Na podlagi drugega odstavka 37. člena v zvezi s prvim
odstavkom 62. člena in na podlagi drugega odstavka 11. člena Zakona o umeščanju
prostorskih ureditev državnega pomena v prostor (Uradni list RS, št. 80/10,
106/10 – popr., 57/12 in 61/17 – ZUreP-2) v zvezi s 27. členom Zakona o
spremembah in dopolnitvah Zakona o umeščanju prostorskih ureditev državnega
pomena v prostor (Uradni list RS, št. 57/12) izdaja Vlada Republike Slovenije
UREDBO
o državnem prostorskem načrtu za prenosni plinovod M3/1
Ajdovščina–Šempeter pri Gorici
I. SPLOŠNI DOLOČBI
1. člen
(podlaga državnega prostorskega načrta)
(1) S to uredbo se v skladu z Odlokom o strategiji
prostorskega razvoja Slovenije (Uradni list RS, št. 76/04, 33/07 – ZPNačrt,
57/12 – ZPNačrt-B in 61/17 – ZUreP-2) in Uredbo o prostorskem redu Slovenije
(Uradni list RS, št. 122/04, 33/07 – ZPNačrt, 57/12 – ZPNačrt-B in 61/17 –
ZUreP-2) sprejme državni prostorski načrt za prenosni plinovod M3/1
Ajdovščina–Šempeter pri Gorici (v nadaljnjem besedilu: državni prostorski načrt).
(2) Grafični del državnega prostorskega načrta, iz katerega
je razvidno območje tega načrta, je kot priloga sestavni del te uredbe.
(3) Državni prostorski načrt je v decembru 2017 pod številko
projekta 10361 izdelalo podjetje PROJEKT, d. d., Nova Gorica.
2. člen
(vsebina)
(1) Ta uredba določa: načrtovane prostorske ureditve, območje
državnega prostorskega načrta, pogoje glede namembnosti posegov v prostor,
njihove lege, velikosti in oblikovanja, pogoje glede križanj oziroma
prestavitev gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra ter
priključevanja prostorskih ureditev nanje, merila in pogoje za parcelacijo,
pogoje celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva
okolja in naravnih dobrin, upravljanja voda, varovanja zdravja ljudi, obrambe
države ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, etapnost izvedbe
prostorske ureditve, druge pogoje in zahteve za izvajanje državnega
prostorskega načrta, dopustna odstopanja in nadzor.
(2) Sestavine iz prejšnjega odstavka so grafično prikazane v
državnem prostorskem načrtu, ki je skupaj z obveznimi prilogami v tiskani
obliki na vpogled na ministrstvu, pristojnem za prostor, in pri službah,
pristojnih za urejanje prostora v Mestni občini Nova Gorica in občinah
Ajdovščina, Renče - Vogrsko, Šempeter - Vrtojba in Miren - Kostanjevica.
(3) Za ta državni prostorski načrt sta bila izvedena postopek
celovite presoje vplivov na okolje v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo
okolja, in postopek presoje sprejemljivosti vplivov izvedbe planov na varovana
območja v skladu s predpisi, ki urejajo ohranjanje narave.
(4) Presoja vplivov na okolje ni bila narejena, ker se je
postopek priprave tega državnega prostorskega načrta končal po petem odstavku
62. člena Zakona o umeščanju prostorskih ureditev državnega pomena v prostor
(Uradni list RS, št. 80/10, 106/10 – popr., 57/12 in 61/17 – ZUreP-2).
Investitor mora pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja pridobiti sklep
ministrstva, pristojnega za presojo vplivov na okolje, o ugotovitvi, ali je za
nameravani poseg v okolje treba izvesti presojo vplivov na okolje in pridobiti
okoljevarstveno soglasje po predpisih, ki urejajo varstvo okolja.
(5) Oznake, navedene v 3., 4., 5., 6., 7., 8., 9., 10., 11.,
14., 19., 23., 30., 31., 54. in 62. členu te uredbe, so oznake objektov in
ureditev iz grafičnega dela državnega prostorskega načrta.
II. NAČRTOVANE PROSTORSKE UREDITVE
3. člen
(načrtovane prostorske ureditve)
S tem državnim prostorskim načrtom se načrtujejo naslednje
prostorske ureditve:
-
gradnja prenosnega plinovoda M3/1 (v nadaljnjem besedilu: plinovod M3/1)
od sprejemnooddajne čistilne postaje M3/1 na kompresorski postaji Ajdovščina (v
nadaljnjem besedilu: SOČPM3/1 na KP Ajdovščina) do mejne merilnoregulacijske
postaje Vrtojba (v nadaljnjem besedilu: MMRP Vrtojba) in naprej do
slovenskoitalijanske meje,
-
gradnja SOČPM3/1 na KP Ajdovščina,
-
gradnja sekcijskih zapornih postaj BSx8M3/1, BSx9M3/1 in BSx10M3/1,
-
gradnja odcepa razdelilna merilna regulacijska postaja Šempeter (v
nadaljnjem besedilu: odcep RMRP Šempeter),
-
gradnja dveh sprejemnooddajnih čistilnih postaj M3/1 na MMRP Vrtojba (v
nadaljnjem besedilu: SOČPM3/1 na MMRP Vrtojba),
-
gradnja dostopnih poti do sekcijske zaporne postaje BSx10M3/1 in odcepa
RMRP Šempeter,
-
izvedba sistema katodne zaščite,
-
gradnja kabelske kanalizacije za vgradnjo optičnega kabla,
-
ureditev pripadajoče in prilagoditev obstoječe prometne, energetske,
komunalne ter telekomunikacijske infrastrukture in vseh drugih ureditev, ki so
nujno potrebne za gradnjo in nemoteno delovanje načrtovanih ureditev,
-
izvedba gradbenotehničnih podpornih ukrepov za zaščito plinovoda M3/1
pri poteku po reliefno razgibanih območjih,
-
izvedba hidrotehničnih ukrepov za ureditev prečkanj vodotokov in
odvajanja zalednih voda,
-
odstranitev in prestavitev objektov, odstranitev rastja pred gradnjo ter
končna krajinska ureditev.
III. OBMOČJE DRŽAVNEGA PROSTORSKEGA NAČRTA
4. člen
(območje državnega prostorskega načrta)
(1) Območje državnega prostorskega načrta v skladu z
geodetskim načrtom obsega zemljišča ali dele zemljišč s parcelnimi številkami v
naslednjih katastrskih občinah:
1.
Območje gradnje plinovoda M3/1 in objektov na njem, vključno z delovnim
pasom ob plinovodu M3/1, sistemi katodne zaščite, stalnimi in začasnimi
dostopnimi potmi, priključki na infrastrukturna omrežja, preureditvami
obstoječe energetske in komunalne infrastrukture, gradbišči, začasnimi
odlagališči materiala, območji gradbenotehničnih podpornih ukrepov in
hidrotehničnih ukrepov za ureditev prečkanj vodotokov in odvajanja zalednih
voda ter začasnimi deponijami za skladiščenje plinovodnih cevi:
-
k. o. Batuje (2386): 978, 979, 980, 982, 987, 988, 989, 990/1, 990/2,
991, 993, 996, 999, 1002, 1007, 1008, 1009, 1014, 1018, 1020, 1021, 1022, 1023,
1025, 1027, 1028, 1030, 1032, 1034, 1037/1, 1037/2, 1038, 1041, 1044, 1046,
1053, 1054, 1056, 1057, 1068/3, 1072/1, 1072/3, 1072/4, 1073, 1075/3, 1075/4,
1075/5, 1075/6, 1076/1, 1076/3, 1076/4, 1081, 1082/3, 1082/4, 1084, 1088/2,
1090, 1092/1, 1092/2, 1095/1, 1095/2, 1097/1, 1097/2, 1098, 1101/2, 1102/2,
1104, 1117, 1119, 1120, 1123, 1124/2, 1125/1, 1127/1, 1128/1, 1128/2, 1129,
1130/1, 1132/1, 1132/2, 1134, 1135, 1137, 1138, 1140, 1141, 1144, 1149/86,
1149/89, 1150/53, 1150/57, 1150/58, 1150/59, 1150/60, 1150/61, 1150/62,
1150/63, 1150/64, 1150/67, 1150/68, 1150/69, 1150/70, 1150/72, 1150/73,
1150/153, 1150/155, 1150/160, 1153, 1527/1, 1527/30, 1527/31, 1527/33, 1527/35,
1527/37, 1527/39, 1527/40, 1527/51, 1527/52, 1527/59, 1527/62, 1527/77,
1527/78, 1527/79, 1527/80, 1527/82, 1527/94, 1527/96, 1527/116, 1527/117, 1527/127,
1527/128, 1527/130, 1527/152, 1527/153, 1527/158, 1527/161, 1527/164, 1527/165,
1528, 1531, 1538/2, 1538/4, 1539/1, 1539/10, 1539/16, 1540/1, 1540/2, 1544/2,
1544/3, 1545/1 in 1546/1;
-
k. o. Budanje (2379): 2682/1, 2683, 2772, 2773/5, 2774, 2775, 2776 in
2777;
-
k. o. Bukovica (2319): 505/1, 516/9, 516/10, 516/11, 516/12, 518/21,
518/25, 518/26 in 662;
-
k. o. Črniče (2384): 938/1, 938/2, 938/4, 939/1, 939/3, 939/4, 939/5,
940/1, 941, 945/3, 946/65, 946/66, 946/67, 946/68, 946/69, 946/70, 946/71,
946/72, 946/93, 946/94, 946/95, 946/96, 946/118, 946/120, 946/121, 946/140,
946/141, 946/142, 946/143, 946/147, 946/171, 946/176, 946/184, 946/186,
946/190, 946/191, 947, 948, 949, 950, 952/1, 952/2, 954/1, 954/2, 955, 956,
957/2, 958/1, 959/1, 959/5, 959/6, 961, 962, 1004/2, 1004/3, 1025/1, 1025/3,
1052/1, 1052/2, 2533, 2533, 2534, 2535/1, 2535/2 in 2561/2;
-
k. o. Dobravlje (2390): 1933, 1934, 1935, 1936, 1937, 1938, 1939, 1940,
1941, 1942, 1944, 1945, 1949, 1951, 1953, 1954, 1955, 1956, 1957, 1958, 1959,
1960, 1961, 1962, 1963, 1984, 1997, 1998, 1999, 2000, 2053, 2054, 2067/1,
2067/2, 2068/1, 2073, 2074, 2075, 2159, 2160, 2161, 2162, 2163, 2164, 2165,
2166, 2168, 2172, 2173, 2186, 2188, 2189, 2190, 2191, 2192, 2193, 2194, 2195,
