Na podlagi devetega odstavka 20. člena Zakona o Vladi
Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 24/05 – uradno prečiščeno besedilo,
109/08, 38/10 – ZUKN, 8/12, 21/13, 47/13 – ZDU-1G, 65/14 in 55/17) in za
izvrševanje šestega odstavka 84. člena Zakona o obrambi (Uradni list RS, št.
103/04 – uradno prečiščeno besedilo in 95/15) izdaja Vlada Republike Slovenije
UREDBO
o kriznem upravljanju in vodenju ter Nacionalnem centru
za krizno upravljanje
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(vsebina uredbe)
Ta uredba podrobneje ureja krizno upravljanje in vodenje,
imenovanje, naloge in delovanje vseh teles kriznega upravljanja v kompleksni
krizi ter delovanje Nacionalnega centra za krizno upravljanje (v nadaljnjem
besedilu: NCKU) in medresorske analitične skupine (v nadaljnjem besedilu: MAS)
v primeru uveljavitve ukrepov kriznega odzivanja na obrambnem področju,
izrednem in vojnem stanju ter v drugih primerih skladno s predpisi.
2. člen
(pomen izrazov)
Izrazi, uporabljeni v tej uredbi, pomenijo:
-
»krizno odzivanje« so aktivnosti države za obvladovanje kompleksne
krize;
-
»vodilno ministrstvo« je nosilec izdelave posameznega načrta za
odzivanje na kompleksno krizo in v katerega pristojnost pojavi in dogodki, ki
lahko privedejo do kompleksne krize, najbolj posegajo;
-
»telesa kriznega upravljanja« so Svet za nacionalno varnost, sekretariat
Sveta za nacionalno varnost, operativna skupina sekretariata Sveta za
nacionalno varnost, NCKU in MAS.
II. SPREMLJANJE RAZMER, POROČANJE IN ODLOČITEV O IZVAJANJU
KRIZNEGA UPRAVLJANJA IN VODENJA V KOMPLEKSNI KRIZI
3. člen
(spremljanje razmer in poročanje)
(1) Ministrstva in vladne službe v okviru redne
dejavnosti zaradi pravočasnega zaznavanja pojavov, dogodkov ali situacij, ki bi
lahko privedli do kompleksne krize, spremljajo razmere na področju svojega dela.
(2) Ministrstva in vladne službe, katerih predstavnike
Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada) imenuje v operativno
skupino sekretariata Sveta za nacionalno varnost (v nadaljnjem besedilu:
operativna skupina SSNAV), NCKU tedensko poročajo o pomembnih dogodkih in
odzivanju s področja nacionalne varnosti. Na podlagi prejetih poročil NCKU
pripravi skupno tedensko poročilo, ki ga posreduje operativni skupini SSNAV in
sekretariatu Sveta za nacionalno varnost (v nadaljnjem besedilu: SSNAV).
(3) Ob zaznavi pojavov, dogodkov ali situacij v državi
oziroma v regionalnem okolju, ki lahko preidejo v kompleksno krizo, ministrstva
in vladne službe na podlagi zbranih podatkov in informacij pripravijo izredno
poročilo z opisom dogodka in prvo oceno stanja ter ga nemudoma posredujejo
NCKU.
(4) Podatki in informacije se NCKU praviloma posredujejo
v elektronski obliki po zaščitenem komunikacijskem in informacijskem sistemu
NCKU (v nadaljnjem besedilu: KIS NCKU) oziroma drugih komunikacijah, tako da je
zagotovljeno varstvo posredovanih podatkov skladno s predpisi, ki urejajo
varovanje tajnih podatkov.
4. člen
(odločitev o izvajanju kriznega upravljanja in vodenja)
(1) Odločitev o izvajanju kriznega upravljanja in
vodenja v kompleksni krizi sprejme vlada na obrazloženi predlog pristojnega
ministra, ko pojav, dogodek ali situacija hujšega ogrožanja temeljnih družbenih
vrednot ali hujše naravne ali druge nesreče presegajo odzivne zmožnosti
vodilnega ministrstva.
(2) Predlog ministra iz prejšnjega odstavka opredeljuje
tudi vodjo in namestnike vodje MAS ter sestavo MAS za odzivanje na konkretno
kompleksno krizo.
(3) Odločitev o prenehanju izvajanja kriznega
upravljanja in vodenja na obrazložen predlog ministra iz prvega odstavka tega
člena sprejme vlada.
