ter pri dajanju v promet in pri uporabi embalaže ter
pravila ravnanja in druge pogoje za zbiranje, ponovno uporabo, predelavo in
odstranjevanje odpadne embalaže za preprečevanje ali zmanjševanje kakršnega
koli vpliva embalaže in odpadne embalaže na okolje ter za preprečevanje
trgovinskih ovir ter izkrivljanja in omejevanja konkurence v skladu z Direktivo
Evropskega parlamenta in Sveta 94/62/ES z dne 20. decembra 1994 o embalaži in
odpadni embalaži (UL L št. 365 z dne 31. 12. 1994, str. 10), zadnjič
spremenjeno z Direktivo (EU) 2018/852 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30.
maja 2018 o spremembi Direktive 94/62/ES o embalaži in odpadni embalaži (UL L
št. 150 z dne 14. 6. 2018, str. 141), (v nadaljnjem besedilu: Direktiva
94/62/ES), in za izvajanje:
1.
Odločbe Komisije z dne 28. januarja 1997 o določitvi
sistema prepoznavanja embalažnih materialov v skladu z Direktivo Evropskega
parlamenta in Sveta 94/62/ES o embalaži in odpadni embalaži (UL L št. 50 z dne
20. 2. 1997, str. 28; v nadaljnjem besedilu: Odločba 97/129/ES),
2.
Odločbe Komisije z dne 27. maja 1997 o vprašalnikih za
poročila držav članic o izvajanju nekaterih direktiv v sektorju odpadkov
(izvajanje Direktive Sveta 91/692/EGS) (UL L št. 256 z dne 19. 9. 1997, str.
13), zadnjič spremenjene z Odločbo Komisije z dne 6. marca 2007 o spremembi
Odločb 94/741/ES in 97/622/ES glede vprašalnikov za poročila o izvajanju
Direktive 2006/12/ES Evropskega parlamenta in Sveta o odpadkih in o izvajanju
Direktive Sveta 91/689/EGS o nevarnih odpadkih (UL L št. 67 z dne 7. 3. 2007,
str. 7; Odločba 97/622/ES),
3.
Odločbe Komisije z dne 19. februarja 2001 o določitvi
pogojev za odstopanje pri stekleni embalaži glede mejnih koncentracij težkih
kovin, določenih v Direktivi 94/62/ES o embalaži in odpadni embalaži (UL L št.
62 z dne 2. 3. 2001, str. 20), zadnjič spremenjene z Odločbo Komisije z dne 8.
maja 2006 o spremembi Odločbe 2001/171/ES za podaljšanje veljavnosti pogojev za
odstopanje pri stekleni embalaži glede mejnih koncentracij težkih kovin,
določenih v Direktivi 94/62/ES (2006/340/ES) (UL L št. 125 z dne 12. 5. 2006,
str. 43), (v nadaljnjem besedilu: Odločba 2001/171/ES),
4.
Odločbe Komisije z dne 28. junija 2001 o objavi
sklicevanj na standarde EN 13428:2000, EN 13429:2000, EN 13430:2000, EN 13431:2000
in EN 13432:2000 v Uradnem listu Evropskih skupnosti v zvezi z Direktivo
94/62/ES o embalaži in odpadni embalaži (UL L št. 190 z dne 12. 7. 2001, str.
21; Odločba 2001/524/ES),
5.
Odločbe Komisije z dne 22. marca 2005 o določitvi
preglednic za sistem zbirke podatkov na podlagi Direktive Evropskega parlamenta
in Sveta 94/62/ES o embalaži in odpadni embalaži (UL L št. 86 z dne 5. 4. 2005,
str. 6), zadnjič spremenjene z Izvedbenim sklepom Komisije (EU) 2018/896 z dne
19. junija 2018 o določitvi metodologije za izračun letne potrošnje lahkih
plastičnih nosilnih vrečk in spremembi Odločbe 2005/270/ES (UL L št. 160 z dne
25. 6. 2018, str. 6), (v nadaljnjem besedilu: Odločba 2005/270/ES),
6.
Odločbe Komisije z dne 24. marca 2009 o določitvi
pogojev za odstopanje za plastične zaboje in plastične palete v zvezi s
koncentracijami težkih kovin, določenimi v Direktivi 94/62/ES Evropskega
parlamenta in Sveta o embalaži in odpadni embalaži (UL L št. 79 z dne 25. 3.
2009, str. 44; v nadaljnjem besedilu: Odločba 2009/292/ES),
7.
Izvedbenega sklepa Komisije (EU) 2018/896 z dne
19. junija 2018 o določitvi metodologije za izračun letne potrošnje lahkih
plastičnih nosilnih vrečk in spremembi Odločbe 2005/270/ES (UL L št. 160 z dne
25. 6. 2018, str. 6; v nadaljnjem besedilu: Izvedbeni sklep 2018/896/EU).
(2) Ta uredba se izdaja ob upoštevanju
postopka informiranja v skladu z Direktivo (EU) 2015/1535 Evropskega parlamenta
in Sveta z dne 9. septembra 2015 o določitvi postopka za zbiranje informacij na
področju tehničnih predpisov in pravil za storitve informacijske družbe (UL L
št. 241 z dne 17. 9. 2015, str. 1).
(3) Za vprašanja v zvezi s predelavo
in odstranjevanjem odpadne embalaže ter splošnimi pogoji ravnanja z odpadno
embalažo, ki niso posebej urejena s to uredbo, se uporabljata predpis, ki ureja
odpadke, in predpis, ki ureja obvezno občinsko
gospodarsko javno službo zbiranja komunalnih odpadkov.
2. člen
(obseg uporabe)
Določbe te uredbe se uporabljajo za vso
embalažo, ki se daje v promet, in vso odpadno embalažo, ki nastane v industriji,
obrti, trgovini, storitvenih in drugih dejavnostih, gospodinjstvih ali drugod,
ne glede na uporabljeni embalažni material, če za posamezno vrsto embalaže ali
odpadne embalaže ali posamezno ravnanje z odpadno embalažo poseben predpis ne
določa drugače.
3. člen
(pomen izrazov)
(1) Izrazi, uporabljeni v tej uredbi, imajo
naslednji pomen:
1.
embalaža so vsi izdelki iz katerega koli
materiala, namenjeni temu, da blago ne glede na to, ali gre za surovine ali
izdelke, obdajajo ali držijo skupaj zaradi hranjenja ali varovanja, rokovanja z
njim, njegove dostave ali predstavitve na poti od embalerja do končnega
uporabnika.
Embalaža so tudi:
a)
izdelki, za katere se da očitno ugotoviti, da
bo iz njih v nadaljnjih postopkih (npr. konfekcioniranje) izdelana embalaža,
uporabljena za namene iz prejšnjega odstavka,
b)
nevračljivi predmeti, uporabljeni za namene iz
točke a), in pomožna sredstva za embaliranje, ki se uporabljajo za
ovijanje ali povezovanje blaga, zlasti za pakiranje, nepredušno zapiranje,
pripravo za odpremo in označevanje blaga, in
c)
predmeti, ki ustrezajo merilom iz priloge 1, ki
je sestavni del te uredbe.
2.
primarna ali prodajna embalaža (v nadaljnjem
besedilu: prodajna embalaža) so kozarci, vrečke, konzerve, steklenice,
plastenke, škatle, sklede, tube ali druga podobna embalaža s sestavnimi deli,
ki obdaja ali vsebuje osnovno prodajno enoto blaga, namenjeno končnemu
uporabniku na prodajnem mestu, ter varuje blago pred poškodbami in
onesnaženjem.
Prodajna embalaža so tudi:
-
predmeti, ki se štejejo za embalažo v skladu z
merili iz priloge 1 te uredbe,
-
skupinska embalaža, ki hkrati opravlja funkciji
skupinske in prodajne embalaže, in
-
transportna embalaža, ki hkrati opravlja
funkciji transportne in prodajne embalaže;
3.
sekundarna ali skupinska embalaža (v nadaljnjem
besedilu: skupinska embalaža) so folije, škatle ali podobni ovoji ali druga
embalaža s sestavnimi deli, ki obdajajo ali držijo skupaj več osnovnih
prodajnih enot istovrstnega ali raznovrstnega blaga, ne glede na to, ali je
skupaj z blagom prodana končnemu uporabniku ali je odstranjena na prodajnem
mestu, in je namenjena razpošiljanju, skladiščenju, prevozu ter odpremi blaga
ali prodaji končnemu uporabniku in se lahko odstrani z blaga, ki ga obdaja, ne
da bi to spremenilo njegove lastnosti;
4.
terciarna ali transportna embalaža (v
nadaljnjem besedilu: transportna embalaža) so sodi, zaboji, ročke, vreče,
palete, škatle ali druga embalaža s sestavnimi deli, ki obdajajo ali držijo
skupaj več osnovnih prodajnih enot blaga v prodajni ali skupinski embalaži,
olajšajo ravnanje z blagom in njegov prevoz ter ga varujejo pred poškodbami na
poti od embalerja oziroma pridobitelja embaliranega blaga do distributerja ali
trgovca ali od distributerja ali trgovca do končnega uporabnika. Zabojniki, ki
se za prevoz blaga uporabljajo v cestnem, železniškem, ladijskem ali zračnem
prometu, se ne štejejo za transportno embalažo;
5.
odpadna embalaža je embalaža, ki je odpadek v
skladu z zakonom, ki ureja varstvo okolja. Ostanki
materiala, ki nastajajo pri izdelavi embalaže, se ne štejejo za odpadno
embalažo;
6.
odpadna embalaža, ki je komunalni odpadek, je
odpadna prodajna ali skupinska embalaža, ki nastaja kot ločeno zbrana frakcija
v gospodinjstvih, in kot tem odpadkom podoben odpadek iz trgovine, industrije,
obrti, storitvenih dejavnosti in javnega sektorja. Odpadna
embalaža, ki je komunalni odpadek, je tudi odpadna embalaža, izločena pri
obdelavi mešanih komunalnih odpadkov v skladu s predpisom, ki ureja odlagališča
odpadkov;
7.
odpadna embalaža, ki ni komunalni odpadek, je
odpadna embalaža, ki nastaja pri opravljanju proizvodne, trgovinske in
storitvene dejavnosti ter pri izvajanju del v kmetijstvu, gozdarstvu, ribištvu
in prometu;
8.
vračljiva embalaža je embalaža, za katero je
zagotovljeno nadzorovano kroženje embalaže za plačilo kavcije ali brezplačno,
tako da je v največji mogoči meri po vsakokratni vrnitvi uporabljene embalaže
znotraj nadzorovanega kroženja vračljive embalaže zagotovljena njena ponovna
uporaba;
9.
dajanje embalaže v promet pomeni prvič dati v
promet v Republiki Sloveniji (v nadaljnjem besedilu: RS):
-
blago, embalirano v RS, ali ga prvič uporabiti,
če je embaler tega blaga tudi njegov končni uporabnik,
-
embalirano blago, pridobljeno v drugi državi
članici Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: EU) ali uvoženo iz tretjih
držav, ali ga prvič uporabiti, če je pridobitelj tega blaga tudi njegov končni
uporabnik,
-
embalažo, pridobljeno v drugi državi članici
EU, uvoženo iz tretjih držav ali proizvedeno v RS, ki ni namenjena za
embaliranje blaga, ali jo prvič uporabiti, če je pridobitelj ali proizvajalec
te embalaže tudi njen končni uporabnik;
10.
proizvajalec embalaže je oseba, ki v skladu s
predpisi kot dejavnost izdeluje embalažo zaradi dajanja v promet ali za lastno
uporabo zaradi izvajanja svoje dejavnosti;
11.
pridobitelj embalaže je oseba, ki zaradi
izvajanja dejavnosti trgovine embalažo pridobi v drugi državi članici EU in jo
vnese na ozemlje RS ali uvozi iz tretjih držav, z namenom dajanja v promet ali
lastne uporabe zaradi izvajanja svoje dejavnosti;
12.
pridobitelj embaliranega blaga (v nadaljnjem
besedilu: pridobitelj blaga) je oseba, ki zaradi izvajanja dejavnosti trgovine
embalirano blago pridobi v drugi državi članici EU in ga vnese na ozemlje RS
ali uvozi iz tretjih držav, z namenom dajanja v promet ali lastne uporabe
zaradi izvajanja svoje dejavnosti;
13.
embaler je oseba, ki v skladu s predpisi kot
dejavnost embalira ali pakira blago pod svojo blagovno znamko ali ga polni v
embalažo, na kateri je oznaka njene blagovne znamke zaradi dajanja v promet ali
za lastno uporabo. Če oseba embalira ali pakira blago z blagovno znamko druge
osebe ali ga polni v embalažo, na kateri je oznaka blagovne znamke druge osebe,
se za embalerja šteje imetnik blagovne znamke. Če pridobitelj blaga vnaša na
ozemlje Republike Slovenije blago z blagovno znamko pravne osebe, registrirane
v Republiki Sloveniji za dajanje blaga v promet, se za embalerja šteje imetnik
blagovne znamke. Za embalažo, v katero je embalirano blago, ki ga daje embaler
v promet, se štejeta tudi skupinska in transportna embalaža, čeprav nista označeni
z blagovno znamko embalerja;
14.
trgovec je oseba, ki v skladu s predpisi kot
dejavnost opravlja trgovinsko dejavnost kot trgovec na debelo ali posrednik
blaga v trgovini na debelo;
15.
distributer je oseba, ki zaradi dajanja
embalaže ali embaliranega blaga v promet na ozemlju RS dobavlja embalažo ali
embalirano blago neposredno končnemu uporabniku. Za distributerja se štejeta
tudi:
-
embaler, pridobitelj blaga ali proizvajalec
oziroma pridobitelj embalaže, če dobavlja embalažo ali embalirano blago
neposredno trgovcu ali končnemu uporabniku, in
-
trgovec, če dobavlja embalažo ali embalirano
blago neposredno končnemu uporabniku;
16.
končni uporabnik je fizična ali pravna oseba,
ki zaradi končne uporabe ali potrošnje embaliranega blaga ali kakršnega koli
ravnanja z njim embalažo loči od blaga ali jo izprazni in to embalažo zavrže, tako da nastane odpadna embalaža. Končni uporabnik
je tudi trgovec, ki zaradi nadaljnje prodaje blaga embalažo loči od blaga ali
jo izprazni in to embalažo zavrže, tako da nastane
odpadna transportna ali skupinska embalaža;
17.
zbiralnica odpadne embalaže je poseben urejen
prostor za oddajanje, prevzemanje in začasno skladiščenje odpadne embalaže, ki
ni komunalni odpadek;
18.
ravnanje z odpadno embalažo je ravnanje z
odpadki v skladu s predpisom, ki ureja odpadke;
19.
predelava odpadne embalaže je vsak postopek
predelave odpadkov iz predpisa, ki ureja odpadke, ki
je uporaben za predelavo odpadne embalaže;
20.
ponovna uporaba embalaže je vsak postopek, s
katerim se embalaža, narejena tako, da se lahko v svoji življenjski dobi enkrat
ali večkrat ponovno uporabi, s pomočjo pomožnih izdelkov za embaliranje ali
brez njih ponovno napolni ali drugače uporabi za namen, za katerega je
narejena; ponovno uporabljena embalaža bo postala odpadna embalaža, ko je ne bo
več mogoče ponovno uporabiti;
21.
recikliranje odpadne embalaže so postopki
predelave odpadne embalaže v material za izdelavo nove embalaže ali za druge
namene, vključno z organskim recikliranjem odpadne embalaže. Za recikliranje
odpadne embalaže se ne šteje energetska predelava odpadne embalaže;
22.
organsko recikliranje odpadne embalaže so
aerobni (npr. kompostiranje) ali anaerobni (npr. biometanizacija) postopki
predelave biorazgradljivih delov odpadne embalaže v nadzorovanih pogojih in z
uporabo mikroorganizmov, tako da nastanejo stabilizirane organske snovi ali
metan. Za organsko recikliranje odpadne embalaže se ne šteje odlaganje odpadne
embalaže na odlagališčih;
23.
energetska predelava odpadne embalaže je
postopek predelave, v katerem se gorljiva odpadna embalaža uporablja kot
sredstvo za pridobivanje energije, skupaj z drugimi odpadki ali brez njih, z
neposrednim sežiganjem in izkoriščanjem pridobljene toplote;
24.
odstranjevanje odpadne embalaže je vsak
postopek odstranjevanja odpadkov v skladu s predpisom, ki ureja odpadke, če je uporabljen za odstranjevanje odpadne embalaže;
25.
sestavljena embalaža (v nadaljnjem besedilu:
kompozit) je embalaža, sestavljena iz različnih vrst embalažnega materiala, ki
jih ročno ni mogoče ločiti in od katerih noben ne presega danega odstotka mase ter
v celotni embalaži in v posameznih vrstah embalažnega materiala koncentracija
svinca, kadmija, živega srebra in šestvalentnega kroma ne presega mejne
vrednosti iz 7. člena te uredbe;
26.
dogovor je formalni sporazum med Vlado
Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada) in gospodarskimi združenji,
ki predstavljajo embalerje, pridobitelje blaga, proizvajalce ali pridobitelje
embalaže in trgovce, o načinu doseganja ciljev in usmeritev v zvezi z embalažo
in odpadno embalažo iz operativnega programa varstva okolja na področju
ravnanja z embalažo in odpadno embalažo;
27.
nadzorovano kroženje vračljive embalaže je
kroženje vračljive embalaže v sistemu nadzorovane ponovne uporabe in
distribucije embalaže, tako da se doseže najvišja mogoča stopnja vračanja
embalaže v sistem kroženja, iz njega pa se sme embalaža izločevati le po
posebnem nadzorovanem postopku;
28.
zaprto kroženje je kroženje vračljive embalaže
v nadzorovanem kroženju vračljive embalaže, v katerem reciklirani material za
proizvodnjo embalaže v največji mogoči meri izvira iz odpadne embalaže, ki
nastaja v sistemu nadzorovanega kroženja vračljive embalaže, tako da je
dodajanje zunanjega materiala v proizvodnjo nove embalaže omejeno na najmanjšo
potrebno ali tehnično nujno količino;
29.
namerno dodajanje je namerna uporaba snovi pri
oblikovanju embalaže ali sestavnega dela embalaže, kadar je njena prisotnost v
končni embalaži ali sestavnem delu embalaže zaželena, zato da se z njo doseže
določena značilnost, videz ali kakovost. Za namerno dodajanje se ne šteje uporaba
recikliranega materiala kot surovine za izdelavo novega embalažnega materiala,
kadar del tega recikliranega materiala lahko vsebuje s predpisi urejene kovine;
30.
naključna prisotnost je prisotnost kovine kot
nenamerne sestavine v embalaži ali sestavnem delu embalaže;
31.
izvajalec javne službe je izvajalec občinske
gospodarske javne službe zbiranja komunalnih odpadkov in izvajalec občinske
gospodarske javne službe obdelave komunalnih odpadkov;
32.
nevarno blago je blago, ki je nevarna
kemikalija ali nevarni proizvod v skladu z zakonom, ki ureja kemikalije, ali ki
vsebuje te nevarne kemikalije ali nevarne proizvode;
33.
preprečevanje je zmanjševanje količine in
škodljivih vplivov na okolje, zlasti z razvojem »čistih« proizvodov in
tehnologije:
-
materialov in snovi, ki jih vsebujeta embalaža
in odpadna embalaža, ter
-
embalaže in odpadne embalaže pri proizvodnji
embalaže in embaliranju blaga, pri dajanju v promet, trženju, distribuciji in
uporabi embalaže in embaliranega blaga ter pri predelavi ali odstranjevanju
odpadne embalaže;
34.
gospodarski subjekti so dobavitelji embalažnih
materialov, proizvajalci embalaže, embalerji in uporabniki, ki so pravne osebe
ali samostojni podjetniki posamezniki, pridobitelji embalaže, pridobitelji
embaliranega blaga, trgovci in distributerji, izvajalci javne službe in družbe za ravnanje z odpadno embalažo;
35.
redno prevzemanje odpadne embalaže je
prevzemanje odpadne embalaže, s katerim se zagotovi, da se z vso odpadno
embalažo ravna v skladu s hierarhijo ravnanja z odpadki iz predpisa, ki ureja
odpadke, in zaradi katerega osebam, ki imajo v skladu s prvim odstavkom 26.
člena te uredbe sklenjeno pogodbo z družbo za ravnanje z odpadno embalažo, niso
povzročeni stroški, ki niso opredeljeni v prikazu osnov za tarifo obračunavanja
storitev iz tretje alineje 41. člena te uredbe;
36.
plastika je polimer, kot je opredeljen v 5.
točki 3. člena Uredbe (ES) št. 1907/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne
18. decembra 2006 o registraciji, evalvaciji, avtorizaciji in omejevanju
kemikalij (REACH), o ustanovitvi Evropske agencije za kemikalije ter spremembi
Direktive 1999/45/ES ter razveljavitvi Uredbe Sveta (EGS) št. 793/93 in Uredbe
Komisije (ES) št. 1488/94 ter Direktive Sveta 76/769/EGS in direktiv Komisije
91/155/EGS, 93/67/EGS, 93/105/ES in 2000/21/ES (UL L št. 396 z dne 30. 12.
2006, str. 1), zadnjič spremenjene z Uredbo Komisije (EU) 2018/675 z dne 2.
maja 2018 o spremembi dodatkov Priloge XVII k Uredbi (ES) št. 1907/2006
Evropskega parlamenta in Sveta o registraciji, evalvaciji, avtorizaciji in
omejevanju kemikalij (REACH) glede snovi, ki so rakotvorne, mutagene ali
strupene za razmnoževanje (UL L št. 114 z dne 4. 5. 2018, str. 4), ki so mu
lahko dodani aditivi ali druge snovi ter se lahko uporabi kot glavna strukturna
komponenta nosilnih vrečk;
37.
plastične nosilne vrečke so nosilne vrečke iz
plastike, z ročaji ali brez, ki so na voljo potrošnikom na prodajnem mestu
blaga ali izdelkov;
38.
lahke plastične nosilne vrečke so plastične
nosilne vrečke z debelino stene manj kot 50 mikronov;
39.
zelo lahke plastične nosilne vrečke so
plastične nosilne vrečke z debelino stene manj kot 15 mikronov, ki so potrebne
iz higienskih razlogov ali namenjene za primarno embalažo živil, ki niso
predpakirana, če to prispeva k temu, da se zavrže manj hrane;
40.
okso-razgradljive plastične nosilne vrečke so
plastične nosilne vrečke iz plastičnih materialov, ki vsebujejo aditive, ki
katalizirajo razgradnjo plastičnega materiala v mikrodelce.
(2) Ministrstvo, pristojno za okolje (v
nadaljnjem besedilu: ministrstvo), objavi podrobnejša navodila o razvrščanju
odpadne embalaže v skladu s 6. in 7. točko prejšnjega odstavka na svojih
spletnih straneh.
4. člen
(okoljski cilji, določeni za uporabo
embalaže in ravnanje z odpadno embalažo)
(1) Pri proizvodnji in dajanju
embalaže v promet ter pri ravnanju z odpadno embalažo je treba upoštevati
okoljske cilje iz 22. člena te uredbe v zvezi z:
1.
deležem celotne mase odpadne embalaže, ki jo je
treba predelati,
2.
deležem celotne mase odpadne embalaže, ki jo je
treba reciklirati, in
3.
deležem mase posameznega embalažnega materiala
v celotni masi odpadne embalaže, ki ga je treba reciklirati.
(2) Embalažni material je naslednji
material, ki je podrobneje določen v preglednicah iz Odločbe 2005/270/ES, in
sicer:
-
papir in karton,
-
plastika,
-
les,
-
kovine,
-
steklo in
-
drugo (npr. keramika, tekstil ali material
biološkega izvora).