2196, 2197, 2198, 2199, 2200/1, 2200/2, 2201, 2202, 2203, 2205, 2206, 2224,
2333 in 2335;
-
k. o. Dornberk (2335): 7068, 7069, 7070, 7082/1, 7082/2, 7082/3, 7082/4,
7155, 7157, 7159, 7165, 7173/2, 7178, 7323/1, 7323/3, 8023, 8031/2, 8247, 8249,
8250, 8251, 8252, 8279, 8287, 8288, 8289, 8290, 8291, 8292, 8313, 8319, 8322,
8323, 8324, 8325, 8326 in 8328;
-
k. o. Kamnje (2388): 2539, 2728, 2729, 2730/1, 2730/2, 2731, 2732, 2733,
2734, 2735, 2736, 2737, 2738, 2739, 2740, 2741, 2742, 2743, 2774, 2775, 2776/1,
2776/2, 2776/3, 2777, 2778/1, 2778/2, 2779, 2780, 2781, 2782, 2783, 2784, 2785,
2786, 2787, 2788, 2789, 2790, 2791, 2792, 2793, 2794, 2796, 2797, 2798, 2799,
2800, 2801, 2802/1, 2803, 2804, 2805, 2806, 2807, 2808, 2809 in 2813;
-
k. o. Miren (2325): 44, 46, 47, 48/1, 48/2, 49/1, 49/2, 50/2, 51, 52/1,
52/2, 52/3, 53/1, 53/2, 54, 55/1, 60/1, 60/6, 60/7, 60/8, 60/9, 64/1, 64/2,
64/3, 64/4, 64/5, 65/1, 65/2, 66/2, 67/1, 67/2, 68/1, 69/1, 69/2, 70/1, 649/6,
678/1, 678/2, 679/2 in 679/6;
-
k. o. Prvačina (2320): 755/4, 755/9, 755/10, 755/12, 755/14, 755/15,
755/18, 755/19, 755/20, 755/21, 755/28, 755/29, 755/31, 755/32, 755/34, 755/35,
755/40, 755/42, 755/44, 755/45, 755/46, 755/47, 755/50, 755/52, 756/1, 756/2,
756/3, 756/5, 759/1, 759/2, 760/1, 760/3, 780/2, 781/3, 781/4, 782, 787/1,
787/2, 789/3, 801/1, 802/2, 806/1, 810, 831/2, 831/7, 831/10, 833, 839, 842/1,
842/2, 934/1, 939/1, 939/2, 940, 945, 946/3, 946/5, 946/6, 946/7, 946/8, 946/9,
946/10, 946/88, 946/89, 946/90, 946/91, 1530/3, 1530/4, 1533, 1534/1 in 1544/2;
-
k. o. Selo (2387): 210, 211/4, 211/5, 211/6, 211/7, 211/9, 211/10,
211/11, 211/12, 211/13, 211/14, 211/15, 211/16, 211/17, 211/18, 211/19, 211/21,
1255/21, 1255/22, 1255/23, 1255/24, 1255/25, 1255/26, 1255/27, 1255/28,
1255/29, 1255/30, 1255/31, 1255/32, 1255/33, 1255/34, 1255/35, 1255/36,
1255/37, 1255/38, 1255/39, 1255/40, 1255/41, 1255/43, 1255/44, 1255/45,
1255/46, 1255/47, 1255/48, 1255/49, 1255/50, 1255/56, 1255/58, 1255/59,
1255/60, 1255/61, 1329/3, 1340/1, 1346, 1349, 1350/1, 1356, 1357, 1358, 1359,
1360, 1361, 1362, 1363, 1364, 1365, 1366, 1367, 1368, 1369, 1370, 1371, 1372,
1373, 1374, 1375, 1376, 1377, 1378, 1379, 1380, 1381, 1382, 1383, 1384, 1385,
1386, 1387, 1388, 1389, 1390, 1391, 1392, 1393, 1394, 1395, 1396, 1397, 1398,
1399, 1400, 1401, 1402, 1403, 1404, 1405, 1406, 1407, 1408, 1409, 1410, 1411,
1413, 1414, 1415, 1416, 1417, 1418, 1421, 1422, 1423, 1424, 1425, 1426, 1427,
1428, 1429, 1430, 1431, 1432, 1434, 1435, 1436, 1448, 1449, 1450, 1451, 1452,
1453, 1454, 1455/1, 1455/2, 1456, 1457, 1458/1, 1458/2, 1459, 1460, 1461, 1462,
1463, 1464, 1465, 1466, 1469, 1470, 1471, 1472, 1473, 1520, 1521, 1522, 1523,
1524, 1525, 1526, 1527, 1528/1, 1528/2, 1537, 1539 in 1540;
-
k. o. Šempeter (2315): 421/2, 421/4, 432/1, 432/3, 433/1, 445/1, 445/2,
445/3, 446/1, 446/2, 447/1, 447/2, 448, 450/1, 451/2, 790/5, 835/5, 835/6,
835/7, 860/2, 861/1, 865/1, 865/2, 865/3, 866/2, 867/1, 867/2, 868/1, 868/2,
869/1, 869/2, 870/1, 870/2, 871/1, 872/1, 872/4, 873, 874/1, 874/2, 874/3,
874/4, 875, 876/1, 877, 878, 879/1, 880/1, 881/1, 881/2, 882/2, 883/1, 884/1,
887, 888/1, 889/1, 889/2, 890/1, 890/2, 890/4, 892, 903, 904/4, 904/6, 904/7,
907, 908, 909/1, 911/1, 911/2, 912, 913, 917, 920/1, 920/3, 920/4, 920/5,
920/6, 921/1, 921/2, 921/4, 921/5, 921/6, 921/8, 928/5, 928/6, 928/7, 930/2,
930/3, 930/4, 930/5, 930/6, 931/1, 932/1, 932/2, 932/4, 933/3, 933/4, 933/5,
934/2, 935/3, 935/5, 935/8, 935/9, 938/2, 943, 944/2, 944/3, 945/2, 946/1, 961,
962/1, 962/2, 962/3, 963, 965/1, 965/2, 966, 967/1, 967/3, 968, 977, 978, 979,
980, 981, 984, 985, 986/1, 986/4, 995/1, 996, 1026, 1028/1, 1036/3, 1036/4,
1040, 1042, 1043, 1044, 1046/1, 1047, 1048, 1049, 1050, 1051/1, 1051/10,
1294/1, 1294/2, 1310, 1311/2, 1312/2, 1316/2, 1316/3, 1316/4, 1316/5, 1316/6,
1316/7, 1316/8, 1317/2, 1318/1, 1318/3, 1318/5, 1318/6, 1318/7, 1318/8, 1318/9,
1319/1, 1319/2, 1319/8, 1324/1, 1324/2, 1324/3, 1325, 1326/1, 1326/3, 1326/4,
1328, 1329/1, 1334, 1335, 1337/1, 1338/1, 1339, 1340, 1341, 1342, 1343, 1344,
1345, 1379, 1382, 1383, 1385, 1386, 1387, 1388/1, 1389, 1390/1, 1391/1, 1392,
1393, 1394, 1395, 1396, 1397, 1398, 1399, 1401, 1405, 1406, 1407, 1413, 1733,
1734, 1735, 1736, 1737/1, 1737/2, 1737/3, 1738, 1739, 1740, 1741, 1742, 1743,
1744, 1746, 1747, 1748, 1749, 1750, 1755, 1758, 1759, 1760, 1776/1, 1786,
1787/1, 1788, 1789/1, 1789/2, 1790/1, 1790/2, 1790/3, 1790/4, 1790/5, 1790/6,
1791/1, 1791/2, 1791/3, 1792/1, 1792/2, 1793/1, 1793/2, 1793/3, 1793/4, 1793/5,
1793/6, 1793/7, 1796/3, 1796/8, 1796/9, 1797/1, 1797/6, 1798/1, 1799, 1820/1,
1820/9, 1835, 1836, 1837/1, 1837/2, 1837/3, 1837/4, 1838/1, 1838/2, 1838/3,
1838/4, 1838/5, 1838/6, 1838/8, 1838/9, 1839/1, 1839/2, 1839/3, 1839/4, 1840/1,
1840/2, 1844/1, 1844/2, 1844/3, 1844/4, 1844/5, 1847/12, 1855/3, 1855/5,
1856/1, 1856/2, 1856/3, 1856/4, 1857/1, 1857/2, 1857/3, 1857/5, 1857/6, 1858/1,
1858/3, 1858/4, 1858/5, 1858/6, 1859/1, 1859/3, 1859/4, 1859/6, 1859/7, 1859/8,
1860/1, 1860/3, 1860/4, 1860/5, 1860/6, 1860/7, 1860/8, 1861/2, 1861/4, 1861/5,
1861/6, 1861/7, 1861/8, 1862/1, 1862/3, 1862/4, 1862/5, 1862/6, 1862/7, 1864/1,
1864/2, 1864/3, 1864/4, 1864/6, 1864/9, 1864/10, 1864/11, 1864/12, 1865/1,
1865/2, 1866/1, 1866/2, 1866/3, 1866/4, 1867/1, 1867/2, 1867/3, 1867/4, 1868/1,
1868/2, 1868/3, 1868/4, 1869/1, 1869/4, 1870/1, 1871/1, 1871/2, 1871/6, 1871/7,
1871/8, 1871/9, 1871/10, 1872/1, 1872/2, 1872/3, 1873/1, 1873/2, 1873/3,
1874/1, 1874/2, 1874/3, 1874/4, 1875/1, 1875/2, 1875/3, 1875/4, 1875/5, 1875/6,
1878/1, 1878/2, 1878/3, 1878/4, 1880/1, 1880/3, 1883/3, 1884/3, 1885/1, 2160/1,
2160/2, 2160/3, 2161/1, 2161/2, 2161/3, 2162/1, 2162/2, 2163/1, 2163/2, 2163/3,
2164/1, 2164/2, 2164/3, 2165/1, 2165/2, 2165/3, 2165/4, 2166/1, 2166/2, 2166/3,
2167/1, 2167/2, 2167/3, 2167/4, 2167/5, 2167/6, 2168, 2580, 2605, 2606, 2607,
2608, 2612, 2613, 2615, 2621, 2622/1, 3390/1, 3391/1, 3391/2, 3391/3, 3391/4,
3391/5, 3391/7, 3391/8, 3391/9, 3391/10, 3391/11, 3391/12, 3391/13, 3391/14,
3391/15, 3391/16, 3391/17, 3391/19, 3392/1, 3392/2, 3393/1, 3393/2, 3395/1,
3436/3, 3436/4, 3441/2, 3446/4, 3446/5, 3447/3, 3447/5, 3447/6, 3449/1, 3450/1,
3451/1, 3459/3, 3461, 3462/3, 3464/1, 3464/3, 3464/5, 3464/6, 3464/7, 3464/8,
3464/9, 3464/10, 3464/11, 3464/12, 3464/13, 3464/14, 3464/15, 3464/16, 3464/17,
3464/18, 3464/19, 3464/20, 3464/21, 3464/22 in 3471;
-
k. o. Šturje (2380): 2025/1, 2025/2, 2029, 2030, 2031, 2046, 2047, 2050,
2052, 2053, 2063, 2064, 2070, 2071, 2073/1 in 2079;
-
k. o. Ustje (2393): 1017/2, 1072, 1073, 1122/3, 1150, 1153/1, 1153/2,
1153/3, 1153/4, 1158/1, 1159, 1160, 1162, 1169, 1170, 1172/1, 1172/2, 1173,
1174, 1175, 1176, 1187/1, 1187/2, 1188, 1189, 1190/1, 1190/2, 1194, 1195, 1197,
1201/1, 1201/2, 1203/1, 1203/2, 1204, 1208/1, 1208/2, 1209/2, 1270, 1428/4,
1437/3, 1555/1, 1555/2, 1555/3, 1556, 1557, 1558, 1559, 1560, 1561, 1562, 1575,
1576, 1577, 1578/1, 1578/2, 1579/1, 1579/2, 1580, 1581, 1582, 1583, 1584, 1585,
1586, 1587, 1588, 1589, 1591, 1592, 1594, 1595, 1596/1, 1596/2, 1597, 1601,
1602, 1603, 1604/1, 1604/2, 1605, 1606, 1607, 1608, 1609, 1610, 1611, 1612,
1740/1, 1740/2, 1741, 1743, 1744/1, 1744/3, 1744/4, 1744/5, 1745, 1750, 1751,
1752, 1753, 1754, 1755, 1756, 1757, 1758, 1759, 1760, 1761, 1762, 1763, 1770,
1771, 1772, 1773, 1774, 1775, 1776, 1784, 1785, 1786, 1787, 1788, 1789, 1790,
1791, 1792/1, 1794, 1795, 1797, 1798, 1799, 1800, 1801, 1804, 1805, 1806, 1807,
1808, 1809, 1810, 1811, 1812, 1813/1, 1814, 1816, 1819, 1821, 1825, 1828, 1830,
1832/1, 1832/2, 1836, 1837, 1839, 1840 in 1841;
-
k. o. Velike Žablje (2394): 1898 in 1899;
-
k. o. Vipavski Križ (2391): 228, 229, 230, 234, 235/1, 236, 237, 238,
240, 241, 242, 245, 246, 414, 417, 418, 419, 425/3, 426, 481, 2347, 2348/1,
2348/3, 2349/2, 2349/3, 2350/1, 2351, 2354, 2355/1, 2355/2, 2356/2, 2366/4,
2368/1, 2368/2, 2368/3, 2371/2, 2375, 2376, 2378, 2398/1, 2428/3, 2430/2, 2437,
2438/2, 2438/3, 2441, 2442, 2443, 2444, 2446, 2448/2, 2450, 2451, 2453, 2725,