III. ODZIVANJE IN KRIZNO KOMUNICIRANJE
5. člen
(SNAV)
Svet za nacionalno varnost (v nadaljnjem besedilu: SNAV)
ocenjuje varnostne razmere in predlaga aktivnosti za odzivanje države v
kompleksni krizi.
6. člen
(SSNAV)
(1) SSNAV na podlagi poročil spremlja obvladovanje posameznih
dogodkov in pojavov hujšega ogrožanja temeljnih družbenih vrednot ter hujših
naravnih ali drugih nesreč v Republiki Sloveniji, ki lahko preidejo v
kompleksno krizo.
(2) V kompleksni krizi lahko vlada odloči, da SSNAV
izvaja naloge usklajevanja odzivanja med ministrstvi, vladnimi službami in
podsistemi sistema nacionalne varnosti ter pripravlja predloge ukrepov za
odzivanje na kompleksno krizo.
7. člen
(operativna skupina SSNAV)
Posamezni člani operativne skupine SSNAV se ob aktiviranju MAS
skladno z odločitvijo vodje SSNAV vključijo v delo MAS.
8. člen
(NCKU)
(1) NCKU na področju kriznega upravljanja in vodenja:
-
pripravlja tedenska poročila o stanju na področju nacionalne varnosti za
SSNAV in operativno skupino SSNAV na podlagi poročil organov iz drugega
odstavka 3. člena te uredbe;
-
obvešča vodjo SSNAV o pojavu ali dogodku, ki ga zazna NCKU ali organ iz
tretjega odstavka 3. člena te uredbe, ki lahko v kratkem času povzroči večje
varnostno tveganje ali ogrožanje temeljnih družbenih vrednot;
-
opravlja druge naloge skladno s predpisi, ki urejajo sestavo, delo in
organizacijo vlade ter področje kriznega upravljanja in vodenja.
(2) NCKU v kompleksni krizi:
-
zbira podatke in informacije o kompleksni krizi, ki jih posredujejo
ministrstva in vladne službe;
-
zagotavlja neposredno podporo delovanju MAS pri izvajanju njenih nalog;
-
na podlagi odločitve vodje SSNAV posreduje pristojnim organom poročilo
MAS;
-
zagotavlja izmenjavo podatkov in informacij s področja kriznega
odzivanja skladno s sprejetimi mednarodnimi obveznostmi države.
(3) NCKU na obrambnem področju:
-
sodeluje pri izvajanju nalog upravitelja obrambnega načrta države;
-
zagotavlja prenos ukrepov za pripravljenost;
-
poroča o implementaciji ukrepov sistema kriznega odzivanja Nata,
Evropske unije in drugih relevantnih mednarodnih organizacij;
-
načrtuje možnosti za varnostnim razmeram prilagojeno delovanje na
rezervnih lokacijah za predsednika republike in vlado v vojnem stanju glede na
izkazane potrebe;
-
opravlja naloge državnega centra upravnih zvez skladno s predpisi;
-
zagotavlja pogoje za delo državnega operativnega štaba obrambe v vojnem
stanju.
(4) NCKU izvaja tudi naloge spremljanja in obveščanja v
podporo odločanju v drugih primerih v skladu s predpisi.
(5) NCKU deluje neprekinjeno in je organiziran pri Ministrstvu
za obrambo, ki zagotavlja pogoje za njegovo delovanje.
(6) NCKU izvaja usposabljanje članov MAS za uporabo
informacijskih in komunikacijskih orodij za delo v MAS.
(7) Za delovanje teles kriznega upravljanja in vodenja v
kompleksni krizi, izrednem in vojnem stanju se uporabljajo prostorske,
tehnične, informacijske in telekomunikacijske zmogljivosti NCKU.