(3) Odpadni kompozit se razvrsti po
tisti vrsti embalažnega materiala iz prejšnjega odstavka, ki glede na maso
prevladuje v posameznem kompozitu.
(4) Za doseganje ciljev iz prvega
odstavka 1. člena te uredbe se v program ravnanja z odpadki iz predpisa,
ki ureja odpadke, kot sestavni del vključi načrt ravnanja z embalažo in odpadno
embalažo, v katerem se določijo tudi ukrepi za preprečevanje nastajanja odpadne
embalaže, vključno z ukrepi za spodbujanje sistemov za ponovno uporabo
embalaže, ki jo je mogoče ponovno uporabiti na okolju varen način.
(5) Ministrstvo z objavo na svojih spletnih
straneh seznani uporabnike embalaže, zlasti potrošnike, z ukrepi iz prejšnjega
odstavka.
(6) O načinih
doseganja okoljskih ciljev v zvezi z embalažo in odpadno embalažo sklenejo
vlada in gospodarska združenja, ki zastopajo embalerje, pridobitelje blaga,
proizvajalce embalaže ter pridobitelje embalaže in trgovce, dogovor.
4.a člen
(okoljski cilj glede potrošnje lahkih
plastičnih nosilnih vrečk)
(1) Letna raven potrošnje lahkih plastičnih
nosilnih vrečk je lahko največ 40 lahkih plastičnih nosilnih vrečk na osebo.
(2) Pri izračunu okoljskega cilja iz
prejšnjega odstavka se ne upoštevajo zelo lahke plastične nosilne vrečke, ki so
namenjene za primarno embalažo živil, ki niso predpakirana.
2. PRAVILA RAVNANJA PRI PROIZVODNJI EMBALAŽE IN
EMBALIRANJU BLAGA
5. člen
(črtan)
6. člen
(zahteve za embalažo)
(1) Proizvajalec embalaže ali
pridobitelj embalaže lahko embalažo uporabi sam za embaliranje blaga ali jo da
v promet zaradi embaliranja blaga, če embalaža izpolnjuje vse zahteve iz te
uredbe, vključno z zahtevami glede izdelave in sestave embalaže ter njene
primernosti za ponovno uporabo in predelavo, vključno z recikliranjem, ki so
določene v prilogi 2, ki je sestavni del te uredbe.
(2) V prilogi 2A,
ki je sestavni del te uredbe, je določen seznam standardov, katerih uporaba
ustvari domnevo o skladnosti embalaže z vsemi zahtevami iz te uredbe, vključno
z zahtevami iz priloge 2 te uredbe, ki sestoji iz:
-
slovenskih standardov, ki prevzemajo usklajene
standarde, katerih naslovi in sklici so bili objavljeni v Sporočilu Komisije v
okviru izvajanja Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 94/62/ES z dne 20.
decembra 1994 o embalaži in odpadni embalaži (UL C št. 44 z dne 19. 2. 2005,
str. 23), in
-
slovenskih standardov, ki vključujejo področja,
na katerih ne obstajajo usklajeni standardi iz prejšnje alinee.
(3) Ministrstvo pošlje Komisiji besedila
slovenskih standardov iz druge alinee prejšnjega odstavka, za katere meni, da
izpolnjujejo zahteve iz tega člena.
(4) Če standardi iz drugega odstavka tega
člena ne izpolnjujejo v celoti zahtev iz prvega odstavka tega člena,
ministrstvo obvesti kontaktno točko v okviru slovenskega nacionalnega organa za
standarde v skladu s predpisom o postopkih notificiranja na področju
standardov, tehničnih predpisov in ugotavljanja skladnosti.
(5) Če proizvajalec embalaže ali
embaler embalažo označi zaradi prepoznavanja embalažnega materiala, mora za
označevanje embalaže, izdelane iz embalažnih materialov, navedenih v Odločbi
97/129/ES, uporabiti sistem prepoznavanja embalažnega materiala v skladu s to
odločbo.
(6) Če je pridobljena ali uvožena
embalaža označena zaradi prepoznavanja embalažnega materiala, navedenega v Odločbi
97/129/ES, jo lahko pridobitelj embalaže uporabi sam za embaliranje blaga ali
jo da v promet zaradi embaliranja blaga le, če je embalaža označena v skladu s
prejšnjim odstavkom.
(7) Oznaka na embalaži, namenjena
prepoznavanju embalažnega materiala, mora biti nameščena na sami embalaži ali
etiketi, pritrjeni na embalažo, in mora biti jasno vidna in dobro čitljiva.
Oznaka mora biti trajna in obstojna tudi po odprtju embalaže.
7. člen
(mejne vrednosti)
(1) Proizvajalec embalaže ali
pridobitelj embalaže za embalažo, uvoženo iz tretjih držav razen držav v okviru
Evropskega gospodarskega prostora (v nadaljnjem besedilu: EGP), lahko proizvaja
ali pridobiva embalažo zaradi dajanja v promet, če zagotovi, da celotna
koncentracija svinca, kadmija, živega srebra in šestvalentnega kroma (v
nadaljnjem besedilu: koncentracija težkih kovin) v embalaži ali embalažnem
materialu ne presega 0,01% (m/m), pri čemer pa se mejna vrednost za
koncentracijo svinca ne uporablja za embalažo, ki je v celoti narejena iz
svinčevega kristalnega stekla v skladu s predpisom, ki ureja izdelke iz
kristalnega stekla.
(2) Proizvajalec embalaže mora za
embalažo, ki jo da v promet zaradi embaliranja blaga, zagotoviti, da je način
ugotavljanja koncentracije težkih kovin v embalažnem materialu izvedeno s
preskusnimi metodami, katerih rezultati so enakovredni rezultatom preskusnih
metod, določenih v standardu SIST EN 13427.
(3) Ne glede na določbo prvega
odstavka tega člena je lahko v stekleni embalaži koncentracija težkih kovin
večja od 0,01% (m/m), če:
1.
se v stekleno embalažo med proizvodnim procesom
težke kovine niso dodajale namerno,
2.
je preseganje mejne vrednosti koncentracije
težkih kovin nastalo samo zaradi dodajanja recikliranega materiala.
(4) Če je v posameznem letu vrednost
koncentracije težkih kovin, izmerjena pri kateri koli od dvanajstih mesečnih
kontrol za posamezno peč za proizvodnjo stekla, ki predstavlja običajno in
stalno proizvodnjo stekla, večja od 0,02% (m/m), mora proizvajalec stekla
najpozneje do 31. marca tekočega leta ministrstvu, posredovati poročilo za
preteklo leto, ki vsebuje naslednje podatke:
1.
izmerjene vrednosti koncentracije težkih kovin,
2.
opis uporabljenih preskusnih metod,
3.
domnevni izvor visoke koncentracije težkih
kovin in
4.
podroben opis sprejetih ukrepov za zmanjšanje
koncentracije težkih kovin.
(5) Če se embalaža iz tretjega
odstavka tega člena uvaža iz tretje države razen držav
v okviru EGP, mora poročilo iz prejšnjega odstavka ministrstvu posredovati
pridobitelj embalaže.
(6) Proizvajalec embalaže iz drugega
odstavka tega člena mora zagotoviti, da je dokumentacija o uporabljenih
preskusnih metodah in rezultatih meritev ministrstvu predložena na vpogled na
njegovo zahtevo.
8. člen
(izjava o skladnosti)
(1) Proizvajalec embalaže in
pridobitelj embalaže za embalažo, uvoženo iz tretjih držav razen držav v okviru
EGP, dokazujeta izpolnjevanje zahtev iz 6., 7. in 10. člena te uredbe z izjavo o skladnosti embalaže (v nadaljnjem besedilu: izjava o
skladnosti).
(2) Proizvajalec embalaže iz
prejšnjega odstavka dokazuje verodostojnost izjave o skladnosti z dokumentacijo
o izpolnjevanju zahtev iz 6., 7. in 10. člena te uredbe.
(3) Pridobitelj embalaže iz prvega
odstavka tega člena dokazuje verodostojnost izjave o
skladnosti z dokumentacijo o izpolnjevanju zahtev iz 6., 7. in 10. člena te uredbe, ki jo pridobi od proizvajalca embalaže v državi izvora embalaže.
(4) Proizvajalec in pridobitelj
embalaže iz prvega odstavka tega člena morata
zagotoviti, da je izjava o skladnosti dostopna embalerju in trgovcu, ki
embalažo dobavlja embalerju, in da je pristojnemu inšpektorju ali ministrstvu
na njegovo zahtevo dostopna dokumentacija o izpolnjevanju zahtev iz 6., 7. in 10. člena te uredbe, na podlagi katere dokazujeta verodostojnost izjave o skladnosti.
(5) (črtan).
(6) (črtan).
9. člen
(sledljivost izjave o skladnosti)
(1) Embaler lahko uporablja embalažo
za embaliranje blaga, če je zanjo pridobil izjavo o skladnosti iz prvega
odstavka prejšnjega člena.
(2) Embaler mora kopijo izjave o
skladnosti predložiti pristojnemu inšpektorju na njegovo zahtevo.
(3) (črtan).
(4) (črtan).
(5) (črtan).
10. člen
(zahteve pri distribuciji plastičnih
zabojev in palet)
(1) Ne glede na določbe prvega
odstavka 7. člena te uredbe je koncentracija težkih kovin v embalažnem
materialu lahko večja od 0,01% (m/m), če je embalaža plastični zaboj ali
plastična paleta, ki je dana v promet v sistemu zaprtega kroženja vračljive
embalaže, in je mejna koncentracija presežena samo zaradi dodajanja
recikliranega materiala.
(2) Plastični zaboj ali plastična
paleta iz prejšnjega odstavka mora biti izdelana v nadzorovanem postopku
recikliranja odpadne embalaže, v katerem reciklirani material izhaja samo iz
drugih plastičnih zabojev ali plastičnih palet in v katerem dodajanje zunanjega
materiala za izdelavo zabojev ali plastičnih palet ne presega 20% celotne mase
materiala, potrebnega za izdelavo plastičnih zabojev ali plastičnih palet.
(3) Težke kovine se med proizvodnjo
ali distribucijo plastičnih zabojev ali plastičnih palet, ki se uporabljajo v
nadzorovanem postopku recikliranja odpadne embalaže, ne smejo dodajati namerno
kot element, razen če gre za naključno prisotnost kateregakoli od teh
elementov.
(4) Embaler mora za sodelovanje v
sistemu zaprtega kroženja vračljive embalaže iz prvega odstavka tega člena
pridobiti okoljevarstveno dovoljenje.
(5) Ministrstvo izda okoljevarstveno
dovoljenje iz prejšnjega odstavka na podlagi vloge embalerja, kateri morajo
biti priložena dokazila o izpolnjevanju predpisanih pogojev in načrt
nadzorovanja kroženja vračljive embalaže, iz katerega so razvidni podatki o:
-
upravljavcu sistema zaprtega kroženja vračljive
embalaže ter njegovi dejavnosti,
-
vrsti embalaže in opisu blaga, zaradi katerega
je vzpostavljen sistem zaprtega kroženja vračljive embalaže,
-
načinu evidentiranja vračljive embalaže in
finančnih ali drugih vzpodbudah končnih uporabnikov, da po uporabi blaga
vračljivo embalažo vračajo v sistem zaprtega kroženja vračljive embalaže,
-
načinu izločanja vrnjenih kosov vračljive
embalaže, ki niso več ponovno uporabni, iz sistema zaprtega kroženja vračljive
embalaže, skupaj s predvidenimi postopki predelave za te odpadke, v skladu s
predpisi, ki urejajo ravnanje z odpadki,
-
načinu trajnega in vidnega označevanja
plastičnih zabojev ali palet,
-
načinu dokazovanja zahtev iz drugega odstavka
tega člena in nadzor nad zaprtim kroženjem vračljive embalaže, vključno z
načinom ugotavljanja odstotka vrnjene vračljive embalaže, pri čemer odstotek ob
upoštevanju trajnosti plastičnih zabojev ali palet ne sme biti nižji od 90
odstotkov,
-
načinu ugotavljanja koncentracije težkih kovin
v embalažnem materialu,
-
načinu in pogostosti poročanja o rezultatih
ugotavljanja iz prejšnje alinee,
-
največji dopustni koncentraciji težkih kovin v
embalažnem materialu,
-
največji količini dodanega zunanjega materiala,
-
predvideni letni količini reciklirane odpadne
embalaže in
-
načinu nadaljnje predelave ali odstranjevanja
odpadne embalaže, ki je ni mogoče več ponovno uporabiti v postopku
recikliranja.
(6) Embaler
mora za embalažo, ki je dana v promet v sistemu zaprtega kroženja vračljive
embalaže:
-
zagotavljati nadzor nad distribucijo embalaže
in nad ponovno uporabo vračljive embalaže v skladu z načrtom iz prejšnjega
odstavka,
-
pripraviti izjavo, dostopno javnosti, o
skladnosti delovanja sistema zaprtega kroženja vračljive embalaže z zahtevami
načrta iz prejšnjega odstavka,
-
za vsako leto izdelati poročilo o izvajanju
načrta iz prejšnjega odstavka, iz katerega je
razvidno, kako se je načrt izvajal, in ga predložiti ministrstvu najpozneje
šest mesecev po preteku posameznega leta,
-
dokumentacijo sistema zaprtega kroženja
vračljive embalaže hraniti še najmanj štiri leta po oddaji poročila iz prejšnje
alinee in
-
imenovati odgovorno osebo za predložitev
dokumentacije iz prejšnje alinee pristojnemu inšpektorju, če ta to zahteva.
(7) Če niti
embaler blaga, embaliranega v plastične zaboje ali plastične palete, ki se
uporabljajo v sistemu zaprtega kroženja vračljive embalaže, niti njegov
pooblaščeni zastopnik nimata sedeža v RS, se obveznosti iz tega člena prenesejo
na pridobitelja blaga.
3. PRAVILA RAVNANJA PRI DAJANJU EMBALAŽE V PROMET
10.a člen
(evidenca oseb, ki dajejo embalažo v
promet)
(1) Ministrstvo vodi in vzdržuje evidenco
embalerjev, pridobiteljev blaga ter proizvajalcev in pridobiteljev embalaže iz prvega odstavka 25. člena te uredbe (v
nadaljnjem besedilu: evidenca oseb, ki dajejo embalažo v promet).
(2) V evidenci oseb, ki dajejo embalažo v
promet, se vodijo podatki o:
1.
osebnem imenu in naslovu oziroma firmi in sedežu ter
matični številki embalerja, pridobitelja blaga, proizvajalca ali pridobitelja
embalaže iz prvega odstavka 25. člena te uredbe,
2.
vrsti dejavnosti iz prvega odstavka 25. člena te
uredbe, ki jo opravlja v zvezi z embalažo,
3.
masi embalaže, dane v promet v posameznem koledarskem
letu, po vrsti embalažnega materiala iz drugega odstavka 4. člena te uredbe,
4.
tem, ali zagotavlja ali ne zagotavlja izpolnjevanja
obveznosti ravnanja z odpadno embalažo iz prvega odstavka 25. člena te uredbe,
5.
načinu zagotavljanja izpolnjevanja obveznosti ravnanja
z odpadno embalažo iz prvega odstavka 25. člena te uredbe (skupni ali
individualni sistem ravnanja z odpadno embalažo), če gre za osebo, ki
zagotavlja izpolnjevanje obveznosti ravnanja z odpadno embalažo, in
6.
nazivu družbe za ravnanje z odpadno embalažo, če
obveznosti ravnanja z odpadno embalažo iz prvega odstavka 25. člena te uredbe
zagotavlja v skupnem sistemu ravnanja z odpadno embalažo.
(3) Embaler, pridobitelj blaga ter
proizvajalec in pridobitelj embalaže iz prvega odstavka 25. člena te uredbe
sporočijo ministrstvu podatke iz 1. in 2. točke prejšnjega odstavka v pisni ali
elektronski obliki v 30 dneh od začetka opravljanja dejavnosti. Predloga
obrazca za sporočanje teh podatkov je dostopna na spletnih straneh ministrstva.
(4) Embaler, pridobitelj blaga ter
proizvajalec in pridobitelj embalaže iz prvega odstavka 25. člena te uredbe
morajo ministrstvu v 30 dneh sporočiti tudi vsako spremembo dejavnosti iz 2.
točke drugega odstavka tega člena ali prenehanje opravljanja te dejavnosti, na
podlagi česar ministrstvo spremeni podatke v evidenci oseb, ki dajejo embalažo
v promet, ali izbriše embalerja, pridobitelja blaga ter proizvajalca ali
pridobitelja embalaže iz te evidence.
(5) Določbe tega člena se ne uporabljajo za
embalerje, pridobitelje blaga ter proizvajalce in pridobitelje embalaže iz
prvega odstavka 25. člena te uredbe, ki so zavezanci za plačilo okoljske
dajatve iz predpisa, ki ureja okoljsko dajatev za onesnaževanje okolja zaradi
nastajanja odpadne embalaže.
10.b člen
(evidenca o dajanju embalaže v promet)
(1) Embaler, pridobitelj blaga ter
proizvajalec in pridobitelj embalaže iz prvega odstavka 25. člena te uredbe
morajo za vsako koledarsko leto posebej voditi evidenco o dajanju embalaže v
promet, ki vsebuje podatke o masi embalaže, dane v promet, ločeno po vrstah
embalaže in embalažnem materialu iz drugega odstavka 4. člena te uredbe.
(2) Določbe tega člena se ne uporabljajo za
embalerje, pridobitelje blaga ter proizvajalce in pridobitelje embalaže iz
prvega odstavka 25. člena te uredbe, ki so zavezanci za plačilo okoljske
dajatve iz predpisa, ki ureja okoljsko dajatev za onesnaževanje okolja zaradi
nastajanja odpadne embalaže.
10.c člen
(obveznost poročanja o dajanju embalaže v
promet)
(1) Embaler, pridobitelj blaga ter
proizvajalec in pridobitelj embalaže iz prvega odstavka 25. člena te uredbe
morajo ministrstvu najpozneje do 31. marca tekočega leta v pisni ali
elektronski obliki sporočiti podatke o:
1.
masi embalaže, dane v promet v preteklem koledarskem
letu, ločeno po vrstah embalaže in embalažnem materialu iz drugega odstavka 4.
člena te uredbe,
2.
načinu izpolnjevanja obveznosti ravnanja z odpadno
embalažo iz prvega odstavka 25. člena te uredbe v preteklem koledarskem letu
(skupni ali individualni sistem ravnanja z odpadno embalažo ali izjema v skladu
s 36. členom te uredbe),
3.
osebnem imenu in naslovu oziroma firmi in sedežu ter
matični številki družbe za ravnanje z odpadno embalažo, s katero je imel v
preteklem koledarskem letu sklenjeno pogodbo iz prvega odstavka 26. člena te
uredbe, če je v preteklem koledarskem letu zagotavljal obveznosti ravnanja z
odpadno embalažo iz prvega odstavka 25. člena te uredbe v skupnem sistemu
ravnanja z odpadno embalažo,
4.
načinu izpolnjevanja obveznosti ravnanja z odpadno
embalažo iz prvega odstavka 25. člena te uredbe v tekočem koledarskem letu
(skupni ali individualni sistem ravnanja z odpadno embalažo ali izjema v skladu
s 36. členom te uredbe) in
5.
osebnem imenu in naslovu oziroma firmi in sedežu ter
matični številki družbe za ravnanje z odpadno embalažo, s katero ima v tekočem
koledarskem letu sklenjeno pogodbo iz prvega odstavka 26. člena te uredbe, če v
tekočem koledarskem letu zagotavlja obveznosti ravnanja z odpadno embalažo v
skupnem sistemu ravnanja z odpadno embalažo.
(2) Predloga obrazca za sporočanje podatkov
iz prejšnjega odstavka je dostopna na spletnih straneh ministrstva.
(3) Ne glede na prvi odstavek tega člena
embalerju, pridobitelju blaga ter proizvajalcu in pridobitelju embalaže iz
prvega odstavka 25. člena te uredbe ni treba sporočiti podatkov o dajanju
embalaže v promet za tisto embalažo, ki kot vračljiva embalaža kroži v
nadzorovanem kroženju vračljive embalaže. Podatke sporočijo samo za tisto
količino embalaže, ki je enaka količini nove embalaže, vključene v nadzorovano
kroženje vračljive embalaže, ali s katero se je nadomestila embalaža, ki se je
po uporabi zavrgla oziroma se po uporabi ni vrnila v nadzorovano kroženje
vračljive embalaže.
(4) Če je embaler, pridobitelj blaga,
proizvajalec ali pridobitelj embalaže iz prvega odstavka 25. člena te uredbe
ista oseba, se za letno količino embalaže, ki jo da v promet ali jo sam
uporabi, šteje celotna količina embalaže, ki jo proizvede, pridobi ali jo sam
uporabi zaradi embaliranja blaga v posameznem koledarskem letu.
(5) Določbe tega člena se ne uporabljajo za
embalerje, pridobitelje blaga ter proizvajalce in pridobitelje embalaže iz
prvega odstavka 25. člena te uredbe, ki so zavezanci za plačilo okoljske
dajatve iz predpisa, ki ureja okoljsko dajatev za onesnaževanje okolja zaradi
nastajanja odpadne embalaže.
10.d člen
(vodenje evidence in poročanje
distributerja)
(1) Distributer, ki dobavlja plastične
nosilne vrečke neposredno končnemu uporabniku, vodi evidenco o številu zelo
lahkih plastičnih nosilnih vrečk, ki so potrošnikom namenjene za primarno
embalažo živil, ki niso predpakirana, prodal pa jim jih je kot nosilne vrečke
za živila, ki so predpakirana, ali za neživilske proizvode.
(2) Distributer iz prejšnjega
odstavka mora ministrstvu do 31. marca tekočega koledarskega
leta za preteklo koledarsko leto pisno ali elektronsko predložiti podatke o
številu vrečk iz prejšnjega odstavka. Predloga obrazca za sporočanje teh
podatkov je dostopna na spletnih straneh ministrstva.
(3) O podatkih iz prejšnjega odstavka vodi
ministrstvo evidenco o potrošnji zelo lahkih plastičnih nosilnih vrečk, ki so
namenjene za primarno embalažo živil, ki niso predpakirana, in so bile prodane
kot nosilne vrečke za živila, ki so predpakirana, ali za neživilske proizvode.
Evidenca za vsakega distributerja iz prvega odstavka tega člena vsebuje podatke o osebnem imenu in naslovu oziroma firmi in sedežu
ter matični številki distributerja in o številu vrečk iz prejšnjega stavka.
10.e člen
(prepoved brezplačnih plastičnih nosilnih
vrečk)
(1) Distributer mora zagotoviti, da
plastične nosilne vrečke na prodajnem mestu blaga ali izdelkov potrošnikom niso
na voljo brezplačno.
(2) Distributer mora prodajno mesto ali
mesto ponudbe plastičnih nosilnih vrečk opremiti s cenami vrečk v skladu z
zakonom, ki ureja varstvo potrošnikov.
(3) Ne glede na prvi odstavek tega člena
lahko distributer omogoči potrošniku, da na prodajnem mestu brezplačno zamenja
odpadno plastično nosilno vrečko, ki jo je kupil pri tem distributerju, za
enako novo plastično nosilno vrečko. O tem mora potrošnike obveščati s pisnim
obvestilom na prodajnem mestu.
(4) Za prevzete odpadne plastične nosilne
vrečke iz prejšnjega odstavka mora distributer, ne glede na njihovo letno
količino, izpolnjevati zahteve iz 24. člena te uredbe.