2728/1, 2743, 2745/2, 2745/3, 2750, 2752/2, 2753/1, 2754/1, 2755/1, 2760,
2761/1, 2761/3, 2761/4, 2762/1, 2767/1, 2806, 2807/2, 2811/3, 2869, 2870, 2950,
2952/1, 2952/2, 2953, 2955, 2956/1, 2956/2, 2957, 2958, 2959, 2960, 2961, 2963,
2964, 2965/2, 2965/3, 3022, 3573, 3574, 3575, 3576, 3577, 3579, 3580, 3581,
3582, 3583, 3584, 3585, 3586, 3587, 3588, 3589, 3590, 3593, 3594, 3595, 3596,
3597, 3598, 3599, 3600, 3601, 3602, 3603, 3604, 3605, 3606, 3607, 3610, 3611,
3621, 3622, 3623, 3624, 3625, 3638, 3639, 3640, 3641, 3642, 3643, 3644, 3645,
3646, 3647, 3648, 3649/1, 3649/2, 3649/3, 3649/4, 3649/5, 3650, 3651, 3652,
3653, 3654, 3655, 3656, 3657, 3658, 3659, 3660, 3661, 3662, 3663, 3664, 3665,
3666/1, 3666/2 in 3667;
-
k. o. Vogrsko (2314): 145, 149/7, 150/4, 150/5, 150/7, 150/8, 150/9,
150/11, 150/12, 150/13, 150/16, 151/2, 151/3, 152/1, 152/3, 153/6, 153/10,
153/15, 153/16, 153/17, 153/24, 153/25, 153/26, 153/27, 153/28, 153/29, 153/30,
153/41, 286/3, 286/13, 286/20, 286/22, 286/23, 286/24, 290/1, 290/2, 290/3,
290/5, 290/6, 291/1, 293/18, 293/34, 686/4, 686/16, 792/1, 792/3, 792/5, 792/6,
792/8, 792/9, 792/12, 792/13, 792/14, 794/1, 794/2, 794/3, 794/4, 794/5, 794/6,
795/1, 795/2, 795/3, 795/4, 795/5, 795/6, 795/7, 795/8, 810/2, 810/3, 816/2,
819/1, 819/2, 819/3, 819/6, 823/1, 823/2, 823/7, 823/23, 823/24, 823/25,
823/27, 826/4, 826/35, 828, 829/2, 829/3, 829/4, 829/5, 842/1, 842/3, 842/4,
843/1, 843/2, 843/3, 848/1, 849/1, 849/2, 849/3, 852/1, 852/2, 854/2, 859/1,
859/2, 859/3, 859/4, 859/5, 860/1, 860/3, 860/4, 860/6, 860/7, 860/13, 860/14,
860/16, 861/1, 861/3, 861/4, 861/5, 862/1, 862/2, 862/4, 864, 999/1, 999/2,
1007/1, 1008/1, 1065/1, 1088, 1089/1, 1091/1, 1092, 1093, 1094, 1095/2, 1095/4,
1095/5, 1095/6, 1095/7, 1096/3, 1096/4, 1096/5, 1097/1, 1100/2, 1114/1, 1114/7,
1119/4, 1129/2, 1129/5, 1129/15, 1129/19, 1139/38, 1142/1, 1142/2, 1142/3, 1142/5,
1142/8, 1142/9, 1142/10, 1142/11, 1142/14, 1144/1, 1144/3, 1415, 1416/1, 1417,
1418, 1419, 1420, 1421, 1422, 1423, 1424, 1425, 1426, 1427, 1428/1, 1428/2,
1429, 1430, 1431, 1432, 1433, 1434, 1435, 1436, 1437, 1438, 1439, 1440, 1441,
1442, 1443, 1446, 1447 in 1448/1;
-
k. o. Vrtojba (2316): 95/1, 97/2, 104, 105/5, 105/8, 106/1, 107/3,
135/4, 135/5, 136/1, 136/2, 137/1, 137/2, 137/3, 137/4, 138/1, 138/2, 139/1,
139/2, 140/1, 140/2, 141/1, 141/2, 143, 144/1, 144/2, 145, 146, 147, 148,
149/1, 149/2, 150, 151, 152/1, 153/1, 153/2, 153/3, 153/4, 154/1, 154/2, 155/2,
155/3, 156/2, 156/3, 157/3, 157/4, 158/3, 158/4, 164/2, 164/3, 166/2, 166/3,
896/1, 896/2, 897/3, 897/4, 897/5, 897/6, 898, 899/1, 899/2, 906, 907, 908,
911/1, 911/2, 912/2, 914/1, 914/2, 915, 916/1, 922/3, 923/1, 923/2, 924/1,
924/2, 925/1, 925/2, 926/1, 926/2, 927/1, 927/2, 928, 929/3, 929/4, 929/5,
929/6, 932/3, 932/4, 932/5, 932/6, 935/1, 935/4, 936/1, 936/4, 937/1, 937/4,
938/1, 938/2, 939/1, 939/2, 941/1, 941/2, 942/1, 942/2, 943/1, 945/1, 946/1, 948/1,
960/4, 961, 966, 967, 968, 969, 970, 974/1, 975/1, 976/1, 977/1, 978/1, 979,
980, 981, 1005/2, 1143, 1144/1, 1144/2, 1145, 1146, 1147, 1148/1, 1149/1,
1150/1, 1151/1, 1152/1, 1154/3, 1154/4, 1155/1, 1156/1, 1164/4, 1189/1, 1193,
1194, 1195, 1196/1, 1198/1, 1199/1, 1200/1, 1201/1, 1202, 1203, 1204, 1205,
1206, 1208, 1209, 1210, 1230, 1232, 1233, 1235/1, 1235/2, 1235/3, 1235/4, 1236,
1237, 1238/1, 1238/2, 1239, 1240, 1241, 1242, 1243, 1244, 1284, 1285, 1286,
1287, 1288, 1289, 1290, 1291, 1292, 1293, 1294, 1295, 1296, 1297, 1298, 1299,
1300, 1301, 1302/1, 1302/2, 1303, 1304, 1305, 1306, 1307, 1308, 1309, 1310,
1311, 1312, 1313/1, 1313/2, 1314, 1315, 1316, 1317, 1318/1, 1318/2, 1319, 1320,
1321, 1322, 1323, 1324, 1325/3, 1402, 1403, 1404/2, 1405/2, 1406, 1407, 1408,
1409/1, 1409/2, 1409/3, 1410, 1411, 1412, 1413, 1414, 1416/1, 1416/2, 1417,
1418, 1419, 1420/1, 1420/2, 1421, 1436, 1437, 1438/1, 1455, 1456, 1457, 1458/2,
1458/3, 1458/4, 1459/3, 1459/4, 1459/5, 1460/1, 1460/2, 1460/3, 1460/4, 1461/1,
1461/2, 1461/3, 1461/4, 1462/1, 1462/2, 1463, 1464, 1465/1, 1465/2, 1466, 1467,
1468, 1469, 1470, 1471, 1472, 1473, 1474, 1475/2, 1476/2, 1477/2, 1478/2,
1479/2, 1480/2, 1481/2, 1482/2, 1483/2, 1484/2, 1485/1, 1485/3, 2347/1, 2347/2,
2347/4, 2348/1, 2348/2, 2349/1, 2349/2, 2351/1, 2351/2, 2351/3, 2351/4, 2352/1,
2352/2, 2353, 2354, 3569/2, 3569/4, 3570/2, 3571/1, 3582/6, 3583/1, 3583/2,
3585/2, 3586/1, 3586/8, 3587/5, 3589/2, 3602/1, 3602/3 in 3610.
2.
Območje izključne rabe za SOČP-M3/1 na KP Ajdovščina, sekcijske zaporne
postaje BSx8-M3/1, BSx9-M3/1, BSx10-M3/1, odcepa RMRP Šempeter in SOČP-M3/1 na
MMRP Vrtojba, vključno s stalnimi dostopnimi potmi do teh objektov znotraj
območja državnega prostorskega načrta:
-
k. o. Batuje (2392): 1132/1;
-
k. o. Budanje (2379): 2773/5, 2774, 2775, 2776 in 2777;
-
k. o. Dobravlje (2390): 2189, 2190 in 2191;
-
k. o. Šempeter (2315): 965/1, 1789/1, 1789/2, 1790/1, 1790/2, 1790/4,
1798/1 in 3391/17;
-
k. o. Vrtojba (2316): 1459/4, 1460/2, 1461/2, 1462/1 in 1463.
3.
Območje sistemov katodne zaščite, elektroenergetskih, vodovodnih in
telekomunikacijskih priključkov in prestavitve obstoječe energetske in
komunalne infrastrukture znotraj območja državnega prostorskega načrta:
-
k. o. Batuje (2392): 1132/1, 1132/2, 1134 in 1149/89;
-
k. o. Budanje (2379): 2775;
-
k. o. Šempeter (2315): 1028/1, 1311/2, 1312/2, 1319/1, 2613, 2615,
3393/1, 3446/4, 3446/5, 3450/1, 790/5, 835/5, 835/6, 835/7, 874/4, 877, 878,
879/1, 880/1, 881/1, 881/2, 882/2, 883/1, 884/1, 887, 888/1, 889/1, 890/1, 903,
904/4 in 904/7;
-
k. o. Ustje (2393): 1197, 1201/1, 1201/2, 1203/1, 1203/2, 1208/2,
1428/4, 1744/1, 1744/3, 1744/4, 1745, 1750, 1751, 1754, 1755, 1757, 1758, 1759,
1760, 1770, 1771, 1784, 1791, 1798, 1799, 1800 in 1801;
-
k. o. Vogrsko (2314): 1007/1, 1008/1, 1089/1, 1091/1, 1092, 1094,
1095/2, 1095/4, 1095/5, 1097/1, 1142/1, 1142/14, 150/8, 151/2, 153/10, 286/22,
286/24, 290/2, 290/6, 291/1, 860/13, 860/4 in 862/1.
4.
Območje začasne deponije za skladiščenje plinovodnih cevi med gradnjo
znotraj območja državnega prostorskega načrta:
-
k. o. Bukovica (2319): 516/9, 516/10, 516/11, 516/12, 518/21, 518/25,
518/26 in 662;
-
k. o. Šempeter (2315): 3471.
5.
Območje odstranitev in prestavitev objektov znotraj območja državnega
prostorskega načrta:
-
k. o. Batuje (2386): 1527/1;
-
k. o. Selo (2387): 211/12 in 1329/3;
-
k. o. Šempeter (2315): 445/1, 448, 865/1, 871/1, 872/1, 873, 874/4, 913,
978, 1043, 1044, 1746, 1747, 3390/1 in 3391/17;
-
k. o. Vipavski Križ (2391): 2376, 2438/2, 2438/3, 2443 in 2444;
-
k. o. Vogrsko (2314): 290/2;
-
k. o. Vrtojba (2316): 135/4, 152/1, 156/2, 924/2, 926/1, 937/1, 1146,
1147, 1292, 1293, 1310, 1458/2 in 1464.
(2) Območje državnega prostorskega načrta je določeno s
tehničnimi elementi, ki omogočajo prenos novih mej parcel v naravo. Koordinate
tehničnih elementov so razvidne iz grafičnega dela državnega prostorskega
načrta: Prikaz območja načrta z načrtom parcel – listi št. 3.1–3.18.
5. člen
(raba zemljišč)
(1) Na območju državnega prostorskega načrta so glede na
zasedbo ali omejitev rabe zemljišč opredeljene naslednje rabe zemljišč:
1.
območje izključne rabe na območju SOČP-M3/1 na KP Ajdovščina, sekcijskih
zapornih postaj BSx8-M3/1, BSx9-M3/1, BSx10-M3/1, odcepa RMRP Šempeter in
SOČP-M3/1 na MMRP Vrtojba za objekte energetske infrastrukture in ureditev
stalnih dostopnih poti do objektov energetske infrastrukture;
2.
območje omejene rabe:
-
zemljišča na območju 5 m od osi plinovoda M3/1 obojestransko zunaj
območij izključne rabe,
-
zemljišča za ureditev in prestavitev pripadajoče energetske, komunalne
in telekomunikacijske infrastrukture zunaj območij izključne rabe,
-
zemljišča za ureditev sistema katodne zaščite zunaj območij izključne
rabe,
-
zemljišča za izvedbo gradbenotehničnih podpornih ukrepov in
hidrotehničnih ukrepov za ureditev prečkanj vodotokov in odvajanja zalednih
voda zunaj območij izključne rabe;
3.
območje začasne rabe so zemljišča na območju gradbišč, začasnih
dostopnih poti in začasnih odlagališč materiala zunaj območij izključne in
omejene rabe.
