Uredba o ureditvi nekaterih vprašanj glede pridobivanja premoženja države iz naslova dedovanja

Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače.

Neuradno prečiščeno besedilo Uredbe o ureditvi nekaterih vprašanj glede pridobivanja premoženja države iz naslova dedovanja obsega:

-        Uredbo o ureditvi nekaterih vprašanj glede pridobivanja premoženja države iz naslova dedovanja (Uradni list RS, št. 14/19 z dne 8. 3. 2019),

-        Uredbo o spremembi in dopolnitvah Uredbe o ureditvi nekaterih vprašanj glede pridobivanja premoženja države iz naslova dedovanja (Uradni list RS, št. 54/21 z dne 9. 4. 2021).

UREDBA

o ureditvi nekaterih vprašanj glede pridobivanja premoženja države iz naslova dedovanja

(neuradno prečiščeno besedilo št. 1)

1. člen

(vsebina in področje uporabe uredbe)

(1) Ta uredba določa način sodelovanja med Državnim odvetništvom Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: državno odvetništvo) in upravljavci bodočega premoženja države (v nadaljnjem besedilu: upravljavec bodočega premoženja) med zapuščinskimi postopki, v primerih:

-        uveljavljanja pravic iz naslova omejitve dedovanja, kot jih določa 128. člen v zvezi s 129. členom Zakona o dedovanju (v nadaljnjem besedilu: omejitev dedovanja),

-        ko se pričakuje prehod zapuščine brez dedičev na Republiko Slovenijo v smislu 9. člena v zvezi z 219. členom Zakona o dedovanju (v nadaljnjem besedilu: zapuščina brez dedičev) in

-        ko je Republika Slovenija oporočni dedič ali volilojemnik v skladu z določili Zakona o dedovanju.

(2) Ta uredba določa način določitve upravljavca premoženja v primerih iz prejšnjega odstavka.

2. člen

(obveščanje o omejitvi dedovanja na nepremičninah)

(1) Če zapuščino, v kateri je Republika Slovenija prijavila omejitev dedovanja, predstavljajo nepremičnine in se v zapuščinskem postopku ugotovi, da se bo omejitev dedovanja izvedla s prevzemom nepremičnega premoženja zapustnika, državno odvetništvo obvesti o zapuščinskem postopku Ministrstvo za javno upravo, Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije, družbo Slovenski državni gozdovi, d. o. o., in Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.

(2) Obvestilo državnega odvetništva obsega podatke o:

-        zapustniku (osebno ime, datum rojstva, zadnje stalno in začasno prebivališče, datum smrti ali razglasitve za mrtvega),

-        opravilni številki zapuščinske zadeve,

-        višini terjatve iz naslova omejitve dedovanja,

-        premoženju, ki sestavlja zapuščino,

-        morebitnem predlogu dedičev, na kakšen način naj se zapustnikovo nepremično premoženje omeji,

ter druge podatke in pisanja, s katerimi odvetništvo razpolaga in lahko pomembno vplivajo na poslovanje upravljavca bodočega premoženja.

(3) Državno odvetništvo hkrati z obvestilom iz prejšnjega odstavka zaprosi občino za izdajo potrdila o namenski rabi zemljišč in ga po prejemu posreduje subjektom iz prvega odstavka tega člena.

3. člen

(obveznost oblikovanja predloga o obsegu omejitve dedovanja za nepremičnine in izkustvena analiza)

(1) Predlog o načinu izvedbe omejitve dedovanja ali odpovedi pravici v skladu s tretjim odstavkom 129. člena Zakona o dedovanju podaja:

-        Ministrstvo za javno upravo za nepremičnine, ki so po namenski rabi stavbna zemljišča in stavbe;

-        Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije za nepremičnine, ki so po namenski rabi kmetijska zemljišča, gozdovi in kmetije ter po dejanski rabi javne evidence Geodetske uprave Republike Slovenije niso gozdovi;

-        družba Slovenski državni gozdovi, d. o. o., za nepremičnine, ki so po namenski rabi kmetijska zemljišča in gozdovi ter so po dejanski rabi javne evidence Geodetske uprave Republike Slovenije gozd.

(2) Subjekti iz prejšnjega odstavka pred odločitvijo o prevzemu opravijo izkustveno analizo o vrednosti in stroških, ki jih bo prinesla nepremičnina.