(5) Ne glede na prvi odstavek tega člena so
kot primarna embalaža živil, ki niso predpakirana, na
prodajnem mestu blaga ali izdelkov lahko potrošnikom brezplačno na voljo zelo
lahke plastične nosilne vrečke, ki so namenjene za primarno embalažo živil, ki
niso predpakirana, kot so zlasti sadje, zelenjava, ribe, meso in mesni izdelki,
mlečni izdelki, sveže pripravljeni sendviči in druga sveže pripravljena živila,
ki niso predpakirana. Distributer mora potrošnike o tem obveščati s pisnim
obvestilom na vsakem mestu ponudbe takih živil, na katerem so potrošnikom na
voljo tudi take zelo lahke plastične nosilne vrečke.
11. člen
(črtan)
12. člen
(črtan)
13. člen
(črtan)
4. PRAVILA RAVNANJA PRI ZBIRANJU ODPADNE EMBALAŽE
4.1. Obveznosti končnega uporabnika
14. člen
(ravnanje z odpadno embalažo, ki je
komunalni odpadek)
(1) Končni uporabnik mora odpadno embalažo,
ki je komunalni odpadek, zbirati, hraniti in oddajati v skladu s predpisom, ki
ureja obvezno občinsko gospodarsko javno službo zbiranja komunalnih
odpadkov.
(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka
lahko končni uporabnik ločeno zbrano odpadno embalažo, ki nastaja kot komunalni
odpadek iz trgovine, industrije, obrti ali storitvenih dejavnosti, oddaja
družbi za ravnanje z odpadno embalažo.
15. člen
(ravnanje z odpadno embalažo, ki ni
komunalni odpadek)
(1) Odpadno embalažo, ki ni komunalni
odpadek, je prepovedano prepuščati izvajalcu javne službe kot mešani komunalni
odpadek ali kot ločeno zbrano frakcijo komunalnih odpadkov.
(2) Končni uporabnik mora odpadno embalažo,
ki ni komunalni odpadek, vračati distributerju na način iz 23. člena te uredbe
ali oddajati družbi za ravnanje z odpadno embalažo na način iz drugega odstavka
43. člena te uredbe.
(3) Ne glede na prejšnji odstavek mora
končni uporabnik odpadno embalažo, za katero je vzpostavljen individualni
sistem ravnanja z odpadno embalažo v skladu s 27. členom te uredbe, vrniti nosilcu
tega individualnega sistema.
(4) Ne glede
na določbo prvega in drugega odstavka tega člena lahko končni uporabnik odpadno
embalažo, ki ni komunalni odpadek in ki nastaja pri opravljanju trgovinske ali
storitvene dejavnosti, prepušča izvajalcu javne službe v skladu s predpisom, ki
ureja obvezno občinsko gospodarsko javno službo zbiranja komunalnih
odpadkov.
(5) V primeru
iz prejšnjega odstavka mora končni uporabnik, ki je izvajalec
gostinske ali turistične dejavnosti z zmogljivostjo 5.000 ali več nočitev na
leto, sam zagotoviti posebne zabojnike, v katerih
prepušča ločeno zbrane frakcije izvajalcu javne službe ločeno od odpadkov
drugih povzročiteljev komunalnih odpadkov.
(6) Končni
uporabnik mora odpadno embalažo, ki ni komunalni odpadek, dokler je ne odda,
prepusti ali vrne v skladu s to uredbo, hraniti ločeno, tako
da se ne meša z drugimi odpadki in da jo je mogoče zbrati in ponovno uporabiti,
predelati ali odstraniti v skladu s predpisi, ki urejajo ravnanje z odpadki.
16. člen
(ravnanje z odpadno embalažo, ki je
nevarni odpadek)
(1) Odpadna embalaža se razvršča med
odpadno embalažo, ki je nevarni odpadek, če ima embalažni material lastnosti
nevarnih odpadkov, če odpadna embalaža vsebuje ostanke nevarnega blaga ali je z
njim onesnažena.
(2) Šteje se, da odpadna embalaža ne
vsebuje ostankov nevarnega blaga oziroma ni onesnažena z njim, če:
-
je notranjost odpadne embalaže viskoznega nevarnega
blaga, postrgana z lopatico ali s čopičem tako, da preostala količina tega
blaga ni več uporabljiva,
-
je odpadna embalaža tekočega nevarnega blaga
izpraznjena tako, da iz nje ne kaplja,
-
je odpadna embalaža trdnega nevarnega blaga
izpraznjena tako, da se iz nje ne morejo več iztresti ostanki tega blaga, ali
-
iz odpadne embalaže s potisnim plinom ne izhaja več
potisni plin ali se v tej embalaži ne pretakajo ostanki nevarnega blaga.
(3) Če je embalaža nevarnega blaga
opremljena z navodili proizvajalca tega blaga o okolju varni izpraznitvi
embalaže, se ne glede na prejšnji odstavek šteje, da ta odpadna embalaža ne
vsebuje ostankov nevarnega blaga oziroma ni onesnažena z njim, če je
izpraznjena v skladu s temi navodili.
(4) Končni uporabnik mora odpadno embalažo,
ki je nevarni odpadek:
-
oddajati zbiralcu nevarnih odpadkov v skladu s
predpisom, ki ureja odpadke, če gre za odpadno embalažo, ki ni komunalni
odpadek,
-
prepuščati izvajalcu javne službe v skladu s
predpisom, ki ureja obvezno občinsko gospodarsko javno službo zbiranja
komunalnih odpadkov, če gre za odpadno embalažo, ki je
komunalni odpadek.
(5) Določbe prejšnjega odstavka se ne
uporabljajo, če je prepuščanje ali oddajanje odpadne embalaže, ki vsebuje
ostanke nevarnega blaga ali je z njim onesnažena, urejeno s posebnim predpisom.
4.2. Obveznosti izvajalca javne službe
17. člen
(prevzem ločeno zbrane odpadne embalaže)
(1) Izvajalec javne službe mora
zagotoviti ločeno zbiranje odpadne embalaže v skladu s
predpisom, ki ureja obvezno občinsko gospodarsko javno službo zbiranja
komunalnih odpadkov.
(2) Izvajalec javne službe mora
zagotoviti, da je povzročiteljem odpadkov iz četrtega odstavka 15. člena te uredbe dana možnost prepuščanja odpadne embalaže v skladu s
predpisom, ki ureja obvezno občinsko gospodarsko javno službo zbiranja
komunalnih odpadkov.
(3) (prenehal
veljati)
(4) (prenehal
veljati)
18. člen
(oddaja ločeno zbrane odpadne embalaže)
(1) Izvajalec javne službe mora družbi
za ravnanje z odpadno embalažo iz prvega odstavka 26. člena te uredbe (v
nadaljnjem besedilu: družba za ravnanje z odpadno embalažo) oddajati vso
odpadno embalažo, ki je:
-
zbrana kot ločeno zbrana frakcija in
-
izločena iz mešanih komunalnih odpadkov v
centrih za ravnanje s komunalnimi odpadki.
(2) Izvajalec javne službe mora
omogočiti družbi za ravnanje z odpadno embalažo, da redno prevzema odpadno
embalažo v zbirnem centru in centru za ravnanje s komunalnimi odpadki. Če
ravnanje z odpadno embalažo, ki je komunalni odpadek, ureja več družb za
ravnanje z odpadno embalažo, mora izvajalec javne službe zagotoviti vsaki od
družb za ravnanje z odpadno embalažo prevzem odpadne embalaže v deležih iz
petega odstavka 19. člena te uredbe. Od 1. januarja do 30. junija tekočega
koledarskega leta mora izvajalec javne službe vsaki od družb za ravnanje z
odpadno embalažo zagotoviti prevzem odpadne embalaže v deležih, določenih za
preteklo koledarsko leto. Od 1. julija do 31. decembra tekočega koledarskega
leta mora izvajalec javne službe vsaki od družb za ravnanje z odpadno embalažo zagotoviti prevzem odpadne embalaže
v deležih, določenih za to tekoče koledarsko leto, pri čemer mora upoštevati,
da mora v posameznem koledarskem letu vsaki od družb za ravnanje z odpadno
embalažo zagotoviti prevzem odpadne embalaže v deležih, določenih za zadevno
koledarsko leto.
(3) Če količina zbrane odpadne embalaže, ki
jo izvajalec javne službe predhodno skladišči v zbirnem centru, ali če količina
odpadne embalaže, izločene iz mešanih komunalnih odpadkov, ki jo izvajalec
javne službe skladišči v objektu za skladiščenje odpadne embalaže, presega 80 %
količine odpadne embalaže, ki jo izvajalec javne službe lahko hkrati predhodno
skladišči glede na zmogljivost zbirnega centra ali hkrati skladišči glede na
zmogljivost objekta za skladiščenje odpadne embalaže, mora o tem v treh
delovnih dneh pisno ali elektronsko obvestiti družbo za ravnanje z odpadno
embalažo in pristojnega inšpektorja.
(4) Način
oddaje in prevzema odpadne embalaže morata družba za ravnanje z odpadno
embalažo in izvajalec javne službe urediti s posebno pogodbo.
(5) Izpolnjevanje
obveznosti izvajalca javne službe glede oddaje odpadne embalaže, ki je
komunalni odpadek, in družbe za ravnanje z odpadno embalažo glede prevzema te
embalaže se ugotavlja na podlagi podatkov iz obvestil iz šestega odstavka 19.
člena te uredbe, podatkov iz evidence izvajalca javne službe o zbiranju
odpadkov ali o obdelavi odpadkov iz predpisa, ki ureja odpadke, letnega
poročila izvajalca javne službe o zbiranju odpadkov ali o obdelavi odpadkov iz
predpisa, ki ureja odpadke, letnega poročila družbe za ravnanje z odpadno
embalažo iz 46. člena te uredbe in evidenčnih listov iz predpisa, ki ureja
odpadke, o pošiljkah odpadne embalaže, ki jo izvajalec javne službe odda družbi
za ravnanje z odpadno embalažo.
(6) Če družba za ravnanje z odpadno
embalažo po prejemu obvestila iz tretjega odstavka tega člena ne prevzame
odpadne embalaže v roku iz 1. točke drugega odstavka 26. člena te uredbe,
izvajalec javne službe ne glede na prvi odstavek tega člena odpadno embalažo,
ki jo je predhodno skladiščil ali skladiščil do obvestila iz tretjega odstavka
tega člena, odda namesto družbe za ravnanje z odpadno embalažo izvajalcu
obdelave odpadkov iz predpisa, ki ureja odpadke (v nadaljnjem besedilu:
izvajalec obdelave). Izvajalec javne službe obvesti družbo za ravnanje z
odpadno embalažo in pristojnega inšpektorja najpozneje dan pred oddajo odpadne
embalaže o tem, da bo izvajalec obdelave začel pri izvajalcu javne službe
prevzemati odpadno embalažo, in družbi za ravnanje z odpadno embalažo omogoči
prisotnost ob oddaji teh odpadkov.
(7) Izvajalec obdelave, ki izvaja postopke
priprave odpadne embalaže za nadaljnjo obdelavo, kot je npr. sortiranje, mora
prevzeto odpadno embalažo iz prejšnjega odstavka tega člena obdelati tako, da
jo lahko v čim večjem deležu usmeri v recikliranje, in oddati v nadaljnjo
obdelavo najpozneje v treh mesecih od prevzema pošiljke odpadne embalaže.
19. člen
(plačilo za oddajo oziroma prevzem odpadne
embalaže)
(1) Izvajalec javne službe mora oddati
odpadno embalažo, ki je komunalni odpadek, družbi za ravnanje z odpadno
embalažo brezplačno in brez zahteve za plačilo zaradi njene morebitne vrednosti
ali vrednosti posameznih vrst embalažnega materiala v odpadni embalaži, ki
nastanejo pri njeni ponovni uporabi ali predelavi.
(2) Družba za ravnanje z odpadno
embalažo mora prevzeti vso odpadno embalažo, ki je
komunalni odpadek, od izvajalca javne službe brezplačno ne glede na morebitne
stroške, ki nastanejo pri nadaljnji predelavi ali odstranjevanju prevzete
odpadne embalaže.
(3) Ne glede na določbe prvega in
drugega odstavka tega člena mora družba za ravnanje z odpadno embalažo za
prevzeto odpadno embalažo plačati izvajalcu javne službe tiste stroške, ki
presegajo obseg storitev javne službe, določen s predpisom, ki ureja obvezno
občinsko gospodarsko javno službo zbiranja komunalnih odpadkov.
(4) Pri določanju priznavanja stroškov
iz prejšnjega odstavka zaradi prevzema odpadne embalaže morata izvajalec javne
službe in družba za ravnanje z odpadno embalažo upoštevati naslednje stroške:
1.
stroški izvajalca javne službe so:
-
stroški nabave zabojnikov za ločeno zbiranje odpadne embalaže, stroški postavitve in vzdrževanja zbiralnic ločenih frakcij in
zbirnih centrov v obsegu, ki je določen v predpisu, ki ureja obvezno
občinsko gospodarsko javno službo zbiranja komunalnih odpadkov,
-
stroški praznjenja zabojnikov za ločeno
zbiranje odpadne embalaže in odvoza odpadne embalaže do zbirnega
centra,
-
stroški izločanja odpadne embalaže iz mešanih
komunalnih odpadkov v centrih za ravnanje s komunalnimi odpadki,
-
stroški ločenega zbiranja odpadne embalaže, ki je
nevarni odpadek, v skladu s predpisom, ki ureja obvezno občinsko gospodarsko
javno službo zbiranja komunalnih odpadkov;
2.
stroški družbe za ravnanje z odpadno embalažo
so:
-
stroški izvajalca javne službe iz prejšnje
točke za prevzeto odpadno prodajno in skupinsko embalažo, ki v skladu z
določbami 7. točke prvega odstavka 3. člena te
uredbe ni komunalni odpadek,
-
stroški skladiščenja odpadne embalaže, ki je
komunalni odpadek, vključno z odpadno embalažo, ki je nevarni odpadek, v zbirnih centrih in centrih za ravnanje s komunalnimi
odpadki za čas skladiščenja, ki presega 7 dni,
-
stroški prevzemanja odpadne embalaže, ki je
komunalni odpadek, vključno z odpadno embalažo, ki je nevarni odpadek, v
zbirnih centrih in centrih za ravnanje s komunalnimi odpadki
(npr. nakladanje in tehtanje prevzete odpadne embalaže ter podobna opravila pri
prevzemanju odpadne embalaže),
-
vsi drugi stroški, o katerih se zaradi prevzema
odpadne embalaže dogovorita izvajalec javne službe in družba za ravnanje z
odpadno embalažo.
(5) Če
ravnanje z odpadno embalažo, ki je komunalni odpadek, ureja več družb za
ravnanje z odpadno embalažo, deleže prevzemanja odpadne embalaže pri izvajalcih
javne službe za tekoče koledarsko leto določi Vlada Republike Slovenije s
sklepom do 30. junija tekočega koledarskega leta po metodologiji iz
priloge 2B, ki je sestavni del te uredbe. Sklep iz prejšnjega stavka se objavi
v Uradnem listu Republike Slovenije.
(6) Če ravnanje z odpadno embalažo, ki je
komunalni odpadek, ureja več družb za ravnanje z odpadno embalažo, mora
izvajalec javne službe najpozneje deseti dan tekočega koledarskega meseca pisno
ali elektronsko obvestiti vse družbe za ravnanje z odpadno embalažo in pristojnega
inšpektorja o količinah zbrane odpadne embalaže in o količinah odpadne
embalaže, izločene iz mešanih komunalnih odpadkov v preteklem koledarskem
mesecu po embalažnih materialih iz priloge 2B te uredbe.
(7) Če izvajalec javne službe odda odpadno
embalažo izvajalcu obdelave v skladu s šestim odstavkom prejšnjega člena,
stroške ravnanja z odpadno embalažo namesto družbe za ravnanje z odpadno
embalažo začasno krije Republika Slovenija po predloženem računu izvajalca
obdelave, vendar ne več kot 120 eurov na tono prevzete odpadne embalaže. V ta
znesek je vključen davek na dodano vrednost.
(8) Stroški ravnanja z odpadno embalažo iz
prejšnjega odstavka obsegajo:
1.
stroške prevzemanja odpadne embalaže pri izvajalcu
javne službe (npr. nakladanje in tehtanje prevzete odpadne embalaže ter podobna
opravila pri prevzemanju odpadne embalaže),
2.
stroške prevoza odpadne embalaže od kraja predhodnega
skladiščenja ali skladiščenja pri izvajalcu javne službe do kraja naprave za
obdelavo izbranega izvajalca obdelave in
3.
stroške obdelave oddane odpadne embalaže, vključno s
stroški priprave odpadne embalaže za nadaljnjo obdelavo, kot je npr.
sortiranje.
(9) Pri določanju višine stroškov obdelave
iz 3. točke prejšnjega odstavka je treba upoštevati morebitno vrednost odpadne
embalaže ali vrednost posameznih vrst embalažnega materiala v odpadni embalaži,
ki nastanejo pri njeni obdelavi.
(10) Izvajalca obdelave v primeru iz
šestega odstavka prejšnjega člena izbere izvajalec javne službe, v skladu z
zakonom, ki ureja javno naročanje.
(11) Izvajalec obdelave ministrstvu pošlje
račun za plačilo, in mu priloži:
1.
dokumentacijo o tehtanju prevzete odpadne embalaže, iz
katere mora biti razvidna masa odpadne embalaže, prevzeta od posameznega
izvajalca javne službe,
2.
dokumentacijo o tehtanju oddanih obdelanih odpadkov,
iz katere je razvidna masa oddanih obdelanih odpadkov,
3.
podatke, ki omogočajo identifikacijo evidenčnega lista
iz predpisa, ki ureja odpadke, na katerih je naveden kot prevzemnik odpadkov in
se nanašajo na poslan račun,
4.
podatke, ki omogočajo identifikacijo evidenčnega lista
iz predpisa, ki ureja odpadke, na katerih je naveden kot pošiljatelj odpadkov,
in se nanašajo na poslan račun.
(12) Ministrstvo preveri dokumentacijo in
evidenčne liste iz 3. in 4. točke prejšnjega odstavka.
(13) Ministrstvo na podlagi ugotovitve, da
je predložena dokumentacija ustrezna in popolna, plača račun izvajalcu
obdelave, izvajalca javne službe pa obvesti o plačilu.
(14) Ministrstvo ne krije stroškov ravnanja
z odpadno embalažo v delu, ki presega 120 eurov na tono prevzete odpadne
embalaže.
(15) Ministrstvo zavrne račun delno ali v
celoti, če iz dokumentacije izhaja, da obdelava ni bila izvedena v skladu s to
uredbo in predpisi, ki urejajo odpadke.
(16) Republika Slovenija zahteva vračilo
plačanih stroškov ravnanja z odpadno embalažo iz trinajstega odstavka tega
člena od družb za ravnanje z odpadno embalažo, upoštevajoč obveznosti posamezne
družbe.
20. člen
(prepovedi za izvajalca javne službe)
(1) Izvajalec javne službe ne sme pri
opravljanju storitev obvezne občinske gospodarske javne službe zbiranja
komunalnih odpadkov prevzemati odpadne embalaže, ki ni komunalni odpadek, razen
če gre za prevzem odpadne embalaže v skladu s četrtim
odstavkom 15. člena te uredbe.
(2) Izvajalec javne službe ne sme
prevzemati mešanih komunalnih odpadkov, če je v njih tudi odpadna embalaža, ki
ni komunalni odpadek.
(3) Izvajalec javne službe mora
zagotoviti, da se mešani komunalni odpadki pred odstranjevanjem obdelajo tako,
da se z razvrščanjem iz njih izloči tista odpadna embalaža, za katero je
mogoče zagotoviti nadaljnjo predelavo, pri čemer ima prednost recikliranje.
5. PRAVILA RAVNANJA PRI PREVZEMANJU, ZBIRANJU, PONOVNI
UPORABI, PREDELAVI IN ODSTRANJEVANJU ODPADNE EMBALAŽE
5.1. Splošno
21. člen
(prednostna predelava)
(1) Ponovna uporaba, recikliranje,
energetska predelava in drugi načini predelave odpadne embalaže imajo prednost
pred njenim odstranjevanjem, če to ob razumno višjih stroških omogočajo v
praksi uspešno preizkušene in na trgu dostopne tehnologije in postopki.
(2) Ponovna uporaba, recikliranje in
drugi načini predelave odpadne embalaže imajo prednost pred energetsko
predelavo odpadne embalaže, če to ob razumno višjih stroških omogočajo v praksi
uspešno preizkušene in na trgu dostopne tehnologije in postopki.
(3) Ne glede na določbe prejšnjega
odstavka ministrstvo v okoljevarstvenih dovoljenjih, izdanih v skladu s
predpisi, ki urejajo ravnanje z odpadki, dovoli energetsko predelavo odpadne
embalaže, če je ta zaradi okoljskih razlogov ter razmerja stroškov in koristi
primernejša od ponovne uporabe, recikliranja ali drugih načinov predelave, pri
čemer je treba upoštevati, da je energetska predelava odpadne embalaže mogoča
samo, če so na območju zbiranja odpadne embalaže, na katerem se namerava zbrana
odpadna embalaža energetsko predelati, izpolnjeni okoljski cilji pri ravnanju z
odpadno embalažo v skladu s to uredbo.
22. člen
(okoljski cilji)
(1) Pri ravnanju z odpadno embalažo,
ki nastane z dajanjem embalaže ali embaliranega blaga v promet, morajo biti
zagotovljeni naslednji okoljski cilji:
1.
zagotoviti je treba predelavo odpadne embalaže,
vključno z energetsko predelavo za najmanj 60 odstotkov celotne mase odpadne
embalaže;
2.
reciklirati je treba med najmanj 55 odstotki in
največ 80 odstotki celotne mase odpadne embalaže;
3.
za posamezno vrsto embalažnega materiala,
vsebovanega v celotni masi odpadne embalaže, je treba zagotoviti najmanj
naslednje deleže recikliranja:
a)
60 odstotkov mase za steklo,
b)
60 odstotkov mase za papir in karton,
c)
50 odstotkov mase za kovine,
d)
22,5 odstotkov mase za plastiko, pri čemer se
upošteva le material, ki se ponovno reciklira v plastiko,
e)
15 odstotkov mase za les.
(2) Šteje se, da odpadna embalaža,
izvožena iz EU, izpolnjuje okoljske cilje iz prejšnjega odstavka, če je z
gotovostjo mogoče dokazati, da je predelava oziroma recikliranje potekalo pod
pogoji, ki so enakovredni pogojem, kot jih v zvezi s tem predpisuje zakonodaja
EU, in je ta odpadna embalaža izvožena iz EU v skladu z:
-
Uredbo (ES) št. 1013/2006 Evropskega parlamenta in
Sveta z dne 14. junija 2006 o pošiljkah odpadkov (UL L št. 190 z dne 12. 7.
2006, str. 1), zadnjič spremenjeno z Uredbo Komisije (EU) 2015/2002 z dne 10.
novembra 2015 o spremembi prilog IC in V k Uredbi (ES) št. 1013/2006 Evropskega
parlamenta in Sveta o pošiljkah odpadkov (UL L št. 294 z dne 11. 11. 2015, str.
1),
-
Uredbo Sveta (ES) št. 1420/1999 z dne 29. aprila 1999
o določitvi skupnih pravil in postopkov, ki se uporabljajo za pošiljke
določenih vrst odpadkov v določene države nečlanice OECD (UL L št. 166 z dne 1.