(2) Zemljiščem na območju izključne rabe za sekcijski zaporni
postaji BSx9-M3/1, BSx10-M3/1 in odcep RMRP Šempeter se določi namenska raba E
– območje energetske infrastrukture. Ta zemljišča so namenjena izključno za
gradnjo, obratovanje in vzdrževanje plinovoda ter so razvidna iz grafičnega
dela državnega prostorskega načrta: Prikaz območja načrta z načrtom parcel –
listi št. 3.1–3.18 ter so določena kot parcele nadzemnega objekta plinovoda
M3/1. Objekti SOČP-M3/1 na KP Ajdovščina, sekcijska zaporna postaja BSx8-M3/1
in SOČP-M3/1 na MMRP Vrtojba se uredijo v celoti na območjih, ki so glede na
namensko rabo prostora že določena kot območja energetske infrastrukture (E).
(3) Na območju omejene in začasne rabe so kmetijska in gozdna
zemljišča ter območja stanovanj, območja centralnih dejavnosti, območja
proizvodnih dejavnosti, posebna območja, območja zelenih površin, območja
prometnih površin in območja energetske infrastrukture. Zemljiščem na območju
omejene in začasne rabe se namenska raba ne spreminja.
(4) Pogoji za ureditve na zemljiščih omejene in začasne rabe
so določeni v 17. do 41. členu te uredbe.
IV. POGOJI GLEDE NAMEMBNOSTI POSEGOV V PROSTOR, NJIHOVE LEGE,
VELIKOSTI IN OBLIKOVANJA
6. člen
(potek trase)
(1) Trasa plinovoda M3/1 v dolžini približno 29,3 km poteka
od KP Ajdovščina do MMRP Vrtojba in naprej do slovensko-italijanske meje pri
naselju Miren, kjer se poveže s plinovodnim sistemom v Republiki Italiji. Trasa
poteka vzporedno z obstoječim prenosnim plinovodom M3 Vodice–Šempeter pri
Gorici (v nadaljnjem besedilu: plinovod M3) in načrtovano rekonstrukcijo
prenosnih plinovodov M3, M3B, R31A, R32 in R34 (v nadaljnjem besedilu:
načrtovani plinovod M3R), pri čemer se zaradi prilagoditve stanju v prostoru od
plinovoda M3 odmakne le na posameznih krajših odsekih. Plinovod M3/1 poteka po
območju občin Ajdovščina, Renče - Vogrsko, Šempeter - Vrtojba in Miren -
Kostanjevica ter Mestne občine Nova Gorica.
(2) Trasa plinovoda M3/1 se začne v KP Ajdovščina in se
nadaljuje proti zahodu po obdelovalnih površinah. Naselju Ustje se izogne po južni
strani in poteka severno od reke Vipave. Pod Bitnjami se zlagoma vzpne proti
naselju, ki ga obide po južni in zahodni strani. Po prečkanju občinske ceste se
spusti proti vodotoku Vrnivec in proti zahodu poteka po obdelovalnih površinah.
Vmes nekajkrat prečka melioracijske jarke. Ko se približa reki Vipavi, se
vzporedno z železniško progo nadaljuje proti Batujam. Pred industrijsko cono
Batuje trasa prečka železniško progo št. 72 Prvačina–Ajdovščina, se vzpne in na
vrhu grebena nadaljuje nad industrijsko cono Batuje. Kmalu za platojem MRP
Batuje se obrne proti Batujam in jih zaobide po zahodni strani. Po območju
obdelovalnih površin in vinogradov se nadaljuje proti Rafotišču in se po
njegovem grebenu nad območji vinogradov, večinoma ob gozdnem robu, izogiba
akumulaciji Vogršček. Na območju Pri Borštarju preide v gozdno območje, iz
katerega izstopi približno 500 m pod pregrado Vogršček. Trasa se čez nekaj
prečkanj vodotoka Vogršček nadaljuje proti južnemu obronku naselja Vogrsko. Na
območju odcepa R31A se usmeri proti severu in po nekaj sto metrih proti
severozahodu proti državni cesti HC-H4 Vogrsko–Šempeter, odseka 779 in 379. Po
prečkanju državne ceste se nadaljuje proti Ošljam in se vzhodno od območja
obstoječega platoja MMRP Šempeter–Nova Gorica usmeri proti jugozahodu. Po
prečkanju železniške proge št. 70 Jesenice–Nova Gorica–Sežana in dveh državnih
cest (R1-204 Šempeter–Dornberk, odsek 8343 in HC-H4 Vogrsko–Šempeter, odseka
779 in 379) se vzpne navkreber in vzporedno z državno cesto Vogrsko–Šempeter oziroma
Šempeter–Vrtojba poteka po Goriškem polju. Zahodno od Vrtojbe se usmeri proti
jugozahodu in se širšemu območju mejnega prehoda Vrtojba izogne po južni
strani. Tik pred državno mejo se usmeri proti jugu in ob njej po obdelovalnih
površin poteka do predvidene MMRP Vrtojba, načrtovane na podlagi sprejetega
državnega prostorskega načrta za načrtovani plinovod M3R. Od predvidene MMRP
Vrtojba trasa plinovoda M3/1 poteka pretežno proti jugu in se pred državno mejo
usmeri na zahod do prevzemne točke na meji z Republiko Italijo.
(3) Plinovod M3/1 se na delu trase, ki poteka vzporedno s
plinovodom M3 in načrtovanim plinovodom M3R, pri poteku po pretežno ravninskem
stabilnem območju položi v oddaljenosti najmanj 7 m od obstoječega plinovoda M3
in načrtovanega plinovoda M3R, pri poteku po reliefno razgibanih, nestabilnih
in plazovitih območjih pa v oddaljenosti najmanj 14 m od obstoječega plinovoda
M3 in načrtovanega plinovoda M3R. Ob upoštevanju prostorskih možnosti,
konfiguracije terena, geoloških razmer, tehnične zahtevnosti, poselitve,
krajinske slike, varstvenih območij ter infrastrukturnih objektov in naprav je
odmik izjemoma lahko večji ali tudi manjši, vendar ne manjši od 3,5 m
medsebojnega svetlega odmika.
7. člen
(tehnične značilnosti plinovoda in z njim povezanih
ureditev)
(1) Plinovod M3/1 se naveže na novi načrtovani plinovod M3/1
Kalce–Ajdovščina na območju KP Ajdovščina. Plinovod M3/1 ima premer cevi do
vključno 1100 mm in tlačno stopnjo do vključno 100 barov. Zgradi se iz jeklenih
cevi, izdelanih po veljavnih standardih in z ustrezno debelino sten, izračunano
z upoštevanjem različnih faktorjev glede na varnostni razred plinovoda.
Povečana varnost je zahtevana na vseh prečkanjih cest, železnic, pri poteku v
bližini obstoječih objektov in na morfološko zahtevnem terenu ter
vodovarstvenih območjih.
(2) Predvidena višina nadkritja med končno urejenim terenom
in temenom cevi znaša najmanj 1,3 m. Na območju poselitve, pri prečkanju
gospodarske javne infrastrukture, na hidromelioracijskih območjih in obdelovalnih
površinah glede na vrsto kultur se globina nadkritja poveča.
(3) Za objekte in naprave na trasi plinovoda M3/1 se izvede
sistem zaščite pred delovanjem strele v skladu s predpisi, ki urejajo zaščito
stavb pred delovanjem strele.
(4) Za zaščito pred korozijo se s katodno zaščito ščitijo
plinovodna cev in vse instalacije, ki so vkopane v zemljo. Sistem katodne
zaščite se izvede na območju SOČP-M3/1 na območju KP Ajdovščina v km 0 + 000
plinovoda M3/1, na območju sekcijske zaporne postaje BSx8-M3/1 v km 12 + 408
plinovoda M3/1, na območju severno od odcepa RMRP Šempeter v km 23 + 898
plinovoda M3/1 in na območju naselja Vrtojba v km 24 + 881 plinovoda M3/1.
(5) Za nadziranje in vzdrževanje sistema katodne zaščite se
na lokacijah odcepov, sekcijskih zapornih postaj in objektov vgradijo stalna
merilna mesta vzdolž celotne trase plinovoda M3/1. Lokacije anodnih ležišč s
kabelskimi trasami do naprave katodne zaščite ter poteki tras
elektroenergetskih napajalnih kablov za izvedbo priključka naprav katodne zaščite
na elektroenergetsko omrežje so razvidne iz grafičnega dela državnega
prostorskega načrta: Ureditvena situacija načrtovane prostorske ureditve z
gospodarsko javno infrastrukturo in grajenim javnim dobrim – listi št.
2.1.1–2.1.18.
(6) Lega cevovodov in vseh drugih njihovih elementov v zemlji
mora biti posebej označena, da je nad plinovodom mogoč nadzor. Zračne oznake se
postavijo vzdolž celotne trase na razdalji približno 0,5 km in na lomnih točkah
plinovoda. Oznake se postavijo tudi pri vseh prečkanjih cest in vodotokov. Pri
potekih plinovoda v zaščitnih ceveh se oznake postavijo na oddušne cevi.
(7) Za dostop do trase plinovoda M3/1 za potrebe gradnje
plinovoda M3/1 se izvedejo začasne dostopne poti, ki se po končani gradnji
oziroma vzdrževalnih delih povrnejo v enako stanje in kakovost, kot je bilo
pred gradbenim posegom. Začasne dostopne poti se izvedejo od obstoječih cest in
poti v širini do 3 m. Ceste in poti ter obstoječe mostove, ki služijo za
začasne dostope do trase plinovoda M3/1, je treba pred uporabo preveriti in jih
po potrebi dodatno utrditi in razširiti.
(8) Na območju Batuj se v km 12 + 170 plinovoda M3/1 izvede
gradbenotehnični podporni ukrep v dolžini 45 m, v primeru premikov inklinacij
pa gradbenotehnični podporni ukrep v dolžini 95 m.
(9) Na območju Bezovlak se v km 17 + 790 plinovoda M3/1
izvede gradbenotehnični podporni ukrep v dolžini 2 × 40 m.
(10) Na območju Bazare za prečkanjem državne ceste HC-H4
Vogrsko–Šempeter se v km 23 + 975 plinovoda M3/1 za zaščito gradbene jame
izvede gradbenotehnični podporni ukrep.
(11) Na območjih prečkanja vodotokov se izvedejo
hidrotehnični ukrepi na naslednjih lokacijah: v km 16 + 880, 14 + 890, 12 +
355, 11 + 910, 10 + 540, 6 + 010, 5 + 790, 3 + 625, 0 + 530, 0 + 200
obstoječega plinovoda M3, na vseh prečkanjih vodotoka Vogrščka in km 0 + 730
ter km 1 + 170 obstoječega plinovoda M3B.
(12) Gradbenotehnični podporni ukrepi in hidrotehnični ukrepi
za zaščito plinovoda M3/1 so razvidni iz grafičnega dela državnega prostorskega
načrta: Ureditvena situacija načrtovane prostorske ureditve z gospodarsko javno
infrastrukturo in grajenim javnim dobrim – listi št. 2.1.1–2.1.18.
8. člen
(velikost in oblikovanje SOČP-M3/1 na KP Ajdovščina)
(1) SOČP-M3/1 na KP Ajdovščina se naveže na predviden
SOČP-M3/1 Ajdovščina za prenosni plinovod M3/1 Kalce–Ajdovščina na jugozahodni
strani platoja obstoječe KP Ajdovščina. Po končani gradnji se zemljišče
vzpostavi v enako stanje, kot je bilo pred gradbenim posegom.
(2) Dostop je po obstoječi dostopni poti do KP Ajdovščina.
(3) Lokacija in velikost SOČP-M3/1 na KP Ajdovščina je
razvidna iz grafičnega dela državnega prostorskega načrta: Ureditvena situacija
– SOČP-M3/1 na KP Ajdovščina – list št. 2.2.1.
9. člen
(velikost in oblikovanje sekcijskih zapornih postaj)
(1) Na plinovodu M3/1 se zgradijo sekcijske zaporne postaje:
BSx8-M3/1 v km 6 + 475, BSx9-M3/1 v km 12 + 373 in BSx10-M3/1 v km 21 + 575
plinovoda M3/1.
(2) Sekcijska zaporna postaja BSx8-M3/1 se zgradi ob
obstoječem platoju BS1-M3. Po končani gradnji se zemljišče in ograja višine
najmanj 2,2 m vzpostavi v enako stanje, kot je bilo pred gradbenim posegom.
Dostop do sekcijske zaporne postaje je po obstoječi dostopni poti.