9. člen
(zagotavljanje informacijskih in telekomunikacijskih
povezav)
(1) NCKU kot osrednji informacijsko operativni center
kriznega upravljanja in vodenja ter na obrambnem področju:
-
zagotavlja varne informacijske in komunikacijske povezave za izmenjavo
podatkov in informacij z Uradom predsednika Republike Slovenije, Kabinetom
predsednika Vlade Republike Slovenije, Generalnim sekretariatom Vlade Republike
Slovenije, ministrstvi, Slovensko obveščevalno-varnostno agencijo, Službo Vlade
Republike Slovenije za zakonodajo, Uradom Vlade Republike Slovenije za
komuniciranje, Uradom Vlade Republike Slovenije za varovanje tajnih podatkov,
Generalštabom Slovenske vojske, Obveščevalno varnostno službo Ministrstva za
obrambo, Operativno-komunikacijskim centrom Generalne policijske uprave
Ministrstva za notranje zadeve, upravami za obrambo, Centrom za obveščanje
Republike Slovenije za poveljnika Civilne zaščite, Poveljstvom sil Slovenske
vojske, Banko Slovenije in z vsemi gospodarskimi družbami, zavodi in drugimi
organizacijami, katerih dejavnost je po odločitvi vlade posebnega pomena za
obrambo;
-
upravlja aplikacijske rešitve za podporo kriznemu upravljanju in
vodenju.
(2) Ministrstvo, pristojno za obrambo, skrbi za
kriptografsko zaščito in zaščito pred neželenim elektromagnetnim sevanjem
naprav v sistemih elektronskih komunikacij, ki se uporabljajo v KIS NCKU.
(3) Za potrebe zagotavljanja podpore za odzivanje v
kompleksnih krizah, izrednem in vojnem stanju ter v drugih primerih v skladu s
predpisi se lahko po predhodni odločitvi vlade uporabijo tudi drugi
komunikacijski sistemi.
10. člen
(imenovanje MAS)
(1) V MAS vlada imenuje najmanj štiri predstavnike iz vsakega
izmed ministrstev in iz vsake izmed vladnih služb, ki so pristojni za področja:
-
obrambe,
-
zunanjih zadev,
-
notranjih zadev,
-
gospodarstva,
-
zdravja,
-
prometa in energije,
-
informacijske varnosti,
-
okolja in prostora,
-
financ,
-
obveščevalno-varnostne dejavnosti,
-
komuniciranja,
-
kmetijstva in prehrane.
(2) V MAS lahko vlada imenuje tudi predstavnike drugih
ministrstev in vladnih služb s področij, ki so ogrožena v kompleksni krizi in
je potrebno njihovo sodelovanju pri odzivanju.
11. člen
(delovanje MAS)
(1) Delovanje MAS se vzpostavi z odločitvijo o izvajanju
kriznega upravljanja in vodenja v kompleksni krizi in v primeru razglasitve
izrednega ali vojnega stanja.
(2) Delovanje MAS se vzpostavi tudi pri izvajanju
ukrepov za pripravljenost za postopen prehod obrambnega sistema države na
delovanje v izrednem in vojnem stanju. Sestavo in vodjo MAS v primeru iz tega
in prejšnjega odstavka na predlog pristojnega ministra sprejme vlada.
(3) MAS zagotavlja analitično in strokovno podporo pri
izvajanju kriznega odzivanja, pri čemer spremlja, vrednoti in ocenjuje
varnostne razmere ter potek dogodkov na podlagi pridobljenih podatkov in
informacij ministrstev in vladnih služb ter drugih virov. MAS pripravlja tudi
zbirne ocene stanja in prihodnjega razvoja dogodkov, potrebne analitične,
strokovne in druge podlage ter predloge za SSNAV in za obravnavo ter odločanje
vlade.
(4) Način dela MAS določi vodja MAS, ki določa tudi
razpored dela in obseg aktivnosti za realizacijo nalog. Delo MAS se lahko uredi
s poslovnikom.
(5) MAS pripravlja dnevno zbirno poročilo, ki je
narejeno na podlagi rednih dnevnih poročil ministrstev, vladnih služb,
operativnih centrov in gospodarskih družb, zavodov in drugih organizacij, ki so
po sklepu vlade posebnega pomena za obrambo. Dnevno poročanje traja do
preklica.
(6) Glede na razmere lahko vodja MAS uvede poročanje iz
prejšnjega odstavka v krajših časovnih presledkih.
(7) Sredstva za plače in druge prejemke sestave MAS
zagotavljajo ministrstva in vladne službe, katerih predstavniki so imenovani v
MAS.
12. člen
(krizno komuniciranje)
(1) Urad Vlade Republike Slovenije za komuniciranje (v
nadaljnjem besedilu: UKOM) pripravi in dopolnjuje usmeritve za krizno
komuniciranje.
(2) Ob pojavu kompleksne krize UKOM usklajuje krizno
komuniciranje.