7. 1999, str. 6), zadnjič spremenjeno z Uredbo Komisije (ES) št. 105/2005 z dne
17. novembra 2004 o spremembi uredbe Sveta (ES) št. 1420/1999 in Uredbe
Komisije (ES) št. 1547/1999 glede pošiljk določenih vrst odpadkov na Kitajsko
in Saudsko Arabijo (UL L št. 20 z dne 22. 1. 2005, str. 9), ter
-
Uredbo Komisije (ES) št. 1418/2007 z dne 29. novembra
2007 glede izvoza nekaterih odpadkov za predelavo iz Priloge III ali IIIA k
Uredbi (ES) št. 1013/2006 Evropskega parlamenta in Sveta v nekatere države, za
katere se Sklep OECD o nadzoru prehoda odpadkov preko meja ne uporablja (UL L
št. 316 z dne 4. 12. 2007, str. 6), zadnjič spremenjeno z Uredbo Komisije (EU)
št. 733/2014 z dne 24. junija 2014 o spremembi Uredbe (ES) št. 1418/2007 glede
izvoza nekaterih odpadkov za predelavo v nekatere države, ki niso članice OECD
(UL L št. 197 z dne 4. 7. 2014, str. 10).
(3) Pri ugotavljanju mase predelane
ali reciklirane odpadne embalaže iz prvega odstavka tega člena je treba v
skladu z Odločbo 2005/270/ES upoštevati popravke zaradi vlažnosti odpadne
embalaže.
5.2. Obveznosti distributerjev
23. člen
(obveznost prevzema odpadne embalaže)
(1) Distributer mora odpadno
transportno ali skupinsko embalažo neposredno po dobavi blaga vzeti nazaj
brezplačno, če jo končni uporabnik želi vrniti. Če končni uporabnik sam
prevzema blago pri distributerju, lahko odpadno transportno ali skupinsko
embalažo pusti neposredno na mestu prevzema ali jo pozneje brezplačno vrne.
(2) Določbe prejšnjega odstavka se
uporabljajo tudi za odpadno prodajno embalažo, ki hkrati opravlja funkcijo
transportne ali skupinske embalaže.
(3) Distributer mora brezplačno vzeti
nazaj tudi odpadno prodajno embalažo, ki ni komunalni odpadek, kadar jo končni
uporabnik želi vrniti, če za tako embalažo ni predpisan poseben način
prepuščanja in zbiranja.
24. člen
(zagotovitev prostora za odpadno embalažo
in oddaja odpadne embalaže)
(1) Distributer mora urediti poseben
prostor za prevzemanje in začasno skladiščenje po posameznih vrstah embalažnega
materiala razvrščene odpadne embalaže, ki jo v skladu s prejšnjim členom vzame
nazaj ali nastane zaradi njegove dejavnosti, če letna količina te odpadne
embalaže presega 150 ton.
(2) Distributer mora odpadno
embalažo iz prejšnjega odstavka oddati družbi za ravnanje z
odpadno embalažo brezplačno in brez zahteve za plačilo zaradi njene morebitne
vrednosti ali vrednosti posameznih vrst embalažnega materiala v odpadni
embalaži v njenih zbiralnicah odpadne embalaže ali zadnjemu dobavitelju blaga
oziroma družbi za ravnanje z odpadno embalažo neposredno, če se z njima o takem
načinu oddaje odpadne embalaže dogovori.
(3) (črtan)
(4) (črtan)
5.3. Zagotavljanje ravnanja z odpadno
embalažo
25. člen
(obveznost ravnanja z odpadno embalažo)
(1) Prevzemanje odpadne embalaže od
izvajalcev javne službe vključno s stroški, ki jih mora družba za ravnanje z
odpadno embalažo plačevati izvajalcem javne službe v skladu z določbami
19. člena te uredbe, prevzemanje odpadne embalaže neposredno od
distributerjev ali končnih uporabnikov ter ponovno uporabo, predelavo ali
odstranjevanje prevzete odpadne embalaže morajo plačati:
-
embalerji za embalažo, v katero je embalirano
blago, ki ga sami uporabijo kot končni uporabniki embaliranega blaga ali ga
dajejo v promet,
-
pridobitelji blaga za embalažo, v katero je
embalirano blago, ki ga sami uporabijo kot končni uporabniki ali ga dajejo v
promet,
-
proizvajalci embalaže za embalažo, ki ni
namenjena embalerjem iz prve alinee tega odstavka in jo dajejo v promet ali jo
sami uporabljajo, in
-
pridobitelji embalaže za embalažo, ki ni
namenjena embalerjem iz prve alinee tega odstavka in jo dajejo v promet ali jo
sami uporabljajo.
(2) Proizvajalci embalaže in
pridobitelji embalaže iz prejšnjega odstavka morajo izpolnjevati svoje
obveznosti za embalažo iz točke 2.1 in točke 3.1 priloge 1 te uredbe, tudi če
je na tej embalaži oznaka blagovne znamke druge osebe, razen če je ta oseba kot
embaler ali pridobitelj embalaže ali embaliranega blaga sama zavezana za
ravnanje z odpadno embalažo v skladu z določbami te uredbe.
(3) Če za embalirano blago obveznosti
iz prvega odstavka tega člena ni prevzel njegov embaler ali pridobitelj blaga,
mora te obveznosti prevzeti trgovec, ki dobavlja blago distributerju.
(4) Obveznosti iz prvega odstavka tega
člena ne veljajo za embalažo, ki se kot embalaža ali kot embalirano blago izvozi
v tretje države ali iznosi v druge države članice EU.
26. člen
(vključevanje v skupni sistem ravnanja z
odpadno embalažo)
(1) Embalerji, pridobitelji blaga,
proizvajalci embalaže ali pridobitelji embalaže iz prvega odstavka prejšnjega
člena in trgovci iz tretjega odstavka prejšnjega člena morajo v zvezi z izpolnjevanjem
obveznosti iz prejšnjega člena skleniti pogodbo z družbo za ravnanje z odpadno
embalažo, ki kot gospodarska družba v skladu s predpisi zagotavlja ravnanje z
odpadno embalažo. O tem na primeren način obveščajo svoje kupce ob dobavi.
(2) Družba za ravnanje z odpadno
embalažo zagotavlja:
1.
redno prevzemanje odpadne embalaže od
izvajalcev javne službe v zbirnih centrih in centrih za ravnanje s komunalnimi
odpadki, tako da jo od vsakega izvajalca javne službe prevzame najmanj enkrat
mesečno, v primeru prejema obvestila iz tretjega odstavka 18. člena te uredbe
pa v dveh delovnih dneh po prejemu obvestila,
2.
redno prevzemanje odpadne embalaže od
distributerjev,
3.
redno prevzemanje odpadne embalaže od končnih
uporabnikov,
4.
redno prevzemanje odpadne embalaže od končnih
uporabnikov brez predhodnega dobavitelja, s katerimi je sklenila pogodbo iz 1.
točke prvega odstavka 34. člena te uredbe,
5.
nadaljnje ravnanje v skladu s petim in
šestim odstavkom 39. člena te uredbe in
6.
ravnanje z odpadno embalažo
nevarnega blaga v skladu s predpisi, ki urejajo ravnanje z nevarnimi odpadki.
5.4. Samostojno zagotavljanje ravnanja z
odpadno embalažo
27. člen
(individualni sistemi ravnanja z odpadno
embalažo)
Ne glede na določbo prvega odstavka
prejšnjega člena lahko embaler, pridobitelj blaga, proizvajalec embalaže ali
pridobitelj embalaže iz prvega odstavka 25. člena te uredbe pri končnih
uporabnikih sam zagotovi prevzemanje odpadne embalaže, ki ni komunalni odpadek,
in izvira iz embalaže, ki jo daje v promet, in sam zagotavlja njeno ponovno
uporabo, predelavo ali odstranjevanje v skladu s predpisi, ki urejajo ravnanje
z odpadki, če pridobi potrdilo o vpisu v evidenco individualnih sistemov
ravnanja z odpadno embalažo, ki jo vodi ministrstvo.
28. člen
(evidenca individualnih sistemov ravnanja z
odpadno embalažo)
Evidenca individualnih sistemov ravnanja z
odpadno embalažo vsebuje:
-
firmo in sedež organizacije,
-
vrsto embalaže in letno količino embalaže, ki
jo daje v promet,
-
podatke o dejavnosti firme in
-
podatke o izdanem potrdilu o vpisu v evidenco.
29. člen
(vloga)
(1) Embaler, pridobitelj blaga,
proizvajalec embalaže ali pridobitelj embalaže mora k vlogi za izdajo potrdila
o vpisu v evidenco individualnih sistemov ravnanja z odpadno embalažo priložiti
dokazila o izpolnjevanju predpisanih pogojev in načrt ravnanja z odpadno
embalažo.
(2) Ministrstvo vpiše embalerja,
pridobitelja blaga, proizvajalca embalaže in pridobitelja embalaže v evidenco
individualnih sistemov ravnanja z odpadno embalažo in mu izda potrdilo o vpisu,
če na podlagi načrta ravnanja z odpadno embalažo iz prejšnjega odstavka ter
dokazil o izpolnjevanju pogojev, ugotovi, da so izpolnjeni pogoji glede
doseganja deležev predelane odpadne embalaže in recikliranega materiala v njej,
določenih z okoljskimi cilji iz prvega odstavka 22. člena te uredbe.
(3) Ministrstvo vpiše embalerja,
pridobitelja blaga, proizvajalca in pridobitelja embalaže v evidenco
individualnih sistemov ravnanja z odpadno embalažo za obdobje petih let.
30. člen
(načrt ravnanja z odpadno embalažo)
Načrt ravnanja z odpadno embalažo mora
vsebovati predvsem podatke o:
1.
vrstah embalažnega materiala v odpadni
embalaži, ki ni komunalni odpadek, ki jo zbira in za katero zagotavlja
nadaljnjo predelavo ali odstranjevanje,
2.
predvidenem načinu in obsegu zbiranja odpadne
embalaže, ki ni komunalni odpadek,
3.
vrsti in zmogljivosti sredstev in opreme za
zbiranje,
4.
predvideni celotni masi letno zbrane odpadne
embalaže in masnih deležih embalažnega materiala iz prvega odstavka 22. člena
te uredbe,
5.
predvidenih načinih in izvajalcih ponovne
uporabe, predelave ali odstranjevanja zbrane odpadne embalaže,
6.
predvidenih masnih deležih predelane odpadne
embalaže in embalažnega materiala iz prvega odstavka 22. člena te uredbe in
7.
vrstah in predvidenih količinah odpadne
embalaže, za katero bo zagotavljal odstranjevanje z odlaganjem, vključno z
dokazili o tem, da za to embalažo ni mogoče zagotavljati ustreznejšega ravnanja
v skladu s predpisom, ki ureja odpadke.
31. člen
(izbris iz evidence individualnih sistemov
ravnanja z odpadno embalažo)
(1) Ministrstvo embalerja,
pridobitelja blaga, proizvajalca in pridobitelja embalaže iz 27. člena te
uredbe izbriše iz evidence individualnih sistemov ravnanja z odpadno embalažo,
če ugotovi, da:
-
ne zagotavlja ravnanja z odpadno embalažo v
skladu s predpisi,
-
ne predloži letnih poročil o embalaži in
odpadni embalaži v skladu s to uredbo ali
-
ne dosega okoljskih ciljev iz prvega odstavka
22. člena te uredbe.
(2) V primeru iz prve alinee
prejšnjega odstavka se izbris iz evidence individualnih sistemov ravnanja z
odpadno embalažo opravi na podlagi dokončne odločbe pristojnega inšpekcijskega
organa.
32. člen
(obveznosti)
(1) Embalerji, pridobitelji blaga,
proizvajalci in pridobitelji embalaže iz 27. člena te uredbe morajo za
odpadno embalažo, ki jo sami prevzamejo ali zberejo v posameznem koledarskem
letu, zagotoviti ponovno uporabo, predelavo ali odstranjevanje najpozneje do
konca naslednjega koledarskega leta, tako da so doseženi okoljski cilji iz
prvega odstavka 22. člena te uredbe.
(2) Embalerji, pridobitelji blaga,
proizvajalci embalaže in pridobitelji embalaže iz 27. člena te uredbe
morajo družbi za ravnanje z odpadno embalažo plačevati stroške za ravnanje z
odpadno embalažo, ki se kljub vzpostavitvi individualnega sistema ravnanja z
odpadno embalažo še pojavlja v skupnem sistemu ravnanja z odpadno embalažo.
33. člen
(obveščanje končnega uporabnika)
Embalerji, pridobitelji blaga, proizvajalci
embalaže in pridobitelji embalaže iz 27. člena te uredbe morajo z obvestilom
na embalaži, ki jo dajejo v promet, ali na drug način seznaniti končnega
uporabnika z možnostjo brezplačne oddaje takšne odpadne embalaže zadnjemu
dobavitelju neposredno ob dobavi ali prevzemu ali pozneje na za to določenem
mestu.
5.5. Obveznosti drugih oseb
34. člen
(obveznosti končnega uporabnika, ki nima
predhodnega dobavitelja)
(1) Pridobitelj blaga ali pridobitelj
embalaže, ki ni oseba iz prvega odstavka 25. člena te uredbe in ki zaradi izvajanja svoje dejavnosti embalažo ali embalirano
blago, pridobljeno v EU ali uvoženo iz tretjih držav, uporabi sam kot končni
uporabnik in zato nima predhodnega dobavitelja, mora za takšno odpadno
embalažo, ki ni komunalni odpadek:
1.
skleniti pogodbo o zagotavljanju obveznosti iz
25. člena te uredbe z družbo za ravnanje z odpadno embalažo v skladu s
prvim odstavkom 26. člena te uredbe ali
2.
sam zagotoviti ponovno uporabo, predelavo ali
odstranjevanje takšne odpadne embalaže, za kar mora imeti potrdilo o
vpisu v evidenco individualnih sistemov ravnanja z odpadno embalažo iz 27.
člena te uredbe.
(2) Končni uporabnik iz 1. točke prejšnjega
odstavka mora vso odpadno embalažo, ki nastane iz embalaže iz prejšnjega
odstavka, oddajati družbi za ravnanje z odpadno embalažo, s katero je sklenil
pogodbo o zagotavljanju obveznosti iz 25. člena te uredbe.
(3) Končni
uporabnik iz 2. točke prvega odstavka tega člena mora ravnati v skladu z
32. in 33. členom te uredbe.
35. člen
(obveznosti trgovca)
(1) Trgovcu ni treba zagotavljati
predpisanega ravnanja z odpadno embalažo, če gre za:
1.
embalažo, za katero ima pisno izjavo
predhodnega dobavitelja, da za odpadno embalažo zagotavlja predpisano ravnanje
po tej uredbi, ali
2.
embalažo iz 36., 37. ali 38. člena te
uredbe.
(2) Izjava iz 1. točke prejšnjega
odstavka mora biti navedena na računu ali dobavnici za dobavljeno ali prevzeto
blago.
36. člen
(izjeme zaradi majhnih količin embalaže)
(1) Ne glede na določbe od 25. do 34.
člena te uredbe osebam iz prvega odstavka 25. člena te uredbe in končnemu
uporabniku iz 34. člena te uredbe ni treba zagotavljati predpisanega ravnanja z
odpadno embalažo, če letna količina embalaže ne presega 15.000 kg.
(2) Določba prejšnjega odstavka se ne
uporablja za plastične nosilne vrečke, za embalažo iz plastike iz
polimerov iz vinil kloridov ali drugih halogeniranih olefinov, za embalažo, v katero je embalirano nevarno blago ali če ravnanje z
embalažo urejajo posebni predpisi.
5.6. Embalaža posebne vrste
37. člen
(embalaža z dolgo življenjsko dobo)
Ne glede na določbe od 25. člena do
33. člena te uredbe, embalerju, pridobitelju blaga, proizvajalcu embalaže
in pridobitelju embalaže iz prvega odstavka 25. člena te uredbe in trgovcu
iz tretjega odstavka 25. člena te uredbe ni treba zagotavljati
predpisanega ravnanja z odpadno embalažo, če daje v promet embalažo z dolgo
življenjsko dobo, ki je določena v prilogi 3, ki je sestavni del te uredbe.
38. člen
(vračljiva embalaža)
(1) Ne glede na določbe od
25. člena do 33. člena te uredbe, embalerju, pridobitelju blaga,
proizvajalcu in pridobitelju embalaže iz prvega odstavka 25. člena te
uredbe in trgovcu iz tretjega odstavka 25. člena te uredbe ni treba
zagotavljati predpisanega ravnanja za tisto embalažo, ki kot vračljiva embalaža
kroži v nadzorovanem kroženju vračljive embalaže.
(2) Osebe iz prejšnjega odstavka
morajo izpolnjevati obveznosti iz te uredbe za embalažo samo v količini, ki je
enaka količini nove embalaže, vključene v nadzorovano kroženje vračljive
embalaže zaradi povečanja obsega embaliranega blaga v vračljivi embalaži ali
zaradi nadomeščanja količin embalaže, ki se je po uporabi zavrgla oziroma se po
uporabi ni vrnila v nadzorovano kroženje vračljive embalaže.
(3) Za vračljivo embalažo iz prvega
odstavka tega člena se štejejo tudi lesene standardizirane palete, ki so kot
transportna embalaža označene z znakom »EUR«, ki ga izdaja Mednarodna
železniška zveza in znakom »EPAL«, zapisanima v ovalih.
5.7. Družba za ravnanje z odpadno embalažo
39. člen
(obveznosti)
(1) Družba za ravnanje z odpadno
embalažo mora na celotnem območju Republike Slovenije zagotavljati predpisano
ravnanje za vso odpadno embalažo, ki nastane po uporabi embalaže iz 2. člena te
uredbe, razen za tisto odpadno embalažo, za katero je zagotovljeno ravnanje v
skladu s 27. členom in 2. točko prvega odstavka
34. člena te uredbe.
(2) Družba za ravnanje z odpadno
embalažo mora od izvajalcev javne službe prevzemati odpadno embalažo, ki je
zbrana kot ločeno zbrana frakcija, ter odpadno embalažo, ki je izločena iz
mešanih komunalnih odpadkov v centrih za ravnanje s komunalnimi odpadki.
(3) Družba za ravnanje z odpadno
embalažo mora od izvajalcev javne službe redno prevzemati odpadno embalažo iz
prejšnjega odstavka v zbirnih centrih in centrih za ravnanje s komunalnimi
odpadki. Če ravnanje z odpadno embalažo, ki je komunalni odpadek, ureja več
družb za ravnanje z odpadno embalažo, mora družba za ravnanje z odpadno
embalažo od vsakega izvajalca javne službe zagotoviti prevzem odpadne embalaže
v deležih iz petega odstavka 19. člena te uredbe. Od 1. januarja do 30. junija
tekočega koledarskega leta mora družba za ravnanje z odpadno embalažo od
vsakega izvajalca javne službe prevzemati odpadno embalažo v deležih, določenih
za preteklo koledarsko leto. Od 1. julija do 31. decembra tekočega koledarskega
leta mora družba za ravnanje z odpadno embalažo od vsakega izvajalca javne
službe prevzemati odpadno embalažo v deležih, določenih za to tekoče koledarsko
leto, pri čemer mora upoštevati, da mora v posameznem koledarskem letu od
vsakega izvajalca javne službe prevzeti odpadno embalažo v deležih, določenih
za zadevno koledarsko leto.
(4) Družba za ravnanje z odpadno
embalažo mora redno prevzemati odpadno embalažo od distributerjev, končnih
uporabnikov in končnih uporabnikov brez predhodnega dobavitelja, s katerimi je
sklenila pogodbo iz 1. točke prvega odstavka 34. člena te uredbe.
(5) Družba za ravnanje z odpadno
embalažo mora za vso odpadno embalažo, ki jo prevzame v posameznem koledarskem
letu, najpozneje do konca naslednjega koledarskega leta zagotoviti nadaljnje
ravnanje v skladu s hierarhijo ravnanja z odpadki iz predpisa, ki ureja
odpadke, ter tako, da so doseženi okoljski cilji iz 22. člena te uredbe.
(6) Družba za ravnanje z odpadno
embalažo mora za prevzeto odpadno embalažo pred njeno oddajo v nadaljnje
ravnanje zagotoviti na svoje stroške sortiranje po embalažnih materialih iz
Odločbe 97/129/ES. Če mora po sortiranju iz prejšnjega stavka oseba, ki odpadno
embalažo reciklira ali predeluje, to odpadno embalažo pred recikliranjem ali
predelavo dodatno sortirati, mora družba za ravnanje z odpadno embalažo
izločene odpadke prevzeti nazaj in na svoje stroške zagotoviti ravnanje z
njimi.
(7) Družba za ravnanje z odpadno embalažo v
primeru iz šestega odstavka 18. člena te uredbe ne sme od izvajalca javne
službe zahtevati odpadne embalaže, ki jo bo ta oddal izvajalcu obdelave.
(8) Družba za ravnanje z odpadno embalažo
ne sme za odpadno embalažo, ki jo je izvajalec javne službe oddal izvajalcu
obdelave v skladu s šestim odstavkom 18. člena te uredbe od izvajalca javne
službe zahtevati plačila vrednosti odpadne embalaže ali vrednosti posameznih
vrst embalažnega materiala v odpadni embalaži, ki nastanejo pri njeni obdelavi.
40. člen
(okoljevarstveno dovoljenje)
(1) Družba za ravnanje z odpadno
embalažo lahko začne opravljati dejavnost glede ravnanja z odpadno embalažo iz
drugega odstavka 26. člena te uredbe, ko pridobi okoljevarstveno
dovoljenje ministrstva.
(2) Ministrstvo izda okoljevarstveno
dovoljenje iz prejšnjega odstavka pravni osebi, ki:
1.
je gospodarska družba, registrirana za
opravljanje dejavnosti zbiranja, odvoza, posredovanja in predelave odpadkov po
predpisih, ki urejajo klasifikacijo dejavnosti,
2.
sama ali skupaj s podizvajalci ali drugimi
osebami razpolaga s sredstvi in opremo ter objekti in napravami, ki
izpolnjujejo predpisane pogoje in zagotavljajo ravnanje z odpadno embalažo v
skladu s to uredbo, in
3.
sama ali skupaj s podizvajalci ali drugimi
osebami izpolnjuje pogoje za ponovno uporabo, predelavo ali odstranjevanje
odpadne embalaže v skladu s predpisi.
41. člen
(vloga za pridobitev okoljevarstvenega
dovoljenja)
Vloga za pridobitev okoljevarstvenega
dovoljenja iz prvega odstavka prejšnjega člena mora vsebovati:
-
podatke o firmi, sedežu in višini osnovnega
kapitala gospodarske družbe,
-
načrt ravnanja z odpadno embalažo,
-
prikaz osnov za tarifo obračunavanja storitev
udeležencem v skupnem sistemu ravnanja z odpadno embalažo (npr. cenovni
dejavniki zbiranja, razvrščanja, recikliranja, energetske predelave ter druge
predelave ali odstranjevanja odpadne embalaže ter upravljanja sistema) in
-
dokazila o izpolnjevanju pogojev iz 2. in 3. točke
drugega odstavka prejšnjega člena.