(3) Sekcijska zaporna postaja BSx9-M3/1 se zgradi ob
obstoječi MRP Batuje. Tlorisni gabariti obstoječega platoja MRP Batuje se
razširijo proti severovzhodu za 19,1 × 17,7 m na dimenzije približno 50 × 20 m,
merjeno vzdolž najdaljše stranice. Plato se ogradi z ograjo višine najmanj 2,2
m. Površine znotraj platoja se delno tlakujejo s pranimi ploščami, delno posujejo
s prodom in delno asfaltirajo. Padavinska voda ponika v tla razpršeno znotraj
ograje platoja. Zgradi se sistem katodne zaščite. Anodno ležišče se izvede
približno 70 m severno od objekta MRP Batuje. Dostop do platoja je po obstoječi
dostopni poti.
(4) Sekcijska zaporna postaja BSx10-M3/1 se zgradi na območju
Lamovo. Plato za sekcijsko zaporno postajo BSx10-M3/1 je tlorisnih gabaritov
približno 21 × 18 m. Plato se ogradi z ograjo višine najmanj 2,2 m. Površine
znotraj platoja se delno tlakujejo s pranimi ploščami, delno posujejo s prodom.
Padavinska voda ponika v tla razpršeno znotraj ograje platoja. Kota ureditve
platoja je najmanj 61,0 m n. v.. Dostopna pot do platoja se predvidi po
makadamski poti dolžine približno 57 m, s širino cestišča 4 m, ki se navezuje
na javno dobro, parc. št. 3464/21, k. o. 2315 Šempeter.
(5) Lokacije in velikosti sekcijskih zapornih postaj so
razvidne iz grafičnega dela državnega prostorskega načrta: Ureditvena situacija
– BSx8-M3/1 – list št. 2.2.2, Ureditvena situacija – BSx9-M3/1 – list št. 2.2.3
in Ureditvena situacija – BSx10-M3/1 – list št. 2.2.4.
10. člen
(velikost in oblikovanje odcepa RMRP Šempeter)
(1) Odcep RMRP Šempeter se zgradi v km 23 + 905 plinovoda
M3/1. Plato odcepa RMRP Šempeter je velik približno 9 × 9 m.
(2) Plato se ogradi z ograjo višine najmanj 2,2 m. Površine
znotraj platoja se delno tlakujejo s pranimi ploščami, delno posujejo s prodom.
Padavinska voda ponika v tla razpršeno znotraj ograje platoja. Kota ureditve
platoja je najmanj 99 m n. v..
(3) Dostopna pot do platoja se predvidi po makadamski poti
dolžine približno 22 m, s širino cestišča 4 m, ki se prek obstoječe asfaltne
poti navezuje na občinsko cesto LK 414291 Ošlje, parc. št. 3448, k. o. 2315
Šempeter.
(4) Lokacija in velikost odcepa RMRP Šempeter sta razvidna iz
grafičnega dela državnega prostorskega načrta: Ureditvena situacija – odcep
RMRP Šempeter – list št. 2.2.5.
11. člen
(velikost in oblikovanje SOČP-M3/1 na MMRP Vrtojba)
(1) Na območju MMRP Vrtojba se v km 28 + 367 plinovoda M3/1
zgradita dve SOČP-M3/1.
(2) Po končani gradnji se površine znotraj platoja vrnejo v
prvotno stanje oziroma, če še ni izvedeno, delno tlakujejo s pranimi ploščami
in delno posujejo s prodom. Kota ureditve platoja 57,4 m n. v. se ne spreminja.
Dostop do platoja je po obstoječi dostopni poti.
(3) Lokacija in velikost SOČP-M3/1 na MMRP Vrtojba je
razvidna iz grafičnega dela državnega prostorskega načrta: Ureditvena situacija
SOČP-M3/1 na MMRP Vrtojba – list št. 2.2.6.
12. člen
(kabelska kanalizacija za optični kabel)
(1) Vzdolž plinovodne cevi je predvidena kabelska
kanalizacija za optični kabel, ki se položi v skupni jarek ob plinovodni cevi.
Na mestih odcepov kabelske kanalizacije ali na mestih kabelskih spojk se
vgradijo kabelski jaški. Kabelska kanalizacija omogoča vgradnjo optičnega kabla
za prenos podatkov, ki je namenjen nadzoru nad varnim obratovanjem plinovoda
M3/1.
(2) Na trasi plinovoda se za obrambne potrebe omogoči
rezervacija najema dveh parov optičnih vlaken v optičnem kablu za nadzor
plinovoda. Odseki prenosnega plinovoda s priključki (kabelskimi jaški z
možnostjo priključkov) se določijo pri pripravi projektne dokumentacije za
prenosni plinovod.
13. člen
(delovni pas)
(1) Delovni pas za gradnjo plinovoda premera do vključno 1100
mm sega 14 m na eno stran od osi plinovoda (za prehod gradbenih strojev,
varjenje cevi in polaganje plinovoda v jarek) in 16 m na drugo stran od osi
plinovoda (za odlaganje izkopane rodovitne prsti in odlaganje izkopanega
materiala), skupaj 30 m. Delovni pas za gradnjo plinovoda premera do vključno
1100 mm sega na morfološko zahtevnem terenu 21 m na eno stran od osi plinovoda
(za prehod gradbenih strojev, varjenje cevi, polaganje plinovoda v jarek,
odlaganje izkopane rodovitne prsti in odlaganje izkopanega materiala) in 10 m
na drugo stran od osi plinovoda (za odlaganje izkopane rodovitne prsti), skupaj
31 m.
(2) Na območjih, na katerih se plinovod približa objektom,
prečka varovana območja ali morfološko zahteven relief, vodotoke,
infrastrukturne objekte ali poteka vzporedno z njimi, in na območju začasnega
skladiščenja plinovodnih cevi med gradnjo je širina delovnega pasu zaradi
prilagajanja dejanskim razmeram lahko tudi večja ali manjša od navedenih v tem
členu.
(3) Delovni pas za elektroenergetske, vodovodne,
kanalizacijske in telekomunikacijske priključke sega 3 m levo in desno od osi
posameznega priključka.
(4) Delovni pas za začasne in stalne dostopne poti sega 1 m
levo in desno od roba cestišča.
(5) Delovni pas za izvedbo sistema katodne zaščite sega 3 m
levo in desno od osi posameznega sistema.
(6) Območje državnega prostorskega načrta, razen območij
parcel nadzemnih objektov na plinovodu M3/1 in dostopov do njih, se po končani
gradnji povrne v enako stanje in kakovost, kot je bilo pred gradbenim posegom.
(7) Delovni pas je razviden iz grafičnega dela državnega
prostorskega načrta: Ureditvena situacija načrtovane prostorske ureditve z
gospodarsko javno infrastrukturo in grajenim javnim dobrim – listi št.
2.1.1–2.1.18.
14. člen
(dostopne poti)
(1) Dostopnost do trase plinovoda M3/1 se zagotavlja vzdolž
trase znotraj delovnega pasu. Za dostop do delovnega pasu zaradi gradnje in
vzdrževanja plinovoda M3/1 se izvedejo začasne dostopne poti, ki se po končani
gradnji oziroma vzdrževalnih delih povrnejo v enako stanje in kakovost, kot je
bilo pred gradbenim posegom. Začasne dostopne poti se izvedejo od obstoječih
cest in poti v širini do 3 m. Dovozi in priključki na javne ceste se izvedejo
tako, da promet ni oviran. Ceste in poti ter obstoječe mostove, ki služijo za
začasne dostope do trase plinovoda M3/1, je treba pred uporabo preveriti in jih
po potrebi dodatno utrditi in razširiti.
(2) Za dostop do BS × 10-M3/1 in odcepa RMRP Šempeter se
izvedeta stalni dostopni poti v skladu z 9. in 10. členom te uredbe.
(3) Vse dostopne poti so razvidne iz grafičnega dela
državnega prostorskega načrta: Ureditvena situacija načrtovane prostorske
ureditve z gospodarsko javno infrastrukturo in grajenim javnim dobrim – listi
št. 2.1.1–2.1.18.
15. člen
(krajinsko-arhitekturna ureditev)
(1) Pred gradnjo se vegetacija v delovnem pasu odstrani.
Obvodna vegetacija, vegetacija na območju naravnih vrednot in vegetacija v
gozdu se odstrani le tam, kjer je to nujno zaradi gradnje in delovanja
plinovoda M3/1. Sečnja se opravi selektivno, tako da se kar najbolj ohranijo
srednje velika in velika drevesa. Posamezna večja drevesa na robu delovnega
pasu se ohranijo in med gradnjo zaščitijo pred poškodbami zaradi gradbenih
posegov.
(2) Zasaditve in zatravitve, s katerimi se utrjujejo tla,
varuje gozdni rob in zasajajo posekana gozdna območja, se izvedejo čim prej po
končanih gradbenih delih na posameznih odsekih trase. Na brežinah z erozijo se
za zatravitev zagotovijo biološkoinženirski ukrepi. Zatravitve se izvedejo z
avtohtonimi vrstami. Pri poteku trase skozi gozdove se zagotovi zasaditev in
obnova gozdnega roba z zasaditvijo avtohtonega drevja in grmovnic. Pri
zasaditvah se upošteva, da se varnostni pas na obeh straneh od osi plinovoda
M3/1 v širini 5 m ne sme zasaditi z visokodebelnim rastjem.
(3) Zasaditve ob nadzemnih objektih plinovoda M3/1 se redno
vzdržujejo: nadomeščajo se propadle sadike, obrezuje se poškodovano drevje in
grmovnice, trava se redno kosi.
16. člen
(odstranitev in prestavitev objektov)
(1) V območju državnega prostorskega načrta se odstranijo
naslednji objekti:
-
tipska montažna gradbena baraka v km 5 + 280,
-
staja v km 5 + 306,
-
lopa v km 5 + 354,
-
opuščen betonski objekt v km 14 + 089,
-
lopa v km 21 + 121,
-
senik in hlev za drobnico v km 23 + 518,
-
opuščen objekt v km 23 + 652,
-
lopa v km 24 + 207,
-
lopa v km 24 + 217,
-
nadstrešnica za avtomobile v km 24 + 920,
-
rastlinjak – mreža proti toči v km 24 + 932,
-
lopa – nadstrešek v km 25 + 123,
-
tipska montažna gradbena baraka v km 25 + 148,
-
lopa v km 25 + 153,
-
lopa – nadstrešek v km 25 + 162,
-
tipska montažna gradbena baraka v km 25 + 259,
-
tipska montažna gradbena baraka v km 25 + 613,
-
tipska montažna gradbena baraka v km 25 + 747,
-
lopa v km 26 + 165,
-
lopa v km 26 + 260,
-
rastlinjak v km 26 + 420 (odstranitev dela objekta, vsaj 5 m od osi
plinovoda M3/1),
-
rastlinjak v km 26 + 438 (odstranitev dela objekta, vsaj 5 m od osi
plinovoda M3/1),
-
lopa v km 26 + 946,
-
betonska plošča v km 27 + 624,
-
lopa v km 27 + 812 in
-
tipski kontejner, nadstrešnica v km 28 + 489.
(2) V območju državnega prostorskega načrta se začasno
prestavita naslednja objekta:
-
lopa v km 25 + 107 in
-
temeljna plošča ladijskega kontejnerja v km 25 + 762.
(3) V območju državnega prostorskega načrta se prestavijo
naslednji objekti:
-
lopa v km 11 + 660,
-
lovska opazovalnica v km 21 + 616 in
-
montažna brunarica v km 24 + 908.
(4) Objekti, predvideni za odstranitev in začasno
odstranitev, so razvidni iz grafičnega dela državnega prostorskega načrta:
Ureditvena situacija načrtovane prostorske ureditve z gospodarsko javno
infrastrukturo in grajenim javnim dobrim – listi št. 2.1.1–2.1.18.
17. člen
(dovoljeni posegi v obstoječe objekte in dovoljene
dejavnosti)
(1) Na območju omejene rabe znotraj državnega prostorskega
načrta so dovoljeni tudi nekateri posegi, če ne ovirajo gradnje in obratovanja
prostorskih ureditev, ki so predmet tega državnega prostorskega načrta, in
sicer:
-
rekonstrukcija obstoječih in gradnja novih linijskih infrastrukturnih
objektov in prometne infrastrukture,
-
urejanje vodotokov in izvajanje ukrepov pred škodljivim delovanjem voda,
-
izvajanje ukrepov za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami,
-
opravljanje kmetijske in gozdarske dejavnosti na obstoječih kmetijskih
in gozdnih zemljiščih ob upoštevanju omejitev iz 56. člena te uredbe v širini 5
m na obe strani plinovoda M3/1,
-
vzdrževanje, rekonstrukcija in odstranitev obstoječih objektov, pri
čemer se namembnost objektov ne sme spremeniti.