(3) Če se izkustveno pričakuje, da bodo stroški, povezani s prevzemom nepremičnine, večji od njene vrednosti, ali gre za težko unovčljivo premoženje, se Republika Slovenija pravici do omejitve dedovanja na tem delu zapustnikovega premoženja lahko odpove.

(4) Omejitev dedovanja se opravi na tistih nepremičninah, ki vrednostno najbolj ustrezajo terjatvi iz naslova omejitve dedovanja. Praviloma se omejitev dedovanja opravi na kmetijskih in gozdnih zemljiščih oziroma gozdovih, le izjemoma na stavbnih zemljiščih in stavbah. Pri odločanju se zasleduje cilj, da se prevzema nepremičnine v celoti ali v čim večjem solastniškem deležu.

(5) Korespondenco med subjekti iz prvega odstavka tega člena vodi Ministrstvo za javno upravo, ki sporoči enotno stališče državnemu odvetništvu. Če v zapuščino sodijo le nepremičnine iz druge in tretje alineje prvega odstavka tega člena, korespondenco med subjektoma vodi Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije, ki sporoči enotno stališče državnemu odvetništvu.

4. člen

(obveščanje o omejitvi dedovanja in oblikovanje predloga o obsegu omejitve dedovanja za premičnine, finančno premoženje in pravice intelektualne lastnine)

(1) Če zapustnikovo premoženje obsega finančno in premično premoženje, državno odvetništvo obvesti o zapuščinskem postopku Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, ki opravi analizo v smislu drugega odstavka prejšnjega člena, sprejme odločitev o prevzemu in stališče sporoči državnemu odvetništvu.

(2) Če zapustnikovo premoženje obsega pravice intelektualne lastnine, državno odvetništvo obvesti o zapuščinskem postopku Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, ki opravi analizo v smislu drugega odstavka prejšnjega člena, sprejme odločitev o prevzemu in stališče sporoči državnemu odvetništvu.

5. člen

(upravljavec premoženja iz omejitve dedovanja)

(1) Upravljavec nepremičnine, ki preide v last Republike Slovenije iz omejitve dedovanja in je po namenski rabi:

-        kmetijsko zemljišče, gozd in kmetija ter po dejanski rabi javne evidence Geodetske uprave Republike Slovenije ni gozd, je Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije;

-        kmetijsko zemljišče in gozd ter je po dejanski rabi javne evidence Geodetske uprave Republike Slovenije gozd, ne glede na to, ali je gozd del kmetije ali ne, je družba Slovenski državni gozdovi, d. o. o.;

-        stavbno zemljišče in stavba ter del stavbe, ne glede na dejansko rabo, je Ministrstvo za javno upravo.

(2) Če je nepremičnina, ki preide v last Republike Slovenije iz omejitve dedovanja, po namenski rabi deloma stavbna, deloma kmetijska in deloma gozdna, vendar je v deležu, večjem od 50 % v območju stavbnih zemljišč, je upravljavec nepremičnine Ministrstvo za javno upravo.

(3) Če je nepremičnina, ki preide v last Republike Slovenije iz omejitve dedovanja, v deležu, večjem od 50 %, v območju kmetijskih zemljišč ali gozdov, jo prevzameta Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov ter družba Slovenski državni gozdovi, d. o. o., ki z zemljiščem upravljata upoštevaje njegovo dejansko rabo v smislu prve in druge alineje prvega odstavka tega člena oziroma skladno z njunimi medsebojnimi dogovori za dele zemljišč, ki so po namenski rabi stavbna.

(4) Če so nepremičnine iz prejšnjih odstavkov medsebojno neločljivo funkcionalno povezane, je upravljavec vseh nepremičnin tisti subjekt, ki bi postal upravljavec nepremičnine, ki ima po podatkih množičnega vrednotenja Geodetske uprave Republike Slovenije najvišjo vrednost.

(5) Nepremičninam, ki preidejo v last Republike Slovenije iz omejitve dedovanja in upravljavca ni mogoče določiti po pravilih iz prejšnjih odstavkov, se le-ta določi skladno z 11. členom Zakona o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (Uradni list RS, št. 11/18 in 79/18).

(6) Upravljavec premičnega premoženja in denarnih sredstev, ki preidejo v last Republike Slovenije iz omejitve dedovanja, je Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.

(7) Upravljavec finančnega premoženja, razen denarnih sredstev, ki preide v last Republike Slovenije iz omejitve dedovanja, je Ministrstvo za finance.