42. člen
(načrt ravnanja z odpadno embalažo)
Načrt ravnanja z odpadno embalažo iz druge
alinee prejšnjega člena mora vsebovati podatke o:
-
vrstah embalažnega materiala v embalaži, za
katero družba za ravnanje z odpadno embalažo organizira skupni sistem ravnanja
z odpadno embalažo,
-
embalerjih, pridobiteljih blaga, proizvajalcih
embalaže ali pridobiteljih embalaže in trgovcih iz 25. člena te uredbe ali
končnih uporabnikih iz 34. člena te uredbe, za katere namerava predvidoma
zagotavljati ravnanje z odpadno embalažo,
-
predvidenem načinu rednega prevzemanja odpadne
embalaže od izvajalcev javne službe,
-
predvidenem načinu in obsegu prevzemanja in
zbiranja odpadne embalaže od distributerjev in končnih uporabnikov,
-
številu in lokaciji zbiralnic odpadne embalaže,
ki jih družba za ravnanje z odpadno embalažo namerava imeti,
-
vrsti in zmogljivosti sredstev in opreme,
potrebne za prevzemanje, zbiranje, skladiščenje, razvrščanje ali druge
dejavnosti v zvezi z odpadno embalažo pred zagotovitvijo njene ponovne uporabe,
predelave ali odstranjevanja,
-
podizvajalcih ali drugih osebah, s katerimi bo
zagotavljala prevzemanje, zbiranje, razvrščanje ali druge dejavnosti v zvezi z
odpadno embalažo pred zagotovitvijo njene ponovne uporabe, predelave ali
odstranjevanja in le-te razpolagajo s sredstvi in opremo ter objekti in
napravami, ki izpolnjujejo predpisane pogoje in zagotavljajo ravnanje z odpadno
embalažo v skladu s to uredbo,
-
predvideni celotni masi letno zbrane odpadne
embalaže in masnih deležih po posameznih vrstah embalažnih materialov iz prvega
odstavka 22. člena te uredbe,
-
predvidenih načinih in izvajalcih ponovne
uporabe, predelave ali odstranjevanja zbrane odpadne embalaže,
-
predvidenih masnih deležih predelane odpadne
embalaže in recikliranega materiala v odpadni embalaži, ki se bodo zagotovili,
ali glede na okoljske cilje iz 22. člena te uredbe,
-
vrstah in predvidenih količinah odpadne
embalaže, za katero zagotavlja odstranjevanje z odlaganjem, vključno z dokazili
o tem, da za to embalažo ni mogoče zagotavljati ustreznejšega ravnanja v skladu
s predpisom, ki ureja odpadke, in
-
izpolnjevanju zahtev iz 45. člena te uredbe o
obveščanju javnosti in končnih uporabnikov.
43. člen
(zbirni centri in zbiralnice odpadne
embalaže)
(1) Družba za ravnanje z odpadno
embalažo mora za zbiranje, razvrščanje in skladiščenje prevzete odpadne
embalaže urediti enega ali več zbirnih centrov glede na:
1.
gostoto poseljenosti in obseg nastajanja
odpadne embalaže, ki je komunalni odpadek,
2.
porazdelitev zbiralnic odpadne embalaže in
obseg prevzete odpadne embalaže, ki ni komunalni odpadek, in
3.
prostorsko umestitev oziroma medsebojno
oddaljenost objektov in naprav oziroma oddaljenost od mesta, kjer se zbrana
odpadna embalaža reciklira, energetsko ali drugače predeluje ali odstranjuje.
(2) Družba za ravnanje z odpadno
embalažo mora urediti zbiralnice odpadne embalaže, kjer distributerji in končni
uporabniki oddajajo odpadno embalažo, ki ni komunalni odpadek, če ni
zagotovljeno njeno prevzemanje neposredno pri distributerjih, končnih
uporabnikih ali zadnjih dobaviteljih blaga distributerjem.
44. člen
(odlaganje odpadne embalaže)
Ločeno zbrano odpadno embalažo, ki ni
komunalni odpadek, je prepovedano odstranjevati z odlaganjem, razen če za
posamezno vrsto odpadne embalaže ni mogoče zagotoviti ustreznejšega ravnanja v
skladu s hierarhijo ravnanja z odpadki iz predpisa, ki ureja odpadke.
45. člen
(obveščanje javnosti in končnih
uporabnikov)
(1) Družba za ravnanje z odpadno
embalažo mora obveščati javnost, zlasti končne uporabnike, o namenu in ciljih
zbiranja odpadne embalaže, pravilnem ravnanju z njo, možnostih njenega brezplačnega
oddajanja ter njenega recikliranja in predelave.
(2) Družba za ravnanje z odpadno
embalažo mora javnost na krajevno običajen način obveščati o urejenih
zbiralnicah odpadne embalaže.
(3) Ministrstvo z objavo na svojih
spletnih straneh zagotavlja, da so javnost in gospodarski subjekti seznanjeni o
okoljskih ciljih iz 22. člena te uredbe ter ukrepih iz četrtega odstavka
48.a člena te uredbe.
6. POROČANJE O RAVNANJU Z ODPADNO EMBALAŽO
46. člen
(poročilo družbe za ravnanje z odpadki)
(1) Družba za ravnanje z odpadno
embalažo mora ministrstvu najpozneje do 31. marca tekočega leta predložiti
poročilo o ravnanju z odpadno embalažo za preteklo koledarsko leto v pisni ali
elektronski obliki. Predloga
obrazca poročila je dostopna na spletnih straneh ministrstva.
(2) Poročilo iz prejšnjega odstavka
mora vsebovati podatke o:
1.
osebnem imenu in naslovu oziroma firmi in sedežu,
dejavnosti in matični številki družbe za ravnanje z odpadno embalažo,
2.
osebnem imenu in naslovu oziroma firmi in sedežu,
dejavnosti in matični številki embalerjev, pridobiteljev blaga, proizvajalcev
embalaže ali pridobiteljev embalaže in trgovcev iz 25. člena te uredbe ter
končnih uporabnikov iz 34. člena te uredbe, ki so vključeni v skupni sistem
ravnanja z odpadno embalažo,
3.
osebnem imenu in naslovu oziroma firmi in sedežu
podizvajalcev in drugih oseb, s katerimi zagotavlja zbiranje in obdelavo
odpadne embalaže,
4.
količini embalaže in vrstah embalažnega materiala iz
drugega odstavka 4. člena te uredbe v embalaži, ki jo dajejo posamezne osebe iz
2. točke tega odstavka v promet,
5.
tarifi za obračunavanje stroškov ravnanja z odpadno
embalažo,
6.
prihodkih, odhodkih in stroških, povezanih z ravnanjem
z odpadno embalažo,
7.
načinu določanja mase predelane ali reciklirane
odpadne embalaže glede na stopnjo vlažnosti odpadne embalaže in glede na
odpadke, ki niso embalaža, in se zberejo skupaj z odpadno embalažo,
8.
količini in vrstah odpadne embalaže, ki je komunalni
odpadek in je prevzeta pri izvajalcih javne službe, ločeno po teh izvajalcih,
9.
količini in vrstah odpadne embalaže, ki ni komunalni
odpadek in je prevzeta od distributerjev in končnih uporabnikov,
10. količini in vrsti embalažnega materiala iz drugega odstavka 4.
člena te uredbe v prevzeti odpadni embalaži ter masnih deležih tega embalažnega
materiala,
11. količini in masnih deležih embalažnega materiala iz drugega
odstavka 4. člena te uredbe, ki je bil recikliran v material za izdelavo nove
embalaže ali druge namene,
12. količini in masnih deležih embalažnega materiala iz drugega
odstavka 4. člena te uredbe, ki je bil organsko recikliran,
13. količini in masnih deležih embalažnega materiala iz drugega
odstavka 4. člena te uredbe, ki je bil energetsko predelan,
14. količini in masnih deležih embalažnega materiala iz drugega
odstavka 4. člena te uredbe, ki je bil odstranjen, ločeno po postopkih
odstranjevanja,
15. količini in masnih deležih embalažnega materiala iz drugega
odstavka 4. člena te uredbe, ki je bil poslan v druge države članice EU ali
izvožen v tretje države za predelavo ali sežiganje v sežigalnicah z energetsko
izrabo,
16. količini prevzete, predelane in odstranjene odpadne prodajne
embalaže, v katero je bilo embalirano nevarno blago, ločeno po vrstah
embalažnega materiala iz drugega odstavka 4. člena te uredbe in po številki
odpadka, in
17. dejavnostih obveščanja javnosti in končnih uporabnikov.
(3) Ministrstvo od družbe za ravnanje z
odpadno embalažo zahteva dopolnitev poročila o ravnanju z odpadno embalažo, če
ugotovi, da ni izdelano v skladu z zahtevami iz tega člena, če ne vsebuje vseh
zahtevanih podatkov ali iz njega ni razvidno izpolnjevanje zahtev iz te uredbe.
(4) Če družba za ravnanje z odpadno
embalažo ministrstvu zahtevane dopolnitve poročila o ravnanju z odpadno
embalažo ne pošlje v roku, ki ga ministrstvo določi v zahtevi iz prejšnjega
odstavka, se šteje, da poročila ni predložila, o čemer ministrstvo obvesti
pristojnega inšpektorja.
47. člen
(poročilo oseb, ki imajo potrdilo o vpisu
v evidenco individualnih sistemov ravnanja z odpadno embalažo)
(1) Embaler, pridobitelj blaga,
proizvajalec embalaže in pridobitelj embalaže iz 27. člena te uredbe mora
ministrstvu najpozneje do 31. marca tekočega leta predložiti v pisni ali
elektronski obliki poročilo o ravnanju z odpadno embalažo, ki izvira iz
embalaže, ki jo je dal v promet in za katero je ravnanje zagotovil sam, za preteklo
koledarsko leto. Predloga obrazca poročila je dostopna na spletnih straneh
ministrstva.
(2) Poročilo iz prejšnjega odstavka mora
vsebovati podatke o:
1.
osebnem imenu in naslovu oziroma firmi in sedežu,
dejavnosti in matični številki osebe iz prejšnjega odstavka,
2.
količini embalaže in vrstah embalažnega materiala iz
drugega odstavka 4. člena te uredbe v embalaži, ki jo je dal v promet,
3.
količini embalaže in vrstah embalažnega materiala iz
drugega odstavka 4. člena te uredbe v embalaži, ki jo je dal v promet in za
katero je vključen v skupni sistem ravnanja z odpadno embalažo,
4.
količini embalaže in vrstah embalažnega materiala iz
drugega odstavka 4. člena te uredbe v embalaži, ki jo je dal v promet in za
katero sam zagotavlja ravnanje z odpadno embalažo v skladu s 27. členom te
uredbe,
5.
količini, vrstah in masnih deležih embalažnega
materiala iz drugega odstavka 4. člena te uredbe v odpadni embalaži, ki ni
komunalni odpadek in jo je sam prevzel pri končnih uporabnikih v skladu s 27.
členom te uredbe,
6.
količini in masnih deležih embalažnega materiala iz
drugega odstavka 4. člena te uredbe, za katerega je sam zagotovil recikliranje
v material za izdelavo nove embalaže ali druge namene,
7.
količini in masnih deležih embalažnega materiala iz
drugega odstavka 4. člena te uredbe, za katerega je sam zagotovil organsko
recikliranje,
8.
količini in masnih deležih embalažnega materiala iz
drugega odstavka 4. člena te uredbe, za katerega je sam zagotovil energetsko
predelavo,
9.
količini in masnih deležih embalažnega materiala iz
drugega odstavka 4. člena te uredbe, za katerega je sam zagotovil
odstranjevanje, ločeno po postopkih odstranjevanja,
10. količini in masnih deležih embalažnega materiala iz drugega
odstavka 4. člena te uredbe, ki je bil poslan v druge države članice EU ali
izvožen v tretje države za predelavo ali sežiganje v sežigalnicah z energetsko
izrabo, in
11. količini in vrsti prevzete, predelane in odstranjene odpadne
prodajne embalaže, v katero je bilo embalirano nevarno blago, ločeno po vrstah
embalažnega materiala iz drugega odstavka 4. člena te uredbe.
(3) Ministrstvo od osebe iz prvega odstavka
tega člena zahteva dopolnitev poročila o ravnanju z odpadno embalažo, če
ugotovi, da ni izdelano v skladu z zahtevami iz tega člena, če ne vsebuje vseh
zahtevanih podatkov ali iz njega ni razvidno izpolnjevanje zahtev iz te uredbe.
(4) Če oseba iz prejšnjega odstavka
ministrstvu zahtevane dopolnitve poročila o ravnanju z odpadno embalažo ne
pošlje v roku, ki ga ministrstvo določi v zahtevi iz prejšnjega odstavka, se
šteje, da poročila ni predložila, o čemer ministrstvo obvesti pristojnega
inšpektorja.
48. člen
(poročilo končnega uporabnika, ki nima
predhodnega dobavitelja)
(1) Končni uporabnik iz 34. člena te
uredbe, ki nima predhodnega dobavitelja in ki v skladu z 2. točko prvega odstavka
34. člena te uredbe sam zagotavlja ravnanje z odpadno embalažo, ki izvira iz
embalaže, ki jo je sam pridobil ali uvozil za potrebe opravljanja svoje
dejavnosti, mora ministrstvu najpozneje do 31. marca tekočega leta predložiti v
pisni ali elektronski obliki poročilo o ravnanju s to odpadno embalažo za
preteklo koledarsko leto. Predloga obrazca poročila je dostopna na spletnih
straneh ministrstva.
(2) Poročilo iz prejšnjega odstavka mora
vsebovati podatke o:
1.
osebnem imenu in naslovu oziroma firmi in sedežu,
dejavnosti in matični številki končnega uporabnika, ki nima predhodnega
dobavitelja,
2.
količini embalaže in vrstah embalažnega materiala iz
drugega odstavka 4. člena te uredbe v embalaži, ki jo je sam pridobil ali
uvozil,
3.
količini embalaže in vrstah embalažnega materiala iz
drugega odstavka 4. člena te uredbe v embalaži, ki jo je sam pridobil ali
uvozil in za katero je vključen v skupni sistem ravnanja z odpadno embalažo,
4.
količini embalaže in vrstah embalažnega materiala iz
drugega odstavka 4. člena te uredbe v embalaži, ki jo je sam pridobil ali
uvozil in za katero sam zagotavlja ravnanje z odpadno embalažo,
5.
količini, vrstah in masnih deležih embalažnega
materiala iz drugega odstavka 4. člena te uredbe v odpadni embalaži, ki je
nastala po uporabi embalaže iz prejšnje točke,
6.
količini in masnih deležih embalažnega materiala iz
drugega odstavka 4. člena te uredbe, za katerega je sam zagotovil recikliranje
v material za izdelavo nove embalaže ali druge namene,
7.
količini in masnih deležih embalažnega materiala iz
drugega odstavka 4. člena te uredbe, za katerega je sam zagotovil organsko
recikliranje,
8.
količini in masnih deležih embalažnega materiala iz
drugega odstavka 4. člena te uredbe, za katerega je sam zagotovil energetsko
predelavo,
9.
količini in masnih deležih embalažnega materiala iz
drugega odstavka 4. člena te uredbe, za katerega je sam zagotovil
odstranjevanje, ločeno po postopkih odstranjevanja,
10. količini in masnih deležih embalažnega materiala iz drugega
odstavka 4. člena te uredbe, ki je bil poslan v druge države članice EU ali
izvožen v tretje države za predelavo ali sežiganje v sežigalnicah z energetsko
izrabo, in
11. količini in vrsti prevzete, predelane in odstranjene odpadne
prodajne embalaže, v katero je bilo embalirano nevarno blago, ločeno po vrstah embalažnega
materiala iz drugega odstavka 4. člena te uredbe in po številki odpadka.
(3) Ministrstvo od končnega uporabnika, ki
nima predhodnega dobavitelja, zahteva dopolnitev poročila o ravnanju z odpadno embalažo, če ugotovi, da ni
izdelano v skladu z zahtevami iz tega člena, če ne vsebuje vseh zahtevanih
podatkov ali iz njega ni razvidno izpolnjevanje zahtev iz te uredbe.
(4) Če končni uporabnik, ki nima
predhodnega dobavitelja, ministrstvu zahtevane dopolnitve poročila iz prvega
odstavka tega člena ne pošlje v roku, ki ga ministrstvo določi v zahtevi iz
prejšnjega odstavka, se šteje, da poročila ni predložil, o čemer ministrstvo
obvesti pristojnega inšpektorja.
48.a člen
(analiza ravnanja z embalažo in odpadno
embalažo)
(1) Ministrstvo do 31. decembra tekočega
leta pripravi analizo ravnanja z embalažo in odpadno embalažo za preteklo
koledarsko leto in jo najpozneje do 15. januarja naslednjega leta objavi na
svojih spletnih straneh.
(2) Ministrstvo pripravi analizo ravnanja z
embalažo in odpadno embalažo na podlagi:
1.
podatkov iz evidence oseb, ki dajejo embalažo v promet
iz 10.a člena te uredbe,
2.
podatkov iz evidence embalerjev, pridobiteljev
embaliranega blaga in proizvajalcev oziroma pridobiteljev embalaže, ki ni
namenjena embaliranju blaga iz predpisa, ki ureja okoljsko dajatev za
onesnaževanje okolja zaradi nastajanja odpadne embalaže,
3.
poročil iz 46., 47. in 48. člena te uredbe ter
4.
poročil izvirnih povzročiteljev odpadkov o nastalih
odpadkih in ravnanju z njimi, poročil zbiralcev o zbiranju odpadkov in poročil
izvajalcev obdelave o obdelavi odpadkov iz predpisa, ki ureja odpadke, v
katerih so navedene osebe poročale o odpadni embalaži.
(3) V analizi ravnanja z embalažo in
odpadno embalažo so navedeni podatki o:
1.
količini embalaže, dane v promet, ločeno po embalažnih
materialih iz drugega odstavka 4. člena te uredbe,
2.
količini embalaže, ki so jo dali v promet udeleženci v
skupnem sistemu ravnanja z odpadno embalažo, za katero je družba za ravnanje z
odpadno embalažo obračunala storitev ravnanja z odpadno embalažo, ločeno po
embalažnih materialih iz drugega odstavka 4. člena te uredbe in ločeno po
družbah za ravnanje z odpadno embalažo,
3.
količini embalaže, ki so jo dale v promet osebe, ki so
zagotavljale individualne sisteme ravnanja z odpadno embalažo, ločeno po
embalažnih materialih iz drugega odstavka 4. člena te uredbe,
4.
osebnem imenu in naslovu oziroma firmi in sedežu družb
za ravnanje z odpadno embalažo, ki so zagotavljale skupne sisteme ravnanja z
odpadno embalažo,
5.
osebnem imenu in naslovu oziroma firmi in sedežu oseb,
ki so zagotavljale individualne sisteme ravnanja z odpadno embalažo,
6.
zbirnih centrih in zbiralnicah odpadne embalaže iz 43.
člena te uredbe, ločeno po družbah za ravnanje z odpadno embalažo,
7.
količini in deležih odpadne embalaže, ki so jo družbe
za ravnanje z odpadno embalažo prevzele od izvajalcev javne službe, ločeno po
embalažnih materialih iz drugega odstavka 4. člena te uredbe in izvajalcih
javne službe ter ločeno po družbah za ravnanje z odpadno embalažo,
8.
doseganju deležev prevzemanja odpadne embalaže,
določenih v skladu s petim odstavkom 19. člena te uredbe, ločeno po družbah za
ravnanje z odpadno embalažo,
9.
količini odpadne embalaže, ki so jo družbe za ravnanje
z odpadno embalažo prevzele od končnih uporabnikov in distributerjev, ločeno po
embalažnih materialih iz drugega odstavka 4. člena te uredbe in ločeno po
družbah za ravnanje z odpadno embalažo,
10. količini odpadne embalaže, prevzete v okviru individualnih sistemov
ravnanja z odpadno embalažo, ločeno po embalažnih materialih iz drugega odstavka
4. člena te uredbe,
11. količini odpadne embalaže, za katero so družbe za ravnanje z
odpadno embalažo zagotovile recikliranje v material za izdelavo nove embalaže
ali druge namene, organsko recikliranje in energetsko predelavo, ločeno po
embalažnih materialih iz drugega odstavka 4. člena te uredbe in ločeno po
družbah za ravnanje z odpadno embalažo,
12. količini odpadne embalaže, za katero so osebe, ki so zagotavljale
individualne sisteme ravnanja z odpadno embalažo, zagotovile recikliranje v
material za izdelavo nove embalaže ali druge namene, organsko recikliranje in
energetsko predelavo, ločeno po embalažnih materialih iz drugega odstavka 4.
člena te uredbe,
13. količini odpadne embalaže, za katero so družbe za ravnanje z
odpadno embalažo zagotovile odstranjevanje, ločeno po embalažnih materialih iz
drugega odstavka 4. člena te uredbe, ločeno po postopkih odstranjevanja iz
predpisa, ki ureja odpadke, in ločeno po družbah za ravnanje z odpadno
embalažo,
14. količini odpadne embalaže, za katero so osebe, ki so zagotavljale
individualne sisteme ravnanja z odpadno embalažo, zagotovile odstranjevanje,
ločeno po embalažnih materialih iz drugega odstavka 4. člena te uredbe in
ločeno po postopkih odstranjevanja iz predpisa, ki ureja odpadke,
15. količini odpadne embalaže, za katero so družbe za ravnanje z
odpadno embalažo zagotovile obdelavo v drugi državi članici EU ali v tretji
državi v skladu s predpisom, ki ureja pošiljke odpadkov, ločeno po embalažnih
materialih iz drugega odstavka 4. člena te uredbe, ločeno glede na postopek
obdelave iz 11. in 13. točke tega odstavka ter ločeno po družbah za ravnanje z
odpadno embalažo,
16. količini odpadne embalaže, za katero so osebe, ki so zagotavljale
individualne sisteme ravnanja z odpadno embalažo, zagotovile obdelavo v drugi
državi članici EU ali v tretji državi v skladu s predpisom, ki ureja pošiljke
odpadkov, ločeno po embalažnih materialih iz drugega odstavka 4. člena te
uredbe in ločeno glede na postopek obdelave iz 12. in 14. točke tega odstavka,
17. količini zbrane, predelane in odstranjene odpadne embalaže, ki je
nevaren odpadek, ločeno po embalažnih materialih iz drugega odstavka 4. člena
te uredbe in po številki odpadka ter ločeno po postopku obdelave iz predpisa,
ki ureja odpadke,
18. osebnem imenu in naslovu oziroma firmi in sedežu zbiralcev odpadne
embalaže,
19. osebnem imenu in naslovu oziroma firmi in sedežu izvajalcev
obdelave odpadne embalaže, ločeno po postopkih obdelave,
20. izvedenih aktivnostih obveščanja javnosti in končnih uporabnikov,
ločeno po družbah za ravnanje z odpadno embalažo,
21. tarifi za obračunavanje stroškov ravnanja z odpadno embalažo,
ločeno po družbah za ravnanje z odpadno embalažo,
22. prihodkih, odhodkih in stroških družb za ravnanje z odpadno
embalažo, povezanih z ravnanjem z odpadno embalažo, ločeno po teh družbah,
23. masi zbrane, reciklirane, organsko reciklirane, energetsko
predelane in odstranjene odpadne embalaže, ločeno po številkah odpadkov in
postopkih obdelave,
24. masi reciklirane, organsko reciklirane, energetsko predelane in
odstranjene odpadne embalaže, poslane v obdelavo v druge države članice EU in
tretje države, ločeno po številkah odpadkov in postopkih obdelave.
(4) Če iz podatkov iz prejšnjega odstavka
izhaja, da eden ali več ciljev iz prvega odstavka 22. člena te uredbe ni
dosežen, se v analizi ravnanja z embalažo in odpadno embalažo navedejo glavni
razlogi za njihovo nedoseganje ter ukrepi, ki so predvideni za zagotovitev
spoštovanja teh ciljnih deležev.
49. člen
(črtan)
7. KOMISIJA ZA EMBALAŽO IN ODPADNO EMBALAŽO
(črtano)
50. člen
(črtan)
8. POŠILJANJE POROČIL EVROPSKI KOMISIJI
51. člen
(poročanje Evropski komisiji)
(1) Ministrstvo mora vsaka tri leta
poslati Evropski komisiji informacije o izvajanju Direktive 94/62/ES v obliki
področnega poročila v skladu z določbo 17. člena Direktive 94/62/ES in
določbo 5. člena Direktive Sveta z dne 23. decembra 1991 o
standardiziranju in racionaliziranju poročil o izvajanju določenih direktiv, ki
se nanašajo na okolje (91/692/EGS) (UL L št. 377 z dne 31. 12. 1991, str.
48), zadnjič spremenjene z Uredbo (ES) št. 1882/2003
Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. septembra 2003 o prilagoditvi določb
glede odborov, ki pomagajo Komisiji pri uresničevanju njenih izvedbenih
pooblastil, predvidenih aktih, za katere se uporablja postopek iz člena 251
Pogodbe ES, Sklepu Sveta 1999/468/ES (UL L št. 284 z dne 31. 10. 2003, str. 1).