(2) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka gradnja nadzemnih
stavb in objektov, ki potrebujejo podzemne ali nadzemne nosilne elemente, razen
ureditev, načrtovanih s tem državnim prostorskim načrtom, v območju omejene
rabe ni dovoljena.
(3) Na območjih izključne rabe znotraj državnega prostorskega
načrta so dovoljeni tudi nekateri posegi, če ne ovirajo gradnje in obratovanja
prostorskih ureditev, ki so predmet tega državnega prostorskega načrta, in
sicer:
-
rekonstrukcija obstoječih in gradnja novih linijskih infrastrukturnih
objektov,
-
izvajanje ukrepov za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami.
(4) Kmetijska zemljišča v območju omejene rabe so namenjena
kmetijski dejavnosti. Poleg dovoljenih objektov, gradenj in drugih del,
določenih v tem in 68. členu te uredbe, so na kmetijskih zemljiščih dovoljene
kmetijske prostorske ureditve po predpisih, ki urejajo varstvo kmetijskih
zemljišč.
(5) Za vse posege v prostor v varovalnem pasu plinovoda M3/1
je treba pridobiti soglasje sistemskega operaterja.
18. člen
(prostorski izvedbeni pogoji za urejanje območij začasne
rabe)
Na območjih začasne rabe veljajo prostorski izvedbeni pogoji,
določeni v 19. do 40. členu te uredbe, pod pogoji upravljavca plinovodnega
omrežja.
19. člen
(prostorski izvedbeni pogoji za urejanje območij stanovanj v
Občini Ajdovščina)
(1) Na območjih stanovanj A_S1, A_S2, A_S5, A_S6 in A_S7 je
po gradnji plinovoda M3/1 dovoljena:
-
rekonstrukcija obstoječih objektov vključno z ureditvijo zunanjega
prostora ob stavbah.
(2) Dovoljeni nezahtevni in enostavni objekti na območjih
stanovanj A_S1, A_S2, A_S5, A_S6 in A_S7:
-
priključek na objekte gospodarske javne infrastrukture in daljinskega
ogrevanja,
-
majhna stavba kot dopolnitev obstoječe pozidave (lopa, uta, drvarnica,
senčnica, nadstrešek, letna kuhinja, manjša savna s površino do vključno 20 m2).
(3) Na območjih stanovanj A_S3 in A_S4 je po gradnji
plinovoda M3/1 dovoljena:
-
gradnja dostopne poti in ureditev dvorišča in vrta ob stanovanjski
stavbi,
-
rekonstrukcija obstoječih objektov vključno z ureditvijo zunanjega
prostora ob stavbah.
(4) Dovoljeni nezahtevni in enostavni objekti na območjih
stanovanj A_S3 in A_S4:
-
majhna stavba kot dopolnitev obstoječe pozidave (lopa, uta, drvarnica,
senčnica, nadstrešek, letna kuhinja, manjša savna s površino do vključno 20 m2).
20. člen
(prostorski izvedbeni pogoji za urejanje območij stanovanj in
površin razpršene poselitve v Občini Šempeter - Vrtojba)
(1) Na območjih stanovanj in površinah razpršene poselitve je
po gradnji plinovoda M3/1 dovoljena:
-
rekonstrukcija stanovanjskih stavb vključno z ureditvijo zunanjega
prostora ob stavbah,
-
namestitev fotovoltaičnih sistemov kot del strehe ali fasade obstoječih
objektov pod pogojem, da ne presegajo slemena streh.
(2) Merila in pogoji za oblikovanje:
-
naklon strehe, material in barvo kritine, višino objekta ter smeri
slemen je treba prilagoditi podobi v prostorski enoti;
-
pri oblikovanju fasad je glede oblikovanja arhitekturnih elementov na
fasadi treba upoštevati kakovostne okoliške objekte v prostorski enoti.
Klimatskih naprav ni dovoljeno nameščati na ulične fasade objektov, razen če so
zakrite;
-
fotovoltaični sistemi morajo biti pri ravnih strehah od venca odmaknjeni
najmanj za višino elementov, ki se nameščajo. Na območjih varovanj naselbinske
kulturne dediščine niso dovoljene strehe, ki spreminjajo tipičen naklon in
kritino;
-
prepovedani so neznačilni arhitekturni elementi in detajli na fasadah in
strehah objektov.
(3) Dovoljeni nezahtevni in enostavni objekti:
-
majhna stavba kot dopolnitev obstoječe pozidave (lopa, uta, drvarnica,
senčnica, nadstrešek, letna kuhinja, manjša savna s površino do vključno 20 m2),
-
priključek na objekte gospodarske javne infrastrukture in daljinskega
ogrevanja,
-
ograja (razen protihrupne ograje), visoka do 2 m, nad višino 1,50 m mora
biti transparentna,
-
podporni zid z višinsko razliko med zemljiščem do 0,5 m,
-
mala komunalna čistilna naprava in nepretočna greznica, če ni mogoča
priključitev na javno kanalizacijsko omrežje s soglasjem pristojnega
upravljavca,
-
kolesarska pot, pešpot,
-
objekt za oglaševanje: panoji do velikosti 4 m2, postavljeni
s soglasjem občine.
21. člen
(prostorski izvedbeni pogoji za urejanje površin
podeželskega naselja v Občini Miren - Kostanjevica)
(1) Na območju podeželskih naselij je po gradnji plinovoda
M3/1 dovoljena rekonstrukcija obstoječih objektov vključno z ureditvijo
zunanjega prostora ob stavbah.
(2) Na območjih naselbinske dediščine pri posegih v poti in
ceste ni dovoljeno višanje nivoja terena. Medsoseski zidovi morajo biti kamniti
(suhozid, zidan kamnit zid brez vidnih fug) in minimalno do višine 50 cm.
(3) Dovoljeni nezahtevni in enostavni objekti:
-
majhna stavba kot dopolnitev obstoječe pozidave (lopa, uta, drvarnica,
senčnica, nadstrešek, letna kuhinja, manjša savna s površino do vključno 20 m2);
-
ograja (razen protihrupne ograje), visoka do 2 m, nad višino 1,0 m mora
biti transparentna. Znotraj krajinske enote K1 – Kras so dovoljeni obodni
zidovi dvorišč v kamnu do višine 2,00 m;
-
podporni zid z višinsko razliko med zemljiščem do 0,5 m;
-
mala komunalna čistilna naprava in nepretočna greznica (če ni mogoča
priključitev na javno kanalizacijsko omrežje s soglasjem pristojnega
upravljavca);
-
priključek na objekte gospodarske javne infrastrukture in daljinskega
ogrevanja;
-
kolesarska pot, pešpot;
-
objekt za oglaševanje: panoji do velikosti 4 m2, ki so del
obstoječih stavb;
-
objekt za rejo živali do velikosti 20 m2, čebelnjaki se
umeščajo le skladno s pašnim redom.
22. člen
(prostorski izvedbeni pogoji za urejanje površin za turizem v
Občini Šempeter - Vrtojba)
Na območju površin za turizem je po zgraditvi plinovoda M3/1
dovoljena:
-
rekonstrukcija obstoječih objektov vključno z ureditvijo zunanjega
prostora ob stavbah,
-
namestitev fotovoltaičnih sistemov kot del strehe ali fasade obstoječih
objektov.
23. člen
(prostorski izvedbeni pogoji za urejanje posebnih območij –
športnih centrov v Mestni občini Nova Gorica)
(1) Na območju NG_BC1 sta po gradnji plinovoda M3/1
dovoljena:
-
rekonstrukcija obstoječih objektov vključno z ureditvijo zunanjega
prostora ob stavbah,
-
urejanje odprtih površin, kot so zelenice, parki in pešpoti.
(2) Merila in pogoji za oblikovanje:
-
prostorske ureditve morajo omogočati ohranjanje naravovarstvenih vsebin
na območju;
-
infrastruktura se mora umeščati na vidno neizpostavljena območja skladno
z okoljskimi in naravovarstvenimi merili ter varstvom kulturne dediščine. Na
območju rekreativnih dejavnosti v odprti krajini se izvedejo krajinske ureditve
na podlagi načrtov krajinske arhitekture.
(3) Dovoljeni nezahtevni in enostavni objekti:
-
ograja višine do 3 m, nad višino 1,5 m mora biti transparentna. Znotraj
območij naselij protihrupne ograje niso dovoljene;
-
podporni zid do višine 0,5 m (višinske razlike na zemljišču se
premostijo s travnatimi brežinami, če to ni mogoče, se lahko premostijo z
opornimi zidovi);
-
priključek na objekte gospodarske javne infrastrukture in daljinskega
ogrevanja;
-
samostojno parkirišče (objekt mora biti na parceli objekta, namenjeni
gradnji stavbe, razen če naprava služi več stavbam);
-
kolesarska pot, pešpot;
-
objekt za oglaševanje površine do vključno 12 m2 in višine 5
m, postavljen s soglasjem občine.
24. člen
(prostorski izvedbeni pogoji za urejanje osrednjih območij
centralnih dejavnosti Občini Šempeter - Vrtojba)
(1) Na osrednjih območjih centralnih dejavnosti je po gradnji
plinovoda M3/1 dovoljena rekonstrukcija obstoječih objektov vključno z
ureditvijo zunanjega prostora ob stavbah.
(2) Odprti prostori pred stavbami se ne smejo ograjevati.
(3) Dovoljeni nezahtevni in enostavni objekti:
-
majhna stavba kot dopolnitev obstoječe pozidave (lopa, uta, drvarnica,
senčnica, nadstrešek s površino do vključno 20 m2), izključno na
servisnem delu parcele; ne pred ulično fasado, pod pogoji upravljavca
plinovodnega omrežja;
-
priključek na objekte gospodarske javne infrastrukture in daljinskega
ogrevanja;
-
ograja (razen protihrupne ograje), višine do 2 m, nad višino 1,50 m mora
biti transparentna;
-
podporni zid do višine 0,5 m (višinske razlike na zemljišču se
premostijo s travnatimi brežinami, ko to ni mogoče pa se lahko premostijo z
opornimi zidovi);
-
mala komunalna čistilna naprava in nepretočna greznica (če ni mogoča
priključitev na javno kanalizacijsko omrežje in ob soglasju pristojnega
upravljavca);
-
kolesarska pot, pešpot;
-
objekt za oglaševanje: panoji do velikosti 4 m2, postavljeni
s soglasjem organa, pristojnega za prostor.
25. člen
(prostorski izvedbeni pogoji za urejanje površin z objekti za
kmetijsko proizvodnjo v Občini Renče - Vogrsko)
(1) Na površinah z objekti za kmetijsko proizvodnjo je po
gradnji plinovoda M3/1 dovoljena rekonstrukcija obstoječih objektov vključno z
ureditvijo zunanjega prostora ob stavbah.
(2) Merila in pogoji za oblikovanje:
-
zunanja ureditev objekta na nagnjenem terenu se prilagaja terenu.
Izvedbe platojev z nasipi in useki niso dovoljene, razen kadar zagotavljajo
funkcionalnost stavbe (na primer dovoz, dostop, parkiranje),
-
višinske razlike na zemljišču se premostijo s travnatimi brežinami, če
to ni mogoče, pa se lahko premostijo z opornimi zidovi ali škarpami do višine
2,00 m,
-
vsaj polovica površine podpornega zidu ali škarpe mora biti ozelenjena.
26. člen
(prostorski izvedbeni pogoji za urejanje površin z objekti za
kmetijsko proizvodnjo v Občini Šempeter - Vrtojba)
Na območju podeželskih naselij so po gradnji plinovoda M3/1
dovoljeni vsi objekti in posegi, ki so sicer dovoljeni na površinah z objekti
za kmetijsko proizvodnjo po veljavnem občinskem prostorskem načrtu.
27. člen
(prostorski izvedbeni pogoji za urejanje gospodarskih con v
Občini Šempeter - Vrtojba)
(1) Na osrednjih območjih gospodarskih con je po gradnji
plinovoda M3/1 dovoljena rekonstrukcija obstoječih objektov vključno z
ureditvijo zunanjega prostora ob stavbah.
(2) Na robovih con je treba zagotoviti vegetacijski pas, ki
naj zmanjša vidno izpostavljenost grajenih struktur.
28. člen
(prostorski izvedbeni pogoji za urejanje gospodarskih con v
Občini Miren - Kostanjevica)
Na območju gospodarskih con so po gradnji plinovoda M3/1
dovoljeni vsi objekti in posegi, ki so dovoljeni po veljavnem občinskem
prostorskem aktu.