(8) Upravljavec pravic intelektualne lastnine, ki preidejo v last Republike Slovenije iz omejitve dedovanja, je Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo.

(9) Državno odvetništvo posreduje pravnomočen sklep o dedovanju pristojnim upravljavcem po tem členu.

6. člen

(obveščanje pri zapuščinah brez dedičev)

(1) Glede ravnanja državnega odvetništva v zvezi z obvestili, ki jih sodišče pri zapuščinah brez dedičev pošlje v skladu s 142.a členom Zakona o dedovanju, se smiselno uporabljajo določbe 2. in 4. člena te uredbe.

(2) Če zapustnikovo premoženje obsega finančno premoženje, orožje in druge premičnine, državno odvetništvo o teku zapuščinskega postopka obvesti upravljavce bodočega premoženja, kot so določeni v drugem odstavku 7. člena te uredbe.

7. člen

(upravljavec zapuščine brez dedičev)

(1) Upravljavec nepremičnega premoženja zapuščine brez dedičev se določi na način, kot je določen v 5. členu te uredbe.

(2) Upravljavec zapuščine brez dedičev, ki obsega:

-        finančno premoženje, je Ministrstvo za finance;

-        orožje, je Ministrstvo za notranje zadeve;

-        vozila, plovila in druge premičnine, razen orožja, je Ministrstvo za javno upravo;

-        pravice intelektualne lastnine, je Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo.

(3) Državno odvetništvo posreduje pravnomočen sklep o dedovanju pristojnim upravljavcem po tem členu.

8. člen

(podatki o namenski in dejanski rabi)

(1) Namenska raba se povzema iz potrdil, ki jih izdaja občina.

(2) Dejanska raba se povzema po podatkih iz javne evidence Geodetske uprave Republike Slovenije.

9. člen

(obveščanje pri oporočnem dedovanju in volilih)

(1) Če je iz oporoke ali izjave zapustnika o volilu razvidno, kateremu upravljavcu želi zapustnik zapustiti premoženje, državno odvetništvo slednjega obvesti o vseh podatkih, ki so navedeni v drugem odstavku 2. člena te uredbe.

(2) Če upravljavec bodočega premoženja iz oporoke ali izjave o volilu ni razviden, se glede obveščanja smiselno uporabljajo določila 6. in 7. člena te uredbe.

(3) Upravljavec bodočega premoženja iz prejšnjih odstavkov opravi analizo o vrednosti in stroških, povezano s premoženjem v smislu, kot ga določa 3. člen te uredbe, ter sporoči državnemu odvetništvu izjavo, ali sprejema oporočno premoženje oziroma volilo.

(4) Če je v primeru iz prvega odstavka tega člena predmet zapuščine premoženje, za katero je upravljavec določen s predpisi in ta ni isti, kot ga je določil zapustnik, oporočni dedič oziroma volilojemnik poskrbi za prenos pravice upravljanja, skladno z veljavnimi predpisi.

10. člen

(vpis upravljavca v evidence)

(1) Upravljavec iz 5., 7. in 9. člena te uredbe je dolžan poskrbeti za vpis podatka o upravljavcu v evidence, ki jih določajo predpisi za posamezno vrsto premoženja.

(2) Za vpis podatka o upravljavcu nepremičnin, ki jih prevzame družba Slovenski državni gozdovi, d. o. o., poskrbi Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano na predlog te družbe.

11. člen

(podpora Ministrstvu za javno upravo pri prevzemanju premoženja in ugotavljanju njegovega dejanskega stanja)

Pri prevzemanju, ugotavljanju dejanskega stanja in ravnanju s premoženjem iz naslova omejitve dedovanja in zapuščine brez dedičev, katerega upravljavec je po tej uredbi Ministrstvo za javno upravo, je dolžna nuditi podporo tista upravna enota, na območju katere premoženje leži.

Uredba o ureditvi nekaterih vprašanj glede pridobivanja premoženja države iz naslova dedovanja (Uradni list RS, št. 14/19) vsebuje naslednjo končno določbo:

»KONČNA DOLOČBA

12. člen

(začetek veljavnosti)

Ta uredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

Uredba o spremembi in dopolnitvah Uredbe o ureditvi nekaterih vprašanj glede pridobivanja premoženja države iz naslova dedovanja (Uradni list RS, št. 54/21) vsebuje naslednjo končno določbo:

»KONČNA DOLOČBA

6. člen

(začetek veljavnosti)

Ta uredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.