(2) Ministrstvo pošlje Evropski
komisiji za vsako leto v elektronski obliki podatke o ravnanju z odpadno
embalažo v skladu z 12. členom Direktive 94/62/ES in Odločbo 2005/270/ES, najpozneje 18 mesecev
po koncu vsakega koledarskega leta.
(3) Ministrstvo v poročilo iz prejšnjega
odstavka vključi tudi podatke o potrošnji lahkih plastičnih nosilnih vrečk v
skladu s 4. členom Direktive 94/62/ES in Izvedbenim sklepom 2018/896/EU.
Število plastičnih nosilnih vrečk, danih v promet v posameznem koledarskem
letu, ministrstvo izračuna iz podatkov o plastičnih nosilnih vrečkah, ki jih
proizvajalci in pridobitelji teh vrečk sporočajo Finančni upravi Republike
Slovenije v skladu s predpisom, ki ureja okoljsko dajatev za onesnaževanje
okolja zaradi nastajanja odpadne embalaže.
(4) Za pripravo poročila iz drugega
odstavka tega člena ministrstvo uporabi podatke iz 10.a, 10.d, 46., 47. in 48.
člena te uredbe, podatke o embalaži, dani v promet, iz predpisa, ki ureja
okoljsko dajatev za onesnaževanje okolja zaradi nastajanja odpadne embalaže,
ter podatke o nastali, zbrani in obdelani odpadni embalaži iz predpisa, ki
ureja odpadke.
(5) Podatke
iz drugega odstavka tega člena je treba predložiti
skupaj z opisom zbiranja podatkov in osnovnimi značilnostmi evidenc, iz katerih
so podatki pridobljeni. Opis zbiranja podatkov vključuje zlasti ocene,
uporabljene pri izračunavanju količin in deležev predelane in reciklirane
odpadne embalaže ter deležev ponovne uporabe.
(6) Ministrstvo
skupaj s podatki iz prvega odstavka tega člena pošlje Evropski komisiji
tudi podatke o izpolnjevanju zahtev v zvezi z dovoljenimi
koncentracijami težkih kovin, prisotnih v embalaži, ki je bila dana v promet v
RS v skladu z Odločbo 2001/171/ES in Odločbo 2009/292/ES, ter s podatki o količinah odpadne embalaže, ki se šteje za
nevarni odpadek zaradi onesnaženja z vsebino blaga, kadar ni primerna za
nadaljnjo predelavo.
(7) Za namene
poročanja iz prvega in drugega odstavka tega člena
ministrstvo vodi zbirko podatkov o embalaži in odpadni embalaži v obliki iz
preglednic iz Odločbe 2005/270/ES.
(8) Ministrstvo po
predložitvi Evropski komisiji objavi poročila in podatke iz
tega člena na svojih spletnih straneh.
9. NADZOR
52. člen
(inšpektorji)
(1) Nadzor nad izvajanjem te uredbe
opravljajo inšpektorji, pristojni za varstvo okolja.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek
opravljajo nadzor nad izvajanjem prvega, drugega, tretjega in petega odstavka
10.e člena te uredbe tudi tržni inšpektorji.
10. KAZENSKE DOLOČBE
53. člen
(prekrški)
(1) Z globo 4.000 eurov se za prekršek
kaznuje proizvajalec embalaže, ki je pravna oseba ali samostojni podjetnik
posameznik, če:
1.
uporabi sam za embaliranje blaga ali da v promet
zaradi embaliranja blaga embalažo, ki ne izpolnjuje vseh zahtev iz te uredbe (prvi
odstavek 6. člena),
2.
za označevanje embalaže zaradi prepoznavanja
embalažnega materiala ne uporabi sistema prepoznavanja embalažnega materiala iz
Odločbe 97/129/ES (peti odstavek 6. člena),
3.
oznake za prepoznavanje embalažnega materiala ne
namesti na embalažo ali na etiketo, pritrjeno na embalažo, ali jo namesti tako,
da ni jasno vidna, dobro čitljiva, trajna in obstojna tudi po odprtju embalaže
(sedmi odstavek 6. člena),
4.
proizvaja embalažo s celotno koncentracijo težkih
kovin v embalaži ali embalažnem materialu več kot 0,01 % (m/m), pa ne gre za
embalažo, ki je v celoti narejena iz svinčevega kristalnega stekla (prvi
odstavek 7. člena),
5.
za embalažo, ki jo da v promet zaradi embaliranja
blaga, ne zagotovi, da je ugotavljanje koncentracije težkih kovin v embalažnem
materialu izvedeno s preskusnimi metodami, katerih rezultati so enakovredni
rezultatom preskusnih metod, določenih v standardu SIST EN 13427 (drugi
odstavek 7. člena),
6.
je med proizvodnim procesom v stekleno embalažo
namerno dodajal težke kovine, tako da je koncentracija težkih kovin večja od
0,01 % (m/m), to preseganje pa ni nastalo samo zaradi dodajanja recikliranega
materiala (tretji odstavek 7. člena),
7.
ne zagotavlja rednih mesečnih kontrol meritev
koncentracije težkih kovin za posamezno peč za proizvodnjo stekla ali
ministrstvu v predpisanem roku ne posreduje poročila o izmerjenih vrednostih
koncentracije težkih kovin, kadar vsaj ena od izmerjenih vrednosti presega
0,02 % (m/m), ali poročilo ne vsebuje vseh predpisanih podatkov (četrti
odstavek 7. člena),
8.
ministrstvu na zahtevo ne predloži na vpogled
dokumentacije o uporabljenih preskusnih metodah in rezultatih meritev iz
drugega odstavka 7. člena te uredbe (šesti odstavek 7. člena),
9.
za embalažo, ki jo proizvaja, nima izjave o skladnosti
(prvi odstavek 8. člena),
10. za embalažo, ki jo proizvaja, nima dokumentacije o izpolnjevanju
zahtev iz 6., 7. in 10. člena te uredbe (drugi odstavek 8. člena),
11. ne zagotovi, da je izjava o skladnosti dostopna embalerju in
trgovcu, ki embalažo dobavlja embalerju, ali da pristojnemu inšpektorju ali
ministrstvu na zahtevo ne predloži dokumentacije o izpolnjevanju zahtev iz 6.,
7. in 10. člena te uredbe (četrti odstavek 8. člena),
12. je proizvajalec plastičnih zabojev ali plastičnih palet, v katerih
je koncentracija težkih kovin v embalažnem materialu več kot 0,01 % (m/m), pa
te embalaže ne izdeluje v nadzorovanem postopku recikliranja odpadne embalaže v
skladu z zahtevami iz drugega odstavka 10. člena te uredbe,
13. med proizvodnjo plastičnih zabojev ali plastičnih palet, ki se uporabljajo
v nadzorovanem postopku recikliranja odpadne embalaže, namerno dodaja težke
kovine kot element, pa ne gre za naključno prisotnost kateregakoli od teh
elementov (tretji odstavek 10. člena),
14. ministrstvu ne sporoči podatkov iz 1. in 2. točke drugega odstavka
10.a člena te uredbe na predpisan način ali v predpisanem roku (tretji odstavek
10.a člena),
15. ministrstvu ne sporoči spremembe dejavnosti iz 2. točke drugega
odstavka 10.a člena te uredbe ali prenehanja opravljanja te dejavnosti v
predpisanem roku (četrti odstavek 10.a člena),
16. ne vodi evidence o dajanju embalaže v promet ali je ne vodi na
predpisan način (prvi odstavek 10.b člena),
17. ministrstvu ne sporoči podatkov iz prvega odstavka 10.c člena te
uredbe na predpisan način ali v predpisanem roku (prvi odstavek 10.c člena),
18. ministrstvu ne sporoči podatkov o dajanju embalaže v promet za
tisto količino embalaže, ki je enaka količini nove embalaže, vključene v
nadzorovano kroženje vračljive embalaže, ali s katero se je nadomestila
embalaža, ki se je po uporabi zavrgla oziroma se po uporabi ni vrnila v
nadzorovano kroženje vračljive embalaže (tretji odstavek 10.c člena),
19. za letno količino embalaže, ki jo da v promet ali jo sam uporabi,
ne šteje celotne količine embalaže, ki jo proizvede, pridobi ali jo sam uporabi
zaradi embaliranja blaga v posameznem koledarskem letu, kadar je hkrati tudi
pridobitelj blaga, pridobitelj embalaže ali embaler (četrti odstavek 10.c
člena),
20.
za embalažo, ki ni namenjena embalerjem iz prve
alineje prvega odstavka 25. člena te uredbe in jo daje v promet ali jo sam
uporablja, delno ali v celoti ne plača predpisanih stroškov ravnanja z odpadno
embalažo (prvi odstavek 25. člena),
21.
za embalažo iz točke 2.1 in točke 3.1 priloge 1
te uredbe, ki ni namenjena embalerjem iz prve alineje prvega odstavka 25. člena
te uredbe in jo daje v promet ali jo sam uporablja, ne izpolnjuje svojih
obveznosti, tudi če je na tej embalaži oznaka blagovne znamke druge osebe
(drugi odstavek 25. člena),
22.
za embalažo, ki ni namenjena embalerjem iz prve
alineje prvega odstavka 25. člena te uredbe in jo daje v promet ali jo sam
uporablja, ne zagotavlja ravnanja z odpadno embalažo na način iz prvega
odstavka 26. člena te uredbe ali na način iz 27. člena te uredbe,
23.
svojih kupcev ob dobavi ne obvešča na primeren
način o vključitvi v skupni sistem ravnanja z odpadno embalažo (prvi odstavek
26. člena),
24.
za odpadno embalažo, za katero zagotavlja
ravnanje na način iz 27. člena te uredbe, ki jo sam prevzame ali zbere v
posameznem koledarskem letu, ne zagotovi ponovne uporabe, predelave ali
odstranjevanja najpozneje do konca naslednjega koledarskega leta, ali pa ne
doseže okoljskih ciljev iz prvega odstavka 22. člena te uredbe (prvi odstavek
32. člena),
25.
družbi za ravnanje z odpadno embalažo ne
plačuje stroškov za ravnanje z odpadno embalažo, ki se kljub vzpostavitvi
individualnega sistema ravnanja z odpadno embalažo še pojavlja v skupnem
sistemu ravnanja z odpadno embalažo (drugi odstavek 32. člena),
26.
z obvestilom na embalaži, ki jo daje v promet,
ali na drug način ne seznanja končnega uporabnika z možnostjo brezplačne oddaje
odpadne embalaže, za katero zagotavlja ravnanje na način iz 27. člena te
uredbe, zadnjemu dobavitelju neposredno ob dobavi ali prevzemu ali pozneje na
za to določenem mestu (33. člen),
27.
kot proizvajalec embalaže iz drugega odstavka
36. člena te uredbe ne zagotavlja predpisanega ravnanja z odpadno embalažo, ker
letna količina embalaže ne presega 15.000 kg (36. člen),
28.
kot proizvajalec embalaže, ki kot vračljiva
embalaža kroži v nadzorovanem kroženju vračljive embalaže, s to embalažo ravna
v nasprotju z določbo drugega odstavka 38. člena te uredbe,
29.
ministrstvu ne predloži poročila o ravnanju z
odpadno embalažo na predpisan način ali v predpisanem roku, če zagotavlja
ravnanje z odpadno embalažo na način iz 27. člena te uredbe (prvi odstavek 47.
člena),
30.
v poročilu o ravnanju z odpadno embalažo iz
prvega odstavka 47. člena te uredbe ne navede vseh podatkov iz drugega odstavka
47. člena te uredbe,
31.
ne dopolni poročila o ravnanju z odpadno
embalažo iz prvega odstavka 47. člena te uredbe, če ministrstvo to zahteva v
skladu s tretjim odstavkom 47. člena te uredbe, ali pa ga ne dopolni v roku, ki
ga določi ministrstvo v skladu s četrtim odstavkom 47. člena te uredbe.
(2) Z globo 4.000 eurov se za prekršek
kaznuje pridobitelj embalaže, ki je pravna oseba ali samostojni podjetnik
posameznik, če:
1.
uporabi sam za embaliranje blaga ali da v promet
zaradi embaliranja blaga embalažo, ki ne izpolnjuje vseh zahtev iz te uredbe
(prvi odstavek 6. člena),
2.
pridobljeno ali uvoženo embalažo, ki je označena
zaradi prepoznavanja embalažnega materiala, uporabi sam za embaliranje blaga
ali jo da v promet zaradi embaliranja blaga, embalaža pa ni označena v skladu z
določbo petega odstavka 6. člena te uredbe (šesti odstavek 6. člena),
3.
pridobi ali uvozi embalažo, na kateri oznaka, ki je
namenjena prepoznavanju embalažnega materiala, ni nameščena na sami embalaži
ali na etiketi, pritrjeni na embalažo, ali je oznaka nameščena tako, da ni
jasno vidna, dobro čitljiva, trajna in obstojna tudi po odprtju embalaže (sedmi
odstavek 6. člena),
4.
zaradi dajanja v promet uvaža iz tretjih držav, razen
držav v okviru EGP, embalažo s celotno koncentracijo težkih kovin v embalaži
ali embalažnem materialu več kot 0,01 % (m/m), pa ne gre za embalažo, ki je v
celoti narejena iz svinčevega kristalnega stekla (prvi odstavek 7. člena),
5.
ministrstvu ne posreduje poročila iz četrtega odstavka
7. člena te uredbe, če gre za pridobitelja embalaže iz tretjega odstavka 7.
člena te uredbe iz tretjih držav, razen držav v okviru EGP (peti odstavek 7.
člena),
6.
za embalažo, ki jo uvaža iz tretjih držav, razen držav
v okviru EGP, nima izjave o skladnosti (prvi odstavek 8. člena),
7.
za embalažo iz prvega odstavka 8. člena te uredbe od
proizvajalca embalaže v državi izvora embalaže ne pridobi dokumentacije o
izpolnjevanju zahtev iz 6., 7. in 10. člena te uredbe (tretji odstavek 8.
člena),
8.
ne zagotovi, da je izjava o skladnosti dostopna
embalerju in trgovcu, ki embalažo dobavlja embalerju, ali da pristojnemu
inšpektorju ali ministrstvu na zahtevo ne predloži dokumentacije o
izpolnjevanju zahtev iz 6., 7. in 10. člena te uredbe (četrti odstavek 8.
člena),
9.
ministrstvu ne sporoči podatkov iz 1. in 2. točke
drugega odstavka 10.a člena te uredbe na predpisan način ali v predpisanem roku
(tretji odstavek 10.a člena),
10. ministrstvu ne sporoči spremembe dejavnosti iz 2. točke drugega
odstavka 10.a člena te uredbe ali prenehanja opravljanja te dejavnosti v
predpisanem roku (četrti odstavek 10.a člena),
11. ne vodi evidence o dajanju embalaže v promet ali je ne vodi na
predpisan način (prvi odstavek 10.b člena),
12. ministrstvu ne sporoči podatkov iz prvega odstavka 10.c člena te
uredbe na predpisan način ali v predpisanem roku (prvi odstavek 10.c člena),
13. ministrstvu ne sporoči podatkov o dajanju embalaže v promet za tisto
količino embalaže, ki je enaka količini nove embalaže, vključene v nadzorovano
kroženje vračljive embalaže, ali s katero se je nadomestila embalaža, ki se je
po uporabi zavrgla oziroma se po uporabi ni vrnila v nadzorovano kroženje
vračljive embalaže (tretji odstavek 10.c člena),
14. za letno količino embalaže, ki jo da v promet ali jo sam uporabi,
ne šteje celotne količine embalaže, ki jo pridobi, proizvede ali jo sam uporabi
zaradi embaliranja blaga v posameznem koledarskem letu, kadar je hkrati tudi
pridobitelj blaga, proizvajalec embalaže ali embaler (četrti odstavek 10.c
člena),
15. za embalažo, ki ni namenjena embalerjem iz prve alineje prvega
odstavka 25. člena te uredbe in jo daje v promet ali jo sam uporablja, delno
ali v celoti ne plača predpisanih stroškov ravnanja z odpadno embalažo (prvi
odstavek 25. člena),
16. za embalažo iz točke 2.1 in točke 3.1 priloge 1 te uredbe, ki ni
namenjena embalerjem iz prve alineje prvega odstavka 25. člena te uredbe in jo
daje v promet ali jo sam uporablja, ne izpolnjuje svojih obveznosti, tudi če je
na tej embalaži oznaka blagovne znamke druge osebe (drugi odstavek 25. člena),
17. za embalažo, ki ni namenjena embalerjem iz prve alineje prvega
odstavka 25. člena te uredbe in jo daje v promet ali jo sam uporablja, ne
zagotavlja ravnanja z odpadno embalažo na način iz prvega odstavka 26. člena te
uredbe ali na način iz 27. člena te uredbe,
18. svojih kupcev ob dobavi ne obvešča na primeren način o vključitvi v
skupni sistem ravnanja z odpadno embalažo (prvi odstavek 26. člena),
19. za odpadno embalažo, za katero zagotavlja ravnanje na način iz 27.
člena te uredbe, ki jo sam prevzame ali zbere v posameznem koledarskem letu, ne
zagotovi ponovne uporabe, predelave ali odstranjevanja najpozneje do konca
naslednjega koledarskega leta, ali pa ne doseže okoljskih ciljev iz prvega
odstavka 22. člena te uredbe (prvi odstavek 32. člena),
20. družbi za ravnanje z odpadno embalažo ne plačuje stroškov za
ravnanje z odpadno embalažo, ki se kljub vzpostavitvi individualnega sistema
ravnanja z odpadno embalažo še pojavlja v skupnem sistemu ravnanja z odpadno
embalažo (drugi odstavek 32. člena),
21.
z obvestilom na embalaži, ki jo daje v promet,
ali na drug način ne seznanja končnega uporabnika z možnostjo brezplačne oddaje
odpadne embalaže, za katero zagotavlja ravnanje na način iz 27. člena te
uredbe, zadnjemu dobavitelju neposredno
ob dobavi ali prevzemu ali pozneje na za to določenem mestu (33. člen),
22.
kot končni uporabnik, ki nima predhodnega
dobavitelja, ne sklene pogodbe z družbo za ravnanje z odpadno embalažo ali nima
potrdila o vpisu v evidenco individualnih sistemov ravnanja z odpadno embalažo
(prvi odstavek 34. člena),
23.
kot končni uporabnik iz 1. točke prvega
odstavka 34. člena te uredbe ravna v nasprotju z drugim odstavkom 34. člena te
uredbe,
24.
kot končni uporabnik iz 2. točke prvega
odstavka 34. člena te uredbe ravna v nasprotju s tretjim odstavkom 34. člena te
uredbe,
25.
kot pridobitelj embalaže iz drugega odstavka
36. člena te uredbe ne zagotavlja predpisanega ravnanja z odpadno embalažo, ker
letna količina embalaže ne presega 15.000 kg (36. člen),
26.
kot pridobitelj embalaže, ki kot vračljiva
embalaža kroži v nadzorovanem kroženju vračljive embalaže, s to embalažo ravna
v nasprotju z določbo drugega odstavka 38. člena te uredbe,
27.
ministrstvu ne predloži poročila o ravnanju z
odpadno embalažo na predpisan način ali v predpisanem roku, če zagotavlja
ravnanje z odpadno embalažo na način iz 27. člena te uredbe (prvi odstavek 47.
člena),
28.
v poročilu o ravnanju z odpadno embalažo iz
prvega odstavka 47. člena te uredbe ne navede vseh podatkov iz drugega odstavka
47. člena te uredbe,
29.
ne dopolni poročila o ravnanju z odpadno
embalažo iz prvega odstavka 47. člena, če ministrstvo to zahteva v skladu s
tretjim odstavkom 47. člena te uredbe, ali pa ga ne dopolni v roku, ki ga določi
ministrstvo v skladu s četrtim odstavkom 47. člena te uredbe,
30.
kot končni uporabnik, ki nima predhodnega
dobavitelja, ministrstvu ne predloži poročila o ravnanju z odpadno embalažo na
predpisan način ali v predpisanem roku (prvi odstavek 48. člena),
31.
v poročilu o ravnanju z odpadno embalažo iz
prvega odstavka 48. člena te uredbe ne navede vseh podatkov iz drugega odstavka
48. člena te uredbe,
32.
ne dopolni poročila o ravnanju z odpadno
embalažo iz prvega odstavka 48. člena, če ministrstvo to zahteva v skladu s
tretjim odstavkom 48. člena te uredbe, ali pa ga ne dopolni v roku, ki ga
določi ministrstvo v skladu s četrtim odstavkom 48. člena te uredbe.
(3) Z globo 4.000 eurov se za prekršek
kaznuje embaler, ki je pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, če:
1.
za označevanje embalaže zaradi prepoznavanja
embalažnega materiala ne uporabi sistema prepoznavanja embalažnega materiala iz
Odločbe 97/129/ES (peti odstavek 6. člena),
2.
oznake za prepoznavanje embalažnega materiala
ne namesti na embalažo ali na etiketo, pritrjeno na embalažo, ali jo namesti
tako, da ni jasno vidna, dobro čitljiva, trajna in obstojna tudi po odprtju
embalaže (sedmi odstavek 6. člena),
3.
za embaliranje blaga uporablja embalažo, za
katero ni pridobil izjave o skladnosti iz prvega odstavka 8. člena te uredbe
(prvi odstavek 9. člena),
4.
kopije izjave o skladnosti ne predloži
pristojnemu inšpektorju na njegovo zahtevo (drugi odstavek 9. člena),
5.
da v promet plastični zaboj ali plastično
paleto s koncentracijo težkih kovin v embalažnem materialu več kot 0,01 % (m/m)
ali pa jo da v promet v sistemu zaprtega kroženja vračljive embalaže in ta
vrednost koncentracije ni presežena samo zaradi dodajanja recikliranega
materiala (prvi odstavek 10. člena),
6.
med distribucijo plastičnih zabojev ali
plastičnih palet, ki se uporabljajo v nadzorovanem postopku recikliranja
odpadne embalaže, namerno dodaja težke kovine kot element, pa ne gre za
naključno prisotnost kateregakoli od teh elementov (tretji odstavek 10. člena),
7.
za sodelovanje v sistemu zaprtega kroženja
vračljive embalaže iz prvega odstavka 10. člena te uredbe nima
okoljevarstvenega dovoljenja (četrti odstavek 10. člena),
8.
za embalažo, ki je dana v promet v sistemu
zaprtega kroženja vračljive embalaže, ne zagotavlja vseh ravnanj, določenih v
sedmem odstavku 10. člena te uredbe,
9.
ministrstvu ne sporoči podatkov iz 1. in 2.
točke drugega odstavka 10.a člena te uredbe na predpisan način ali v
predpisanem roku (tretji odstavek 10.a člena),
10.
ministrstvu ne sporoči spremembe dejavnosti iz
2. točke drugega odstavka 10.a člena te uredbe ali prenehanja opravljanja te
dejavnosti v predpisanem roku (četrti odstavek 10.a člena),
11.
ne vodi evidence o dajanju embalaže v promet
ali je ne vodi na predpisan način (prvi odstavek 10.b člena),
12.
ministrstvu ne sporoči podatkov iz prvega
odstavka 10.c člena te uredbe na predpisan način ali v predpisanem roku (prvi
odstavek 10.c člena),
13.
ministrstvu ne sporoči podatkov o dajanju
embalaže v promet za tisto količino embalaže, ki je enaka količini nove
embalaže, vključene v nadzorovano kroženje vračljive embalaže, ali s katero se
je nadomestila embalaža, ki se je po uporabi zavrgla oziroma se po uporabi ni
vrnila v nadzorovano kroženje vračljive embalaže (tretji odstavek 10.c člena),
14.
za letno količino embalaže, ki jo da v promet
ali jo sam uporabi, ne šteje celotne količine embalaže, ki jo sam uporabi
zaradi embaliranja blaga, proizvede ali pridobi v posameznem koledarskem letu,
kadar je hkrati tudi proizvajalec embalaže, pridobitelj embalaže ali
pridobitelj blaga (četrti odstavek 10.c člena),
15.
delno ali v celoti ne plača predpisanih
stroškov ravnanja z odpadno embalažo za embalažo, v katero je embalirano blago,
ki ga sam uporabi kot končni uporabnik embaliranega blaga ali ga daje v promet,
(prvi odstavek 25. člena),
16.
za embalažo, v katero je embalirano blago, ki
ga sam uporabi kot končni uporabnik embaliranega blaga ali ga daje v promet, ne
zagotavlja ravnanja z odpadno embalažo na način iz prvega odstavka 26. člena te
uredbe ali na način iz 27. člena te uredbe,
17.
svojih kupcev ob dobavi ne obvešča na primeren
način o vključitvi v skupni sistem ravnanja z odpadno embalažo (prvi odstavek
26. člena),
18.
za odpadno embalažo, za katero zagotavlja
ravnanje na način iz 27. člena te uredbe, ki jo sam prevzame ali zbere v
posameznem koledarskem letu, ne zagotovi ponovne uporabe, predelave ali
odstranjevanja najpozneje do konca naslednjega koledarskega leta, ali pa ne
doseže okoljskih ciljev iz prvega odstavka 22. člena te uredbe (prvi odstavek
32. člena),
19.
družbi za ravnanje z odpadno embalažo ne
plačuje stroškov za ravnanje z odpadno embalažo, ki se kljub vzpostavitvi
individualnega sistema ravnanja z odpadno embalažo še pojavlja v skupnem
sistemu ravnanja z odpadno embalažo (drugi odstavek 32. člena),
20.
z obvestilom na embalaži, ki jo daje v promet,
ali na drug način ne seznanja končnega uporabnika z možnostjo brezplačne oddaje
odpadne embalaže, za katero zagotavlja ravnanje na način iz 27. člena te
uredbe, zadnjemu dobavitelju neposredno ob dobavi ali prevzemu ali pozneje na
za to določenem mestu (33. člen),
21.
kot embaler, ki za embaliranje blaga uporablja
embalažo iz drugega odstavka 36. člena te uredbe, ne zagotavlja predpisanega
ravnanja z odpadno embalažo, ker letna količina embalaže ne presega 15.000 kg
(36. člen),
22.
kot embaler, ki za embaliranje blaga uporablja
embalažo, ki kot vračljiva embalaža kroži v nadzorovanem kroženju vračljive
embalaže, s to embalažo ravna v nasprotju z določbo drugega odstavka 38. člena
te uredbe,
23.
ministrstvu ne predloži poročila o ravnanju z
odpadno embalažo na predpisan način ali v predpisanem roku, če zagotavlja
ravnanje z odpadno embalažo na način iz 27. člena te uredbe (prvi odstavek 47.