29. člen
(prostorski izvedbeni pogoji za urejanje drugih urejenih
zelenih površin v občini Šempeter - Vrtojba)
(1) Na območju drugih zelenih površin je po gradnji plinovoda
M3/1 dovoljena:
-
gradnja podpornih zidov,
-
gradnja infrastrukturnih objektov in naprav, ki so v javnem lokalnem
interesu, ter gradnja drugih objektov, ki služijo dopolnjevanju osnovne
dejavnosti.
(2) Merila in pogoji za oblikovanje ter drugi pogoji:
-
vse ureditve in gradnje morajo biti znotraj enote urejanja prostora oblikovno
poenotene ter smiselno usklajene z zunanjimi ureditvami stičnih območij,
-
pri oblikovanju objektov in njihovem umeščanju v prostor se ohranja
značilen stik naselij in odprte krajine ter kakovostnih grajenih struktur,
-
ohranjajo se vidno privlačni deli krajine in vedute,
-
na območju rekreativnih dejavnosti na meji z odprto krajino se izvedejo
krajinske ureditve na podlagi načrtov krajinske arhitekture.
(3) Dovoljeni nezahtevni in enostavni objekti:
-
podporni zid (višinske razlike na zemljišču se premostijo s travnatimi
brežinami, če to ni mogoče, pa se lahko premostijo z opornimi zidovi),
-
mala komunalna čistilna naprava in nepretočna greznica (če ni mogoča
priključitev na javno kanalizacijsko omrežje in s soglasjem pristojnega
upravljavca),
-
rezervoar (samo vkopan ali do velikosti 50 m3),
-
vodnjak, vodomet,
-
priključek na objekte gospodarske javne infrastrukture in daljinskega
ogrevanja,
-
kolesarska pot, pešpot,
-
vodno zajetje in objekti za akumulacijo vode in namakanje do 250 m3
ter bazen ob soglasju pristojnega upravljavca,
-
objekt za oglaševanje: postavitev panojev do velikosti 4 m2 s
soglasjem občine.
30. člen
(prostorski izvedbeni pogoji za urejanje območij energetske
infrastrukture v občini Ajdovščina)
Na območju energetske infrastrukture A_E1 veljajo prostorski
ureditveni pogoji, določeni v 8. členu te uredbe. Na območju energetske
infrastrukture A_E2 veljajo prostorski ureditveni pogoji, določeni v tretjem
odstavku 9. člena te uredbe.
31. člen
(prostorski izvedbeni pogoji za urejanje območij energetske
infrastrukture v občini Šempeter - Vrtojba)
(1) Na območju energetske infrastrukture so po gradnji
plinovoda M3/1 dovoljeni vsi objekti in posegi, ki so dovoljeni po občinskem
prostorskem aktu.
(2) Na območju energetske infrastrukture ŠV_E1 veljajo
prostorski ureditveni pogoji, določeni v četrtem odstavku 9. člena te uredbe.
Na območju energetske infrastrukture ŠV_E2 veljajo prostorski ureditveni
pogoji, določeni v 10. členu te uredbe.
32. člen
(prostorski izvedbeni pogoji za urejanje kmetijskih zemljišč
v občini Ajdovščina)
(1) Dovoljeni objekti in dela:
-
ureditve kmetijskih zemljišč (vse agrarne operacije),
-
vodnogospodarske ureditve, kot so vodni zadrževalniki za potrebe
namakanja kmetijskih zemljišč, sistemi za namakanje in osuševanje, akvadukti,
-
rekonstrukcija obstoječih objektov vključno z ureditvijo zunanjega
prostora ob stavbah pod pogoji upravljavca plinovodnega omrežja.
(2) Dovoljeni nezahtevni in enostavni objekti:
-
kmečka lopa, silos, skedenj, senik, kašča, čebelnjak (do velikosti 40 m2),
-
rastlinjak do velikosti 150 m2,
-
gnojišče, zbiralnik gnojnice, gnojevke,
-
hlevski izpust – ploščad,
-
krmišče, molzišče, betonsko korito,
-
grajena poljska pot,
-
grajena ograja za pašo živine, grajena obora za rejo divjadi,
-
vodni zbiralnik/napajališče,
-
kiosk oziroma tipski zabojnik.
(3) Za umeščanje objektov iz prvega in drugega odstavka tega
člena veljajo merila in prostorski izvedbeni pogoji glede oblikovanja iz
občinskega prostorskega akta.
33. člen
(prostorski izvedbeni pogoji za urejanje kmetijskih zemljišč
v Mestni občini Nova Gorica)
(1) Dovoljeni objekti in dela:
-
agrarne operacije in vodni zadrževalniki za potrebe namakanja kmetijskih
zemljišč,
-
rekonstrukcija obstoječih objektov vključno z ureditvijo zunanjega
prostora ob stavbah.
(2) Dovoljeni nezahtevni in enostavni objekti:
-
podporni zid (dovoljeno le v okviru agromelioracije),
-
mala komunalna čistilna naprava,
-
nepretočna greznica,
-
rezervoar,
-
vodnjak, vodomet,
-
priključek na objekte gospodarske javne infrastrukture in daljinskega
ogrevanja (gradnja cestnih priključkov ni dovoljena),
-
vodno zajetje in objekti za akumulacijo vode in namakanje do 250 m3
ter namakalni sistemi,
-
pomožni kmetijsko-gozdarski objekt površine do vključno 40 m2,
vsi razen kleti in vinske kleti; stolpni silosi – dovoljena višina do 5 m,
grajena gozdna prometnica ni dovoljena, zbiralnik gnojnice ali gnojevke,
-
bazne postaje in drugi telekomunikacijski objekti (bazne postaje, objekt
za telekomunikacijsko opremo /dovoljen le na K2/, telekomunikacijske antene in
oddajniki niso dovoljeni na uličnih fasadah in kvalitetnih vedutah. Lokacija se
določi skupaj z občinsko strokovno službo).
(3) Za umeščanje objektov iz prvega in drugega odstavka tega
člena veljajo merila in prostorski izvedbeni pogoji glede oblikovanja iz
občinskega prostorskega načrta.
34. člen
(prostorski izvedbeni pogoji za urejanje kmetijskih zemljišč
v občini Renče - Vogrsko)
(1) Dovoljeni objekti in dela:
-
vodni zadrževalniki za potrebe namakanja kmetijskih zemljišč,
-
sistemi za namakanje in osuševanje ter drugi objekti za agromelioracijo,
-
drenažni jarki in drugi objekti za osuševanje zemljišč,
-
rekonstrukcija obstoječih objektov vključno z ureditvijo zunanjega
prostora ob stavbah.
(2) Dovoljeni nezahtevni in enostavni objekti:
-
podporni zid: le v okviru agromelioracije,
-
mala komunalna čistilna naprava,
-
nepretočna greznica,
-
rezervoar: ne sme presegati nivoja okoliškega terena,
-
vodnjak,
-
priključek na objekte gospodarske javne infrastrukture in daljinskega
ogrevanja,
-
vodno zajetje in objekti za akumulacijo vode in namakanje: samo zajem
pitne in tehnološke vode, grajen namakalni sistem s črpališčem in vodni
zbiralnik,
-
pomožni kmetijsko-gozdarski objekt: stavbe površine do vključno 40 m2
in višine vključno do 3,5 m ter gnojišče, zbiralnik gnojnice ali gnojevke,
napajalno korito, krmišče, hlevski izpust, grajena obora, grajena ograja za
pašo živine, grajena ograja ter opora za trajne nasade in grajena poljska pot;
kleti in vinske kleti niso dovoljene,
-
pomožni objekti za spremljanje stanja okolja in naravnih pojavov.
(3) Za umeščanje objektov iz prvega in drugega odstavka tega
člena veljajo merila in prostorski izvedbeni pogoji glede oblikovanja iz
občinskega prostorskega akta.
35. člen
(prostorski izvedbeni pogoji za urejanje kmetijskih zemljišč
v občini Šempeter - Vrtojba)
(1) Dovoljeni objekti:
-
agrarne operacije in vodni zadrževalniki za potrebe namakanja kmetijskih
zemljišč,
-
rekonstrukcija obstoječih objektov vključno z ureditvijo zunanjega
prostora ob stavbah.
(2) Dovoljeni nezahtevni in enostavni objekti:
-
podporni zid (dovoljeno le za agromelioracije),
-
mala komunalna čistilna naprava (samo zmogljivost do 50 PE),
-
vodnjak, vodomet (vrtina ali vodnjak za lastno oskrbo s pitno vodo,
globine do 30 m ali za raziskave),
-
priključek na objekte gospodarske javne infrastrukture in daljinskega
ogrevanja (razen novih cestnih priključkov),
-
poljske poti širine do 2,5 m, gozdna učna pot, pločniki in kolesarske
steze ob vozišču do skupne širine 3 m ter postajališča, ampak le ob
rekonstrukciji lokalnih cest,
-
vodno zajetje in objekti za akumulacijo vode in namakanje (do 250 m3)
ter namakalni sistemi,
-
pomožni kmetijsko-gozdarski objekt površine do vključno 40 m2,
razen kleti, vinskih kleti in pokritih skladišč za lesna goriva. Rastlinjak
površine do vključno 150 m2 in višine do vključno 3 m.
Gradbenoinženirski objekti višine do 5 m, grajene ograje niso dovoljene,
grajena gozdna prometnica ni dovoljena.
(3) Za umeščanje objektov iz prvega in drugega odstavka tega
člena veljajo merila in prostorski izvedbeni pogoji glede oblikovanja iz
občinskega prostorskega načrta.
36. člen
(prostorski izvedbeni pogoji za urejanje kmetijskih zemljišč
v občini Miren - Kostanjevica)
(1) Dovoljeni objekti in dela:
-
agrarne operacije in vodni zadrževalniki za potrebe namakanja kmetijskih
zemljišč,
-
rekonstrukcija obstoječih objektov vključno z ureditvijo zunanjega
prostora ob stavbah.
(2) Dovoljeni nezahtevni in enostavni objekti:
-
podporni zid (dovoljeno le za agromelioracije);
-
mala komunalna čistilna naprava (samo zmogljivost do 50 PE);
-
vodnjak, vodomet (vrtina ali vodnjak za lastno oskrbo s pitno vodo,
globine do 30 m ali za raziskave);
-
priključek na objekte gospodarske javne infrastrukture in daljinskega
ogrevanja (razen novih cestnih priključkov);
-
poljske poti širine do 2,5 m, gozdna učna pot, pločniki in kolesarske
steze ob vozišču do skupne širine 3 m ter postajališča, ampak le ob
rekonstrukciji lokalnih cest;
-
vodno zajetje in objekti za akumulacijo vode in namakanje s prostornino
do 250 m3 ter namakalni sistemi;
-
čebelnjak in krmišče velikosti do 20 m2;
-
pritlični, enoetažni objekti velikosti do 40 m2 (kmečka lopa,
kozolec, pokrito skladišče za lesna goriva, ograja za pašo živine. Zazidana
površina objektov za potrebe ene kmetije lahko doseže največ 60 m2);
-
rastlinjak velikosti do 150 m2 in višine do 3 m.
(3) Za umeščanje objektov iz prvega in drugega odstavka tega
člena veljajo merila in prostorski izvedbeni pogoji glede oblikovanja iz
veljavnega občinskega prostorskega akta.
37. člen
(prostorski izvedbeni pogoji za urejanje gozdnih zemljišč v
občini Ajdovščina)
(1) Dovoljeni objekti in dela:
-
ureditve gozdnih zemljišč,
-
ureditve za rekreacijo.
(2) Dovoljeni nezahtevni in enostavni objekti:
-
čebelnjak,
-
grajena gozdna cesta, vlaka,
-
grajena obora za rejo divjadi,
-
planinska in sprehajalna pot, trim steza, gozdna učna pot in druge
interpretacijske poti,
-
dvignjene poti, ploščadi, opazovalni/razgledni stolpi,
-
spominska obeležja in skulpture.
(3) Za umeščanje objektov iz prvega in drugega odstavka tega
člena veljajo merila in prostorski izvedbeni pogoji glede oblikovanja iz
veljavnega občinskega prostorskega načrta.