(3) Vsebino sporočil za javnost v sodelovanju z UKOM
pripravljajo in podajajo organi in telesa, ki se odzivajo na kompleksno krizo.
IV. POKRIZNA ANALIZA
13. člen
(analize po kompleksni krizi)
(1) Operativna skupina SSNAV pripravi in dopolnjuje
metodologijo za izdelavo analize po kompleksni krizi.
(2) Ministrstva, vladne službe in drugi organi, ki so
bili vključeni v reševanje kompleksne krize, skladno z metodologijo iz
prejšnjega odstavka pripravijo analize in jih posredujejo operativni skupini
SSNAV.
(3) Operativna skupina SSNAV pripravi celovito analizo
nastanka, odzivanja in odpravljanja posledic kompleksne krize najpozneje v
šestih mesecih po končani krizi.
V. NAČRTOVANJE IN VAJE
14. člen
(načrtovanje)
(1) Ministrstva in vladne službe opredelijo možne
kompleksne krize iz svoje pristojnosti, ki jih po uskladitvi na operativni
skupini SSNAV in SSNAV potrdi vlada.
(2) Za odzivanje na kompleksne krize se izdelajo načrti
odzivanja na kompleksne krize iz prejšnjega odstavka, v katerih se opredelijo
rešitve za organizirano in usklajeno delovanje za preprečevanje nastanka
kompleksnih kriz oziroma zmanjšanje njihovih posledic.
(3) Za izdelavo načrtov odzivanja na kompleksne krize so
odgovorni ministrstva in vladne službe.
15. člen
(vsebina načrtov odzivanja na kompleksne krize)
(1) Načrti odzivanja na kompleksne krize obsegajo:
-
opredelitev kompleksne krize;
-
ažurno oceno ogroženosti za kompleksno krizo;
-
zmogljivosti za odzivanje;
-
organizacijo dela za odzivanje;
-
aktivnosti organa za odzivanje in obvladovanje krize;
-
vključevanje sodelujočih subjektov ter usmeritve za obvladovanje
kompleksne krize;
-
opredelitev komunikacijskih poti in sredstev;
-
pregled odgovornih oseb za usklajevanje ter vodenje odzivanja;
-
načrt kriznega komuniciranja za konkretno kompleksno krizo.
(2) Kot posamezni dokumenti načrta se lahko uporabijo
vsebine dokumentov s področja obrambnega načrtovanja, načrti s področja varstva
pred naravnimi in drugimi nesrečami ter drugi predpisani načrti in dokumenti.
16. člen
(izvajanje vaj)
(1) Vlada sprejme odločitev o izvedbi državne vaje
kriznega upravljanja in vodenja za preverjanje rešitev iz načrtov odzivanja na
kompleksne krize najmanj enkrat na štiri leta.
(2) Za organizacijo in izvedbo vaje je odgovorno vodilno
ministrstvo v sodelovanju z operativno skupino SSNAV.
(3) Na vajah iz prejšnjega odstavka sodeluje tudi MAS v
sestavi glede na vrsto kompleksne krize.
VI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
17. člen
(predlaganje članov MAS)
Ministrstva predlagajo predstavnike iz prvega odstavka 10.
člena te uredbe v treh mesecih od uveljavitve te uredbe.
18. člen
(določitev rokov)
(1) UKOM pripravi usmeritve za krizno komuniciranje iz
prvega odstavka 12. člena te uredbe v šestih mesecih od uveljavitve te uredbe.
(2) Ministrstva in vladne službe pripravijo predlog
možnih kompleksnih kriz iz prvega odstavka 14. člena te uredbe v šestih mesecih
od uveljavitve te uredbe.
(3) Ministrstva in vladne službe izdelajo načrte
odzivanja na kompleksne krize iz drugega odstavka 14. člena te uredbe v 12
mesecih po sprejemu odločitve vlade iz prvega odstavka 14. člena te uredbe.
19. člen
(prenehanje veljavnosti uredbe)
Z dnem uveljavitve te uredbe preneha veljati Uredba o
organizaciji in delovanju Nacionalnega centra za krizno upravljanje (Uradni
list RS, št. 9/06).
20. člen
(uveljavitev uredbe)
Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem
listu Republike Slovenije.
Št. 00718-8/2018
Ljubljana, dne 19. aprila 2018
EVA 2018-1911-0001
Vlada Republike Slovenije
dr. Miroslav Cerar l.r.
Predsednik