člena),
24.
v poročilu o ravnanju z odpadno embalažo iz
prvega odstavka 47. člena te uredbe ne navede vseh podatkov iz drugega odstavka
47. člena te uredbe,
25.
ne dopolni poročila o ravnanju z odpadno
embalažo iz prvega odstavka 47. člena te uredbe, če ministrstvo to zahteva v
skladu s tretjim odstavkom 47. člena te uredbe, ali pa ga ne dopolni v roku, ki
ga določi ministrstvo v skladu s četrtim odstavkom 47. člena te uredbe.
(4) Z globo 4.000 eurov se za prekršek
kaznuje pridobitelj blaga, ki je pravna oseba ali samostojni podjetnik
posameznik, če:
1.
ne izpolnjuje obveznosti iz 10. člena te
uredbe, kadar niti embaler blaga, embaliranega v plastične zaboje ali plastične
palete, ki se uporabljajo v sistemu zaprtega kroženja vračljive embalaže, niti
njegov pooblaščeni zastopnik nimata sedeža v RS (sedmi odstavek 10. člena),
2.
ministrstvu ne sporoči podatkov iz 1. in 2.
točke drugega odstavka 10.a člena te uredbe na predpisan način ali v
predpisanem roku (tretji odstavek 10.a člena),
3.
ministrstvu ne sporoči spremembe dejavnosti iz
2. točke drugega odstavka 10.a člena te uredbe ali prenehanja opravljanja te
dejavnosti v predpisanem roku (četrti odstavek 10.a člena),
4.
ne vodi evidence o dajanju embalaže v promet
ali je ne vodi na predpisan način (prvi odstavek 10.b člena),
5.
ministrstvu ne sporoči podatkov iz prvega
odstavka 10.c člena te uredbe na predpisan način ali v predpisanem roku (prvi
odstavek 10.c člena),
6.
ministrstvu ne sporoči podatkov o dajanju
embalaže v promet za tisto količino embalaže, ki je enaka količini nove
embalaže, vključene v nadzorovano kroženje vračljive embalaže, ali s katero se
je nadomestila embalaža, ki se je po uporabi zavrgla oziroma se po uporabi ni
vrnila v nadzorovano kroženje vračljive embalaže (tretji odstavek 10.c člena),
7.
za letno količino embalaže, ki jo da v promet
ali jo sam uporabi, ne šteje celotne količine embalaže, ki jo pridobi,
proizvede ali jo sam uporabi zaradi embaliranja blaga v posameznem koledarskem
letu, kadar je hkrati tudi pridobitelj embalaže, proizvajalec embalaže ali
embaler (četrti odstavek 10.c člena),
8.
za embalažo, v katero je embalirano blago, ki
ga sam uporabi kot končni uporabnik embaliranega blaga ali ga daje v promet,
delno ali v celoti ne plača predpisanih stroškov ravnanja z odpadno embalažo
(prvi odstavek 25. člena),
9.
za embalažo, v katero je embalirano blago, ki
ga sam uporabi kot končni uporabnik embaliranega blaga ali ga daje v promet, ne
zagotavlja ravnanja z odpadno embalažo na način iz prvega odstavka 26. člena te
uredbe ali na način iz 27. člena te uredbe,
10.
svojih kupcev ob dobavi ne obvešča na primeren
način o vključitvi v skupni sistem ravnanja z odpadno embalažo (prvi odstavek
26. člena),
11.
za odpadno embalažo, za katero zagotavlja
ravnanje na način iz 27. člena te uredbe, ki jo sam prevzame ali zbere v
posameznem koledarskem letu, ne zagotovi ponovne uporabe, predelave ali
odstranjevanja najpozneje do konca naslednjega koledarskega leta, ali pa ne doseže
okoljskih ciljev iz prvega odstavka 22. člena te uredbe (prvi odstavek 32.
člena),
12.
družbi za ravnanje z odpadno embalažo ne
plačuje stroškov za ravnanje z odpadno embalažo, ki se kljub vzpostavitvi
individualnega sistema ravnanja z odpadno embalažo še pojavlja v skupnem
sistemu ravnanja z odpadno embalažo (drugi odstavek 32. člena),
13.
z obvestilom na embalaži, ki jo daje v promet,
ali na drug način ne seznanja končnega uporabnika z možnostjo brezplačne oddaje
odpadne embalaže, za katero zagotavlja ravnanje na način iz 27. člena te
uredbe, zadnjemu dobavitelju neposredno ob dobavi ali prevzemu ali pozneje na
za to določenem mestu (33. člen),
14.
kot končni uporabnik, ki nima predhodnega
dobavitelja, ne sklene pogodbe z družbo za ravnanje z odpadno embalažo ali nima
potrdila o vpisu v evidenco individualnih sistemov ravnanja z odpadno embalažo
(prvi odstavek 34. člena),
15.
kot končni uporabnik iz 1. točke prvega
odstavka 34. člena te uredbe ravna v nasprotju z drugim odstavkom 34. člena te
uredbe,
16.
kot končni uporabnik iz 2. točke prvega
odstavka 34. člena te uredbe ravna v nasprotju s tretjim odstavkom 34. člena te
uredbe,
17.
kot pridobitelj blaga, embaliranega v embalažo
iz drugega odstavka 36. člena te uredbe, ne zagotavlja predpisanega ravnanja z
odpadno embalažo, ker letna količina embalaže ne presega 15.000 kg (36. člen),
18.
kot pridobitelj blaga, embaliranega v embalažo,
ki kot vračljiva embalaža kroži v nadzorovanem kroženju vračljive embalaže, s
to embalažo ravna v nasprotju z določbo drugega odstavka 38. člena te uredbe,
19.
ministrstvu ne predloži poročila o ravnanju z
odpadno embalažo na predpisan način ali v predpisanem roku, če zagotavlja
ravnanje z odpadno embalažo na način iz 27. člena te uredbe (prvi odstavek 47.
člena),
20.
v poročilu o ravnanju z odpadno embalažo iz
prvega odstavka 47. člena te uredbe ne navede vseh podatkov iz drugega odstavka
47. člena te uredbe,
21.
ne dopolni poročila o ravnanju z odpadno
embalažo iz prvega odstavka 47. člena te uredbe, če ministrstvo to zahteva v
skladu s tretjim odstavkom 47. člena te uredbe, ali pa ga ne dopolni v roku, ki
ga določi ministrstvo v skladu s četrtim odstavkom 47. člena te uredbe,
22.
kot končni uporabnik, ki nima predhodnega
dobavitelja, ministrstvu ne predloži poročila o ravnanju z odpadno embalažo na
predpisan način ali v predpisanem roku (prvi odstavek 48. člena),
23.
v poročilu o ravnanju z odpadno embalažo iz
prvega odstavka 48. člena te uredbe ne navede vseh podatkov iz drugega odstavka
48. člena te uredbe,
24.
ne dopolni poročila o ravnanju z odpadno
embalažo iz prvega odstavka 48. člena te uredbe, če ministrstvo to zahteva v
skladu s tretjim odstavkom 48. člena te uredbe, ali pa ga ne dopolni v roku, ki
ga določi ministrstvo v skladu s četrtim odstavkom 48. člena te uredbe.
(5) Z globo 1.200 eurov se za prekršek
kaznuje distributer, ki je pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik,
če:
1.
ne vodi evidence iz prvega odstavka 10.d člena te
uredbe, čeprav potrošnikom prodaja zelo lahke plastične nosilne vrečke,
namenjene za primarno embalažo živil, ki niso predpakirana, kot nosilne vrečke
za živila, ki so predpakirana, ali kot nosilne vrečke za neživilske proizvode,
2.
ministrstvu ne predloži podatkov o številu vrečk iz
prvega odstavka 10.d člena te uredbe na predpisan način ali v predpisanem roku
(drugi odstavek 10.d člena),
3.
ne zagotovi, da plastične nosilne vrečke potrošnikom
niso na voljo brezplačno na prodajnem mestu blaga ali izdelkov (prvi odstavek
10.e člena),
4.
prodajnega mesta ali mesta ponudbe plastičnih nosilnih
vrečk ne opremi na predpisan način s cenami vrečk (drugi odstavek 10.e člena),
5.
potrošnikom omogoča, da brezplačno zamenjajo odpadne
plastične nosilne vrečke, ki so jih kupili pri njem, za enake nove plastične
nosilne vrečke, pa jih o tem na prodajnem mestu ne obvešča s pisnim obvestilom
(tretji odstavek 10.e člena),
6.
za odpadne plastične nosilne vrečke, ki jih prevzame v
skladu s tretjim odstavkom 10.e člena te uredbe, ne izpolnjuje zahtev iz 24.
člena te uredbe (četrti odstavek 10.e člena),
7.
so potrošnikom na prodajnem mestu blaga ali izdelkov
brezplačno na voljo zelo lahke plastične nosilne vrečke, namenjene za primarno
embalažo živil, ki niso predpakirana, pa jih o tem ne obvešča s pisnim
obvestilom na vseh tistih mestih ponudbe takih živil, na katerih so potrošnikom
na voljo tudi take zelo lahke plastične nosilne vrečke (peti odstavek 10.e
člena),
8.
od končnih uporabnikov ne prevzema brezplačno
nazaj odpadne transportne in skupinske embalaže, odpadne prodajne embalaže, ki
hkrati opravlja funkcijo transportne ali skupinske embalaže, ali odpadne
prodajne embalaže, ki ni komunalni odpadek (23. člen),
9.
ne uredi posebnega prostora za prevzemanje
odpadne embalaže iz 23. člena te uredbe in za njeno začasno skladiščenje po
posameznih vrstah embalažnega materiala (prvi odstavek 24. člena),
10.
odpadne embalaže iz 23. člena te uredbe ne odda
v nadaljnje ravnanje na predpisan način (drugi odstavek 24. člena).
(6) Z globo 4.000 eurov se za prekršek
kaznuje trgovec, ki je pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, če:
1.
ne prevzame obveznosti iz prvega odstavka 25. člena za
embalirano blago, ki ga dobavlja distributerju, kadar teh obveznosti ni prevzel
njegov embaler ali pridobitelj blaga (tretji odstavek 25. člena),
2.
za embalirano blago, ki ga dobavlja distributerju, ne
zagotavlja ravnanja z odpadno embalažo na način iz prvega odstavka 26. člena te
uredbe, kadar tega ne zagotavlja njegov embaler ali pridobitelj blaga,
3.
svojih kupcev ob dobavi ne obvešča na primeren način o
vključitvi v skupni sistem ravnanja z odpadno embalažo (prvi odstavek 26.
člena),
4.
v nasprotju s prvim odstavkom 35. člena te uredbe ne
zagotavlja predpisanega ravnanja z odpadno embalažo, pa ne gre za embalažo iz
1. ali 2. točke prvega odstavka 35. člena te uredbe,
5.
na računih ali dobavnicah za dobavljeno ali prevzeto
blago ne navede izjave iz 1. točke prvega odstavka 35. člena te uredbe (drugi
odstavek 35. člena),
6.
z embalažo, ki kot vračljiva embalaža kroži v
nadzorovanem kroženju vračljive embalaže, ravna v nasprotju z določbo drugega
odstavka 38. člena te uredbe.
(7) Z globo 4.000 eurov se za prekršek
kaznuje izvajalec javne službe, če:
1.
ne zagotovi ločenega zbiranja odpadne embalaže (prvi
odstavek 17. člena),
2.
povzročiteljem odpadkov iz četrtega odstavka 15. člena
te uredbe ne omogoči prepuščanja odpadne embalaže (drugi odstavek 17. člena),
3.
v zbirnem centru ne zagotovi dovolj velikega
skladiščnega prostora za vsaj 14 dnevno predhodno skladiščenje ločeno zbrane
odpadne embalaže (tretji odstavek 17. člena),
4.
v centru za ravnanje s komunalnimi odpadki ne zagotovi
dovolj velikega skladiščnega prostora za vsaj 14-dnevno skladiščenje odpadne
embalaže, ki je izločena iz mešanih komunalnih odpadkov (četrti odstavek 17.
člena),
5.
družbi za ravnanje z odpadno embalažo ne oddaja vse
odpadne embalaže, ki je zbrana kot ločeno zbrana frakcija (prva alineja prvega
odstavka 18. člena),
6.
družbi za ravnanje z odpadno embalažo ne oddaja vse
odpadne embalaže, ki je v centrih za ravnanje s komunalnimi odpadki izločena iz
mešanih komunalnih odpadkov (druga alineja prvega odstavka 18. člena),
7.
v nasprotju z določbo drugega odstavka 18. člena te uredbe
družbi za ravnanje z odpadno embalažo ne omogoča rednega prevzemanja odpadne
embalaže v zbirnih centrih ali centrih za ravnanje s komunalnimi odpadki ali,
kadar ravnanje z odpadno embalažo, ki je komunalni odpadek, ureja več družb za
ravnanje z odpadno embalažo, katerikoli družbi za ravnanje z odpadno embalažo
ne zagotovi prevzemanja odpadne embalaže v deležih iz petega odstavka 19. člena
te uredbe ali ga ne zagotovi na način, določen v drugem odstavku 18. člena te
uredbe,
8.
pisno ali elektronsko ne obvesti družbe za ravnanje z
odpadno embalažo in pristojnega inšpektorja, kadar količina zbrane odpadne
embalaže, ki jo izvajalec javne službe predhodno skladišči v zbirnem centru ali
kadar količina odpadne embalaže, izločene iz mešanih komunalnih odpadkov, ki jo
izvajalec javne službe skladišči v objektu za skladiščenje odpadne embalaže,
presega 80 % količine odpadne embalaže, ki jo izvajalec javne službe lahko
hkrati predhodno skladišči glede na zmogljivost zbirnega centra ali hkrati
skladišči glede na zmogljivost objekta za skladiščenje odpadne embalaže (tretji
odstavek 18. člena),
9.
z družbo za ravnanje z odpadno embalažo ne uredi
načina oddaje in prevzema odpadne embalaže s posebno pogodbo (četrti odstavek
18. člena),
10. odpadne embalaže, ki je komunalni odpadek, ne odda družbi za
ravnanje z odpadno embalažo brezplačno in brez zahteve za plačilo zaradi njene
morebitne vrednosti ali vrednosti posameznih vrst embalažnega materiala v
odpadni embalaži, ki nastanejo pri njeni ponovni uporabi ali predelavi (prvi
odstavek 19. člena),
11. pri določanju priznavanja stroškov iz tretjega odstavka 19. člena
te uredbe zaradi prevzema odpadne embalaže ne upošteva predpisane delitve
stroškov med njim in družbo za ravnanje z odpadno embalažo (četrti odstavek 19.
člena),
12. najpozneje deseti dan tekočega koledarskega meseca pisno ali
elektronsko ne obvesti vseh družb za ravnanje z odpadno embalažo in pristojnega
inšpektorja o količinah zbrane odpadne embalaže in o količinah odpadne
embalaže, izločene iz mešanih komunalnih odpadkov v preteklem koledarskem
mesecu po embalažnih materialih iz priloge 2B te uredbe, kadar ravnanje z
odpadno embalažo, ki je komunalni odpadek, ureja več družb za ravnanje z
odpadno embalažo (šesti odstavek 19. člena),
13. v nasprotju z določbo prvega odstavka 20. člena te uredbe pri
opravljanju storitev obvezne občinske gospodarske javne službe zbiranja
komunalnih odpadkov prevzema odpadno embalažo, ki ni komunalni odpadek,
14. v nasprotju z določbo drugega odstavka 20. člena te uredbe prevzema
mešane komunalne odpadke, v katerih je tudi odpadna embalaža, ki ni komunalni
odpadek,
15.
v nasprotju z določbo tretjega odstavka 20.
člena te uredbe ne zagotovi obdelave mešanih komunalnih odpadkov pred njihovim
odstranjevanjem na način, da se z razvrščanjem iz njih izloči tista odpadna
embalaža, za katero je mogoče zagotoviti nadaljnjo predelavo, pri čemer ima
prednost recikliranje.
(8) Z globo 4.000 eurov se za prekršek
kaznuje družba za ravnanje z odpadno embalažo, če:
1.
z izvajalcem javne službe ne uredi načina oddaje in
prevzema odpadne embalaže s posebno pogodbo (četrti odstavek 18. člena),
2.
od izvajalca javne službe ne prevzame brezplačno vse
odpadne embalaže, ki je komunalni odpadek, ne glede na morebitne stroške, ki
nastanejo pri nadaljnji predelavi ali odstranjevanju prevzete odpadne embalaže
(drugi odstavek 19. člena),
3.
izvajalcu javne službe za prevzeto odpadno embalažo ne
plača tistih stroškov, ki presegajo obseg storitev javne službe, določen s
predpisom, ki ureja obvezno občinsko gospodarsko javno službo zbiranja
komunalnih odpadkov (tretji odstavek 19. člena),
4.
pri določanju priznavanja stroškov iz tretjega
odstavka 19. člena te uredbe zaradi prevzema odpadne embalaže ne upošteva
predpisane delitve stroškov med njo in izvajalcem javne službe (četrti odstavek
19. člena),
5.
ne zagotavlja vseh ravnanj, določenih v drugem
odstavku 26. člena te uredbe,
6.
v nasprotju z določbo prvega odstavka 39. člena te
uredbe ne zagotavlja predpisanega ravnanja za vso odpadno embalažo na celotnem
območju Republike Slovenije,
7.
od izvajalcev javne službe ne prevzema odpadne
embalaže, ki je zbrana kot ločeno zbrana frakcija, ali odpadne embalaže, ki je
izločena iz mešanih komunalnih odpadkov v centrih za ravnanje s komunalnimi
odpadki (drugi odstavek 39. člena),
8.
v nasprotju z določbo tretjega odstavka 39. člena
te uredbe ne prevzema redno odpadne embalaže iz drugega odstavka 39. člena te
uredbe od izvajalcev javne službe v zbirnih centrih in centrih za ravnanje s
komunalnimi odpadki ali, kadar ravnanje z odpadno embalažo, ki je komunalni odpadek, ureja več družb
za ravnanje z odpadno embalažo, od kateregakoli izvajalca javne službe ne
zagotovi prevzema odpadne embalaže v deležih iz petega odstavka 19. člena te
uredbe ali ne zagotovi prevzemanja odpadne embalaže na način, določen v tretjem
odstavku 39. člena te uredbe,
9.
redno ne prevzema odpadne embalaže od
distributerjev, končnih uporabnikov in končnih uporabnikov brez predhodnega
dobavitelja, s katerimi je sklenila pogodbo iz 1. točke prvega odstavka 34.
člena te uredbe (četrti odstavek 39. člena),
10.
najpozneje do konca naslednjega koledarskega
leta ne zagotovi nadaljnjega ravnanja v skladu s hierarhijo ravnanja z odpadki
iz predpisa, ki ureja odpadke, za vso odpadno embalažo, ki jo prevzame v
posameznem koledarskem letu, ali ne zagotovi takega nadaljnjega ravnanja s to
odpadno embalažo, da so doseženi okoljski cilji iz 22. člena te uredbe (peti
odstavek 39. člena),
11.
za prevzeto odpadno embalažo pred njeno oddajo
v nadaljnje ravnanje ne zagotovi na svoje stroške sortiranja po embalažnih
materialih iz Odločbe 97/129/ES ali ne prevzame nazaj odpadkov, izločenih pri
ponovnem sortiranju pred recikliranjem ali predelavo predhodno že sortirane
odpadne embalaže, pri osebi, ki odpadno embalažo reciklira ali predeluje, in na
svoje stroške ne zagotovi ravnanja s temi izločenimi odpadki (šesti odstavek
39. člena),
12.
brez okoljevarstvenega dovoljenja opravlja
dejavnost glede ravnanja z odpadno embalažo iz drugega odstavka 26. člena te
uredbe (prvi odstavek 40. člena),
13.
v nasprotju z določbo prvega odstavka 43. člena
te uredbe ne uredi enega ali več zbirnih centrov za zbiranje, razvrščanje in
skladiščenje prevzete odpadne embalaže ali pa zbirnega centra ne uredi na
način, določen v prvem odstavku 43. člena te uredbe,
14.
ne uredi zbiralnic odpadne embalaže, čeprav ne
zagotavlja prevzemanja odpadne embalaže neposredno pri distributerjih, končnih
uporabnikih ali zadnjih dobaviteljih blaga distributerjem (drugi odstavek 43.
člena),
15.
v nasprotju z določbo 44. člena te uredbe
odstranjuje z odlaganjem tisto ločeno zbrano odpadno embalažo, ki ni komunalni
odpadek, za katero bi bilo mogoče zagotoviti ustreznejše ravnanje v skladu s
hierarhijo ravnanja z odpadki iz predpisa, ki ureja odpadke,
16.
ne obvešča javnosti, zlasti končnih
uporabnikov, o namenu in ciljih zbiranja odpadne embalaže, pravilnem ravnanju z
njo, možnostih njenega brezplačnega oddajanja ter njenega recikliranja in
predelave (prvi odstavek 45. člena),
17.
na krajevno običajen način ne obvešča javnosti
o urejenih zbiralnicah odpadne embalaže (drugi odstavek 45. člena),
18.
ministrstvu ne predloži poročila o ravnanju z
odpadno embalažo na predpisan način ali v predpisanem roku (prvi odstavek 46.
člena),
19.
v poročilu o ravnanju z odpadno embalažo iz
prvega odstavka 46. člena te uredbe ne navede vseh podatkov iz drugega odstavka
46. člena te uredbe,
20.
ne dopolni poročila o ravnanju z odpadno
embalažo iz prvega odstavka 46. člena te uredbe, če ministrstvo to zahteva v
skladu s tretjim odstavkom 46. člena te uredbe, ali pa ga ne dopolni v roku, ki
ga določi ministrstvo v skladu s četrtim odstavkom 46. člena te uredbe.
(9) Z globo 1.200 eurov se za prekršek
kaznuje končni uporabnik, ki je pravna oseba ali samostojni podjetnik
posameznik, če:
1.
z odpadno embalažo, ki je komunalni odpadek, ravna v
nasprotju z določbami 14. člena te uredbe,
2.
z odpadno embalažo, ki ni komunalni odpadek, ravna v
nasprotju z določbami 15. člena te uredbe,
3.
z odpadno embalažo, ki je nevarni odpadek, ravna v
nasprotju z določbami 16. člena te uredbe.
(10) Z globo 40 eurov se za prekršek
kaznuje končni uporabnik, ki je posameznik, če:
1.
z odpadno embalažo, ki je komunalni odpadek, ravna v
nasprotju z določbami 14. člena te uredbe,
2.
z odpadno embalažo, ki je nevarni odpadek, ravna v
nasprotju z določbami 16. člena te uredbe.
(11) Z globo 400 eurov se za prekršek iz
prvega do devetega odstavka tega člena kaznuje tudi odgovorna oseba
proizvajalca embalaže, pridobitelja embalaže, embalerja, pridobitelja blaga,
distributerja, trgovca, izvajalca javne službe, družbe za ravnanje z odpadno
embalažo ali končnega uporabnika.
Priloga
1: Merila za razvrščanje predmetov med embalažo in ponazoritveni
primeri
Priloga
2: Zahteva glede izdelave in sestave embalaže ter njene primernosti za ponovno
uporabo in predelavo, vključno z recikliranjem
Priloga
2A: Seznam standardov, katerih uporaba ustvari domnevo o skladnosti embalaže z
vsemi zahtevami iz te uredbe, vključno z zahtevami iz priloge 2 te uredbe
Priloga
2B: Metodologija za določitev deležev prevzemanja odpadne embalaže od
izvajalcev javne službe za tekoče koledarsko leto
Priloga
3: Embalaža z dolgo življenjsko dobo
Uredba o ravnanju z embalažo in odpadno
embalažo (Uradni list RS, št. 84/06)
vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:
»11. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
54. člen
(veljavnost
dovoljenj in drugih aktov ter delo komisije)
(1) Dovoljenje, ki ga je družba za
ravnanje z odpadno embalažo pridobila do uveljavitve te uredbe v skladu s
Pravilnikom o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo (Uradni list RS, št.
104/00, 12/02 in 41/04 – ZVO-1), ostane v veljavi kot okoljevarstveno
dovoljenje iz 40. člena te uredbe, v veljavi pa ostanejo tudi pogodbena
razmerja, ki jih je družba za ravnanje z odpadno embalažo sklenila v skladu s
15. členom Pravilnika o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo (Uradni
list RS, št. 104/00, 12/02 in 41/04 – ZVO-1) z obstoječimi embalerji,
pridobitelji blaga, proizvajalci in pridobitelji embalaže.
(2) Postopki za izdajo dovoljenja za
pridobitev statusa družbe za ravnanje z odpadno embalažo v skladu s Pravilnikom
o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo (Uradni list RS, št. 104/00, 12/02 in
41/04 – ZVO-1) se končajo po postopku, določenem s to uredbo za pridobitev
okoljevarstvenega dovoljenja iz 40. člena te uredbe.
(3) Za okoljske cilje v zvezi z
embalažo in odpadno embalažo se do sprejema operativnega programa ravnanja z
embalažo in odpadno embalažo štejejo okoljski cilji, določeni z Odlokom o
operativnem programu varstva okolja na področju ravnanja z embalažo in odpadno
embalažo za obdobje od 2002 do konca 2007 (Uradni list RS, št. 29/02 in 41/04 –
ZVO-1), ki ga je sprejela vlada ob upoštevanju ciljev o ravnanju z embalažo in
odpadno embalažo iz Pravilnika o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo
(Uradni list RS, št. 104/00, 12/02 in 41/04 – ZVO-1).
(4) Za poseben dogovor iz petega
odstavka 4. člena te uredbe se do podpisa novega dogovora šteje dogovor,
ki ga je vlada 9. decembra 2002 podpisala z gospodarskimi združenji v
skladu z določbami Pravilnika o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo (Uradni
list RS, št. 104/00, 12/02 in 41/04 – ZVO-1).
(5) Do imenovanja komisije iz
50. člena te uredbe nadaljuje delo komisija, ki je bila imenovana s
sklepom ministra za okolje in prostor z dne 15. marca 2002 v skladu z
določbami Pravilnika o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo (Uradni list RS,
št. 104/00, 12/02 in 41/04 – ZVO-1).
55. člen
(prijava
dejavnosti obstoječih embalerjev, pridobiteljev blaga ter proizvajalcev in
pridobiteljev embalaže)
(1) Obstoječi embalerji, pridobitelji
blaga, proizvajalci in pridobitelji embalaže morajo sporočiti podatke o
izvajanju svoje dejavnosti iz tretjega odstavka 11. člena te uredbe ob
prvem sporočanju podatkov o dajanju embalaže v promet po uveljavitvi te uredbe.
(2) Obstoječi embalerji, pridobitelji
blaga, proizvajalci in pridobitelji embalaže, katerim ni treba zagotavljati
predpisanega ravnanja z odpadno embalažo, ker letna količina embalaže ne
presega letne količine iz 12. člena te uredbe, morajo ministrstvu
najpozneje do 31. marca 2007 predložiti za leto 2006 v pisni obliki izjavo
iz drugega odstavka 49. člena te uredbe, s katero jamčijo, da v letu 2006
količina embalaže ni presegla količine iz 12. člena te uredbe.
56. člen
(roki za
doseganje okoljskih ciljev)
(1) Pri ravnanju z odpadno embalažo,
ki nastane z dajanjem embalaže v promet, je treba doseči okoljske cilje iz
prvega odstavka 22. člena te uredbe najpozneje do 31. decembra 2012.
(2) Ne glede na določbo prejšnjega
odstavka je treba pri ravnanju z odpadno embalažo, ki nastane z dajanjem
embalaže v promet, najpozneje do 31. decembra 2007 zagotoviti naslednje
okoljske cilje:
1.
zagotoviti je treba predelavo odpadne embalaže
vključno z energetsko predelavo najmanj 50 odstotkov in največ 65 odstotkov
celotne mase odpadne embalaže in
2.
reciklirati je treba najmanj 25 odstotkov in
največ 45 odstotkov celotne mase odpadne embalaže in od tega najmanj 15 odstotkov
mase posamezne vrste embalažnega materiala iz drugega odstavka 4. člena te
uredbe v celotni masi odpadne embalaže.
57. člen
(prehodne
določbe za prekrške)
Do uvedbe eura kot valute Republike
Slovenije se:
-
v prvem do osmem odstavku 53. člena te
uredbe namesto zneska »4.000 eurov« uporablja znesek »1.000.000 tolarjev«,
namesto zneska »40.000 eurov« pa znesek »10.000.000 tolarjev«,
-
v devetem odstavku 53. člena te uredbe
namesto zneska »4.000 eurov« uporablja znesek »1.000.000 tolarjev«, namesto
zneska »40.000 eurov« znesek »10.000.000 tolarjev«, namesto zneska »40 eurov«
znesek »10.000 tolarjev« in namesto zneska »1.200 eurov« znesek »300.000
tolarjev«,
-
v desetem odstavku 53. člena te uredbe
namesto zneska »40 eurov« uporablja znesek »10.000 tolarjev«, namesto zneska
»1.200 eurov« pa znesek »300.000 tolarjev« in
-
v enajstem odstavku 53. člena te uredbe
namesto zneska »1.200 eurov« uporablja znesek »300.000 tolarjev«, namesto
zneska »4.100 eurov« pa znesek »1.025.000 tolarjev«.
58. člen
(uporaba določb
o izjavi o skladnosti)
Določbe 8. in 9. člena te uredbe se začnejo uporabljati 1. januarja 2007.
59. člen
(prenehanje
veljavnosti)
Z dnem uveljavitve te uredbe preneha
veljati Pravilnik o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo (Uradni list RS,
št. 104/00, 12/02 in 41/04 – ZVO-1).
60. člen
(začetek
veljavnosti)
Ta uredba začne veljati petnajsti dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o
ravnanju z embalažo in odpadno embalažo (Uradni list RS, št. 106/06) spreminja 54. člen uredbe tako,
da se glasi:
»54. člen
(veljavnost
dovoljenj in drugih aktov ter delo komisije)
(1) Dovoljenje, ki ga je družba za
ravnanje z odpadno embalažo pridobila do uveljavitve te uredbe v skladu s
Pravilnikom o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo (Uradni list RS, št.
104/00, 12/02 in 41/04 – ZVO-1), ostane v veljavi kot okoljevarstveno
dovoljenje iz 40. člena te uredbe, v veljavi pa ostanejo tudi pogodbena
razmerja, ki jih je družba za ravnanje z odpadno embalažo sklenila v skladu s
15. in 20. členom Pravilnika o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo (Uradni
list RS, št. 104/00, 12/02 in 41/04 – ZVO-1) z obstoječimi embalerji,
pridobitelji blaga, proizvajalci in pridobitelji embalaže.
(2) Postopki za izdajo dovoljenja za
pridobitev statusa družbe za ravnanje z odpadno embalažo v skladu s Pravilnikom
o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo (Uradni list RS, št. 104/00, 12/02 in
41/04 – ZVO-1) se končajo po postopku, določenem s to uredbo za pridobitev
okoljevarstvenega dovoljenja iz 40. člena te uredbe.
(3) Za okoljske cilje v zvezi z
embalažo in odpadno embalažo se do sprejema operativnega programa ravnanja z
embalažo in odpadno embalažo štejejo okoljski cilji, določeni z Odlokom o
operativnem programu varstva okolja na področju ravnanja z embalažo in odpadno
embalažo za obdobje od 2002 do konca 2007 (Uradni list RS, št. 29/02 in 41/04 –
ZVO-1), ki ga je sprejela vlada ob upoštevanju ciljev o ravnanju z embalažo in
odpadno embalažo iz Pravilnika o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo
(Uradni list RS, št. 104/00, 12/02 in 41/04 – ZVO-1).
(4) Za poseben dogovor iz petega
odstavka 4. člena te uredbe se do podpisa novega dogovora šteje dogovor,
ki ga je vlada 9. decembra 2002 podpisala z gospodarskimi združenji v
skladu z določbami Pravilnika o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo (Uradni
list RS, št. 104/00, 12/02 in 41/04 – ZVO-1).
(5) Do imenovanja komisije iz
50. člena te uredbe nadaljuje delo komisija, ki je bila imenovana s
sklepom ministra za okolje in prostor z dne 15. marca 2002 v skladu z
določbami Pravilnika o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo (Uradni list RS,
št. 104/00, 12/02 in 41/04 – ZVO-1).«;
spreminja 58. člen uredbe tako, da se glasi:
»58. člen
(uporaba določb
o izjavi o skladnosti)
Določbe 8., 9. in 10. člena te uredbe
se začnejo uporabljati 1. januarja 2007.«;
ter vsebuje naslednjo končno določbo:
»7. člen
Ta uredba začne veljati naslednji dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o
ravnanju z embalažo in odpadno embalažo (Uradni list RS, št. 110/07) vsebuje naslednjo prehodno in
končno določbo:
»PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA
31. člen
(1) V postopkih za pridobitev
okoljevarstvenega dovoljenja, začetih pred uveljavitvijo te uredbe, mora vloga
družbe za ravnanje z odpadno embalažo za pridobitev okoljevarstvenega
dovoljenja vsebovati načrt ravnanja z odpadno embalažo, ki obsega podatke iz
spremenjenega 42. člena uredbe.
(2) Družba za ravnanje z odpadno
embalažo dopolni vlogo na podlagi prejšnjega odstavka v skladu s pozivom
ministrstva.
32. člen
Ta uredba začne veljati naslednji dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o
ravnanju z embalažo in odpadno embalažo (Uradni list RS, št. 67/11) vsebuje naslednjo končno določbo:
»8. člen
Ta uredba začne veljati petnajsti dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Uredba o spremembah Uredbe o ravnanju z
embalažo in odpadno embalažo (Uradni list RS, št. 18/14) vsebuje naslednjo končno določbo:
»3. člen
Ta uredba začne veljati petnajsti dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o
ravnanju z embalažo in odpadno embalažo (Uradni list RS, št. 57/15)
vsebuje naslednjo končno določbo:
»10. člen
Ta uredba začne veljati petnajsti dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Uredba o spremembah in dopolnitvi Uredbe o
ravnanju z embalažo in odpadno embalažo (Uradni list RS, št. 103/15)
dodaja 9.a člen Uredbe o spremembah in dopolnitvah Uredbe o ravnanju z embalažo
in odpadno embalažo (Uradni list RS, št. 57/15):
»9.a člen
(1) Vlada Republike Slovenije prvič
določi deleže prevzemanja odpadne embalaže pri izvajalcih javne službe na način
iz spremenjenega šestega odstavka 19. člena uredbe za leto 2016.
(2) Ne glede na spremenjeni šesti
odstavek 19. člena uredbe so deleži prevzemanja odpadne embalaže pri
izvajalcih javne službe za leto 2015 naslednji:
-
za družbo Embakom d. o. o. znaša
delež prevzemanja 2,60 %,
-
za družbo Gorenje Surovina d. o. o.
znaša delež prevzemanja 10,05 %,
-
za družbo Interseroh d. o. o. znaša
delež prevzemanja 11,96 %,
-
za družbo Recikel d. o. o. znaša
delež prevzemanja 33,86 %,
-
za družbo Slopak d. o. o. znaša delež
prevzemanja 16,71 % in
-
za družbo Unirec d. o. o. znaša delež
prevzemanja 24,82 %.
(3) Delež prevzemanja odpadne embalaže
pri izvajalcih javne službe za leto 2015 iz prejšnjega odstavka je za posamezno
družbo iz prejšnjega odstavka izračunan na podlagi naslednje enačbe:
W (DROEx) = m (DROEx) / m,
pri
čemer je:
-
W (DROEx): delež prevzemanja odpadne embalaže,
ki jo mora posamezna družba za ravnanje z odpadno embalažo prevzeti od vsakega
izvajalca javne službe v letu 2015,
-
m (DROEx): masa embalaže, za katero je
posamezna družba za ravnanje z odpadno embalažo zagotavljala ravnanje v prvem
četrtletju leta 2015,
-
m: skupna masa embalaže, za katero so ravnanje
v prvem četrtletju leta 2015 zagotavljale vse družbe za ravnanje z odpadno
embalažo skupaj.
(4) Podatki o družbah za ravnanje z
odpadno embalažo iz drugega odstavka tega člena so podatki o teh družbah iz
registra varstva okolja, na dan 2. septembra 2015.
(5) Podatki o masi embalaže iz druge
in tretje alineje tretjega odstavka tega člena so podatki na dan
8. oktobra 2015 o masi embalaže, dane v promet v prvem četrtletju leta
2015, za katero je bila obračunana okoljska dajatev v skladu s predpisom, ki
ureja okoljsko dajatev za onesnaževanje okolja zaradi nastajanja odpadne
embalaže. Pri tem se ne upošteva masa embalaže nagrobnih sveč, danih v promet v
tem obdobju.«;
ter vsebuje naslednjo končno določbo:
»5. člen
Ta uredba začne veljati naslednji dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o
ravnanju z embalažo in odpadno embalažo (Uradni list RS, št. 35/17)
vsebuje naslednje prehodne in končni določbi:
»PREHODNE IN KONČNI DOLOČBI
36. člen
(roki za doseganje okoljskega cilja glede potrošnje
lahkih plastičnih nosilnih vrečk)
(1) V potrošnji lahkih plastičnih nosilnih
vrečk je treba doseči okoljski cilj iz prvega odstavka novega 4.a člena uredbe
najpozneje do 31. decembra 2025.
(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka
mora biti najpozneje do 31. decembra 2019 letna raven potrošnje lahkih
plastičnih nosilnih vrečk največ 90 lahkih plastičnih nosilnih vrečk na osebo.
37. člen
(sporočanje podatkov o osebah, ki dajejo embalažo v
promet)
Ne glede na tretji odstavek novega 10.a
člena uredbe embaler, pridobitelj blaga ter proizvajalec in pridobitelj
embalaže iz prvega odstavka 25. člena uredbe, ki dejavnost iz prvega odstavka
25. člena uredbe opravljajo pred začetkom uporabe novega 10.a člena uredbe, v
skladu z novim 10.a členom uredbe sporočijo podatke iz 1. in 2. točke drugega
odstavka novega 10.a člena uredbe do 31. januarja 2018.
38. člen
(vodenje evidence o dajanju embalaže v promet)
Embaler, pridobitelj blaga ter proizvajalec
in pridobitelj embalaže iz prvega odstavka 25. člena uredbe prvič vodijo
evidenco iz prvega odstavka novega 10.b člena uredbe za leto 2018.
39. člen
(sporočanje podatkov o dajanju embalaže v promet)
Embaler, pridobitelj blaga ter proizvajalec
in pridobitelj embalaže iz prvega odstavka 25. člena uredbe prvič sporočijo
podatke iz prvega odstavka novega 10.c člena uredbe za leto 2018.
40. člen
(prilagoditev distributerja)
(1) Distributer prvič vodi evidenco iz
prvega odstavka novega 10.d člena uredbe za leto 2018.
(2) Distributer v skladu z drugim odstavkom
novega 10.d člena uredbe prvič sporoči ministrstvu podatke o številu vrečk iz
prvega odstavka novega 10.d člena uredbe za leto 2018.
(3) Distributer mora v skladu s prvim
odstavkom novega 10.e člena uredbe najpozneje do 1. januarja 2019 zagotoviti,
da plastične nosilne vrečke potrošnikom niso na voljo brezplačno.
(4) Distributer mora najpozneje do 1.
januarja 2018 opremiti prodajno mesto ali mesto ponudbe plastičnih nosilnih
vrečk s cenami vrečk v skladu z drugim odstavkom novega 10.e člena uredbe.
41. člen
(obveščanje javnosti in končnih uporabnikov glede
potrošnje lahkih plastičnih nosilnih vrečk)
(1) V enem letu po uveljavitvi te uredbe
ministrstvo v sodelovanju z drugimi ministrstvi, lahko pa tudi v sodelovanju s
proizvajalci in pridobitelji lahkih plastičnih nosilnih vrečk, distributerji in
združenji teh proizvajalcev, pridobiteljev in distributerjev, ter okoljskimi
nevladnimi organizacijami, ki na poziv ministrstva izkažejo interes za
sodelovanje, izvede kampanjo za ozaveščanje javnosti, zlasti končnih
uporabnikov, glede škodljivega
vpliva pretirane potrošnje lahkih plastičnih nosilnih vrečk na okolje in o
cilju zmanjšanja potrošnje lahkih plastičnih nakupovalnih vrečk iz novega 4.a
člena uredbe.
(2) Za izvedbo kampanje iz prejšnjega
odstavka se sredstva zagotovijo v državnem proračunu. Če ministrstvo izvede
kampanjo v sodelovanju z osebami iz prejšnjega odstavka, ki so izkazale interes
za sodelovanje, se stroški kampanje delijo med vse sodelujoče, pri čemer se
sodelujoči v kampanji dogovorijo o delitvi teh stroškov.
42. člen
(poročilo družbe za ravnanje z odpadno embalažo)
Družba za ravnanje z odpadno embalažo prvič
predloži poročilo o ravnanju z odpadno embalažo v skladu s spremenjenim 46.
členom uredbe za leto 2018.
43. člen
(poročilo oseb, ki imajo potrdilo o vpisu v evidenco
individualnih sistemov ravnanja z odpadno embalažo)
Embaler, pridobitelj blaga, proizvajalec
embalaže in pridobitelj embalaže iz 27. člena uredbe prvič predložijo poročilo
o ravnanju z odpadno embalažo iz spremenjenega 47. člena uredbe za leto 2018.
44. člen
(poročilo končnega uporabnika, ki nima predhodnega
dobavitelja)
Končni uporabnik iz 34. člena uredbe prvič
predloži poročilo o ravnanju z odpadno embalažo iz spremenjenega 48. člena
uredbe za leto 2018.
45. člen
(vodenje evidence in analiza ravnanja z embalažo in
odpadno embalažo)
(1) Ne glede na drugi odstavek novega 10.a
člena uredbe ministrstvo v evidenci iz drugega odstavka novega 10.a člena do 1.
januarja 2019 vodi samo podatke 1. in 2. točke drugega odstavka novega 10.a
člena uredbe.
(2) Ministrstvo vzpostavi evidenco iz
tretjega odstavka novega 10.d člena uredbe najpozneje do 1. januarja 2019.
(3) Ministrstvo prvič pripravi analizo
ravnanja z embalažo in odpadno embalažo iz novega 48.a člena uredbe za leto
2018.
46. člen
(začetek uporabe)
(1) Novi 10.a člen uredbe in spremenjeni
drugi odstavek 36. člena uredbe se začneta uporabljati 1. januarja 2018.
(2) Novi 10.c člen uredbe ter spremenjeni
46., 47. in 48. člen uredbe se začnejo uporabljati 1. januarja 2019.
(3) 10. in 11. člen te uredbe se začneta
uporabljati 1. januarja 2019.
(4) 12. člen te uredbe se začne uporabljati
1. januarja 2018.
(5) 32. člen te uredbe se začne uporabljati
1. januarja 2019.
47. člen
(začetek veljavnosti)
Ta uredba začne veljati naslednji dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o
obvezni občinski gospodarski javni službi zbiranja komunalnih odpadkov (Uradni
list RS, št. 60/18)
določa:
»8. člen
(prenehanje veljavnosti)
Z dnem uveljavitve te uredbe prenehata
veljati tretji in četrti odstavek 17. člena Uredbe o ravnanju z embalažo in
odpadno embalažo (Uradni list RS, št. 84/06, 106/06, 110/07, 67/11, 68/11 –
popr., 18/14, 57/15, 103/15, 2/16 – popr. in 35/17).«;
ter vsebuje naslednjo končno določbo:
»9. člen
(začetek veljavnosti)
Ta uredba začne veljati naslednji dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o ravnanju
z embalažo in odpadno embalažo (Uradni list RS, št. 68/18)
vsebuje naslednjo prehodno in končno določbo:
»PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA
10. člen
Obvestila iz tretjega odstavka 18. člena
Uredbe o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo (Uradni list. RS, št. 84/06,
106/06, 110/07, 67/11, 68/11 − popr., 18/14, 57/15, 103/15, 2/16 − popr., 35/17
in 60/18), ki jih je izvajalec javne službe do uveljavitve te uredbe poslal
inšpektorju, pristojnemu za varstvo okolja, in družbi za ravnanje z odpadno
embalažo, se ne štejejo za obvestila iz novega šestega odstavka 18. člena
uredbe.
11. člen
Ta uredba začne veljati naslednji dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.