38. člen
(prostorski izvedbeni pogoji za urejanje gozdnih zemljišč v
Mestni občini Nova Gorica)
(1) Dovoljeni objekti in dela:
-
gozdarske prostorske ureditve,
-
ureditve za potrebe lova in ribolova,
-
vzdrževanje in odstranjevanje objektov,
-
dovoljene so raziskave mineralnih surovin in geotermičnega energetskega
vira,
-
krčitev gozdov in izkoriščanje, ki imata za posledico spremembo gozda v
pašnik, porasel z gozdnim drevjem ali oboro za rejo divjadi.
(2) Dovoljeni nezahtevni in enostavni objekti:
-
pomožni objekt v javni rabi (stavbe in gradbenoinženirski objekti,
površina do vključno 40 m2),
-
podporni zid višine do 0,5 m,
-
mala komunalna čistilna naprava (zmogljivost do 50 PE),
-
priključek na objekte gospodarske javne infrastrukture,
-
kolesarska pot, pešpot, gozdna pot in podobne,
-
pomol,
-
vodno zajetje in objekti za akumulacijo vode in namakanje (do 250 m3),
-
objekt za rejo živali (staja višine do vključno 6 m),
-
čebelnjak višine do vključno 3 m,
-
krmišča brez priključkov na GJI do površine 40 m2,
-
bazne postaje in drugi telekomunikacijski objekti (bazne postaje in
objekt za telekomunikacijsko opremo; telekomunikacijske antene in oddajniki
niso dovoljeni na uličnih fasadah in kvalitetnih vedutah. Lokacija se določi
skupaj z občinsko strokovno službo).
(3) Za umeščanje objektov iz prvega in drugega odstavka tega
člena veljajo merila in prostorski izvedbeni pogoji glede oblikovanja iz
občinskega prostorskega načrta.
39. člen
(prostorski izvedbeni pogoji za urejanje gozdnih zemljišč v
občini Renče - Vogrsko)
(1) Dovoljeni objekti in spremembe namembnosti:
-
posegi, dela in druge prostorske ureditve za izvajanje gozdarske
dejavnosti,
-
sanacije nelegalnih kopov (brez izkoriščanja mineralnih surovin) in brez
možnosti nadaljnje širitve na območja, ki so namenjena gozdnim zemljiščem,
-
vzdrževanje in odstranitve objektov,
-
paša, vendar samo v primeru opredelitve v gozdnogojitvenem načrtu,
-
čebelja paša.
(2) Dovoljena je gradnja pomožnih kmetijsko-gozdarskih
objektov površine do vključno 40 m2 in višine vključno do 3,5 m.
(3) Za umeščanje objektov iz prvega in drugega odstavka tega
člena veljajo merila in prostorski izvedbeni pogoji glede oblikovanja iz
občinskega prostorskega načrta.
40. člen
(prostorski izvedbeni pogoji za urejanje gozdnih zemljišč v
občini Šempeter - Vrtojba)
(1) Dovoljeni objekti, dela in druge prostorske ureditve:
-
gozdne prometnice (gozdne ceste, vlake in stalne žičnice),
-
gozdarske prostorske ureditve, posegi in dela,
-
ureditve za potrebe lova in ribolova,
-
sanacije peskokopov, kamnolomov in gramoznic,
-
raziskave mineralnih surovin in geotermičnega energetskega vira.
(2) Dovoljeni nezahtevni in enostavni objekti:
-
pomožni objekt v javni rabi (skladno s funkcijo gozda, površina do
vključno 40 m2 in višina do 3,5 m),
-
podporni zid višine do 0,5 m,
-
mala komunalna čistilna naprava (do zmogljivosti 50 PE),
-
nepretočna greznica (do 30 m3),
-
rezervoar (dovoljeno ob obstoječih kmetijskih stavbah),
-
vodnjak, vodomet,
-
priključek na objekte gospodarske javne infrastrukture in daljinskega
ogrevanja,
-
kolesarska pot, pešpot, gozdna pot in podobne,
-
vodno zajetje in objekti za akumulacijo vode in namakanje do 250 m3
in namakalni sistemi,
-
krmišča do vključno 40 m2,
-
gozdne prometnice.
(3) Za umeščanje objektov iz prvega in drugega odstavka tega
člena veljajo merila in prostorski izvedbeni pogoji glede oblikovanja iz
občinskega prostorskega načrta.
V. POGOJI GLEDE KRIŽANJ OZIROMA PRESTAVITEV GOSPODARSKE JAVNE
INFRASTRUKTURE IN GRAJENEGA JAVNEGA DOBRA TER PRIKLJUČEVANJA PROSTORSKIH
UREDITEV NANJE
41. člen
(skupne določbe)
(1) Skupni pogoji glede gradnje gospodarske javne
infrastrukture in grajenega javnega dobra so:
-
projektiranje in gradnja posameznih križanj, morebitnih začasnih ali
trajnih prestavitev, zaščita gospodarske javne infrastrukture in priključitve
nanjo se izvedejo skladno s projektnimi pogoji upravljavcev in strokovnimi
podlagami, ki so sestavni del obveznih prilog državnega prostorskega načrta,
ter skladno z geološko-hidrološkimi razmerami območja;
-
če se med gradnjo plinovoda M3/1 ugotovi, da je treba posamezen
infrastrukturni vod ustrezno zaščititi ali začasno ali trajno prestaviti, se to
naredi v skladu s soglasjem lastnika oziroma upravljavca tega voda;
-
trase vodov gospodarske javne infrastrukture se medsebojno uskladijo z
upoštevanjem zadostnih medsebojnih odmikov in odmikov od drugih naravnih ali
grajenih struktur;
-
gospodarska javna infrastruktura se ne sme prestavljati na območja
kulturne dediščine, križanja pa morajo biti izvedena tako, da te dediščine ne
prizadenejo;
-
pred gradnjo se obstoječa gospodarska javna infrastruktura zakoliči na
kraju samem;
-
odstranijo se priključki objektov na gospodarsko javno infrastrukturo,
ki ne služijo več svoji funkciji.
(2) Vsa križanja in vzporedni poteki plinovoda M3/1 z objekti
gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra, prestavitve objektov
gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra in priključki nanjo
so razvidni iz grafičnega dela državnega prostorskega načrta: Ureditvena
situacija načrtovane prostorske ureditve z gospodarsko javno infrastrukturo in
grajenim javnim dobrim – listi št. 2.1.1–2.1.18.
42. člen
(državne in lokalne ceste)
(1) Križanje plinovoda M3/1 z državno cesto HC-H4 se izvede z
vrtanjem z vgradnjo zaščitene plinovodne cevi, v čim krajši razdalji in na
globini najmanj 2 m, merjeno od temena cevi. Križanje se izvede čim bolj
pravokotno na cesto. Pri križanju se upošteva širitev hitre ceste za en vozni
pas, kar je najmanj 7 m obojestransko od meje cestnega sveta.
(2) Križanje plinovoda M3/1 z drugimi državnimi cestami se
izvede v čim krajši razdalji z vrtanjem z vgradnjo zaščitene plinovodne cevi v
globini najmanj 1,5 m, merjeno od temena cevi. Plinovodna cev se višinsko
prilagaja cestnemu telesu in infrastrukturi v cesti.
(3) Križanje lokalnih oziroma občinskih cest se izvede s
prekopom ali vrtanjem z vgradnjo zaščitene plinovodne cevi v čim krajši
razdalji na globini najmanj 1,5 m, merjeno od temena cevi. Pri križanju ceste s
prekopom se plinovod M3/1 položi v cestno telo brez zaščitne cevi, po položitvi
cevi se cestno telo sanira v enaki obliki in kakovosti, kot je bilo pred
gradbenim posegom.
43. člen
(železniške proge)
Križanje plinovoda M3/1 z železniškimi progami se izvede z
vrtanjem v zaščiteni cevi. Globina temena cevi mora biti najmanj 2 m od
gornjega roba tirnic in najmanj 1 m pod dnom odvodnih jarkov.
44. člen
(vodovod)
Vodoravna križanja plinovoda M3/1 in vodovoda se izvedejo
praviloma pod pravim kotom. Kot križanja ne sme biti manjši od 45°. V višinskem
pogledu poteka križanje izvennivojsko. Plinovod se položi najmanj 0,5 m nad ali
pod vodovodom. Na križanjih, kjer ni višinskih podatkov o vodovodu, se med
gradnjo opravi sondiranje, medsebojna višinska uskladitev pa med gradnjo.
45. člen
(kanalizacijsko omrežje)
Vodoravna križanja plinovoda M3/1 in kanalizacijskega voda se
izvedejo praviloma pod pravim kotom. Kot križanja ne sme biti manjši od 45°. V
višinskem pogledu poteka križanje izvennivojsko. Plinovod se položi najmanj 0,5
m nad kanalizacijo. Kadar je kanalizacija nad plinovodom, mora biti za plin
neprepustna; bližnji jaški morajo biti dobro prezračevani ali pa imeti
odprtine.
46. člen
(elektroenergetsko omrežje)
(1) Pri križanju ali približevanju plinovoda M3/1
visokonapetostnim elektroenergetskim vodom se upoštevajo naslednji pogoji:
-
enosistemski visokonapetostni daljnovodi (DV 1x110 kV, DV 1x400 kV) so
predvideni za nadgradnjo v dvosistemske 400 kV (DV 2x110 kV, DV 2x400 kV) in DV
220 kV v DV 2x400 kV;
-
upošteva se potek ozemljitev, ki so položene do 25 m od daljnovodnih
stebrov. Pri križanju plinovoda z ozemljili stebra nadzemnega elektroenergetskega
voda znaša razmik med obstoječim ozemljilnim trakom in plinovodom najmanj 3 m,
za križanja pa se izdela študija o vplivu in elaborat izvedbe;
-
pri nadzemnih delih plinovoda znaša varnostna višina in varnostna
oddaljenost do spodnjega tokovodnika daljnovoda najmanj 8 m. Izolacija
daljnovoda v križni razpetini se mehansko in električno ojači. Kot križanja ne
sme biti manjši od 30°. Na mestu križanja daljnovoda z nadzemnim delom
plinovoda se nadzemni del plinovoda ustrezno ozemlji. Pri vzporednem poteku
nadzemnega dela plinovoda z daljnovodom varnostna oddaljenost do daljnovoda ne
sme biti manjša od višine stebra, povečane za 3 m pri 220 kV daljnovodu in 5 m
pri 400 kV daljnovodu;
-
med gradnjo se deli teles, ročice gradbenih strojev ali drugi predmeti
ne smejo približati faznim vodnikom daljnovoda na manj kot 3 m za daljnovode z
nazivno napetostjo 110 kV, na manj kot 4 m za daljnovode z nazivno napetostjo
220 kV in na manj kot 5 m za daljnovode z nazivno napetostjo 400 kV;
-
pri vzporednem poteku plinovoda z visokonapetostnim elektroenergetskim
vodom se ugotovita potek in vpliv inducirane napetosti na plinovodu. Če je
inducirana napetost na plinovodu večja od dovoljene, se na plinovodu vgradi
ustrezna zaščita na ogroženih mestih;
-
pri nasutju materiala pod razpetino nadzemnega voda se predpisana
varnostna višina ne sme zmanjšati.
(2) Pri ukinitvah, prestavitvah in križanjih plinovoda M3/1 s
srednjenapetostnimi in nizkonapetostnimi elektroenergetskimi vodi se upoštevajo
naslednji pogoji:
-
stojni mesti srednjenapetostnega voda v km 1 + 925 se prestavita na
oddaljenost 25 m južno in 7 m severno od plinovoda M3/1. Opusti in na novo se
zgradi 150 m srednjenapetostnega voda;
-
stojno mesto srednjenapetostnega voda v km 2 + 340 se prestavi na
oddaljenost 19 m južno od plinovoda M3/1. Menjata se dve stojni mesti
srednjenapetostnega voda. Opusti in na novo se zgradi 130 m srednjenapetostnega
voda;
-
stojno mesto srednjenapetostnega voda v km 19 + 570 se prestavi na
oddaljenost 7 m severno od plinovoda M3/1. Po potrebi se opusti in na novo
zgradi 120 m srednjenapetostnega voda;
-
zavaruje se stojno mesto srednjenapetostnega voda v km 21 + 020, obnovi
in prestavi se ozemljitev stojnega mesta;
-
stojno mesto nizkonapetostnega voda v km 2 + 650 se prestavi na
oddaljenost 23 m južno od plinovoda M3/1;
-
del nizkonapetostnega kablovoda v km 2 + 735 se prestavi ob cesto tako,
da se ukine 115 m in na novo zgradi 120 m nizkonapetostnega kablovoda;
-
dve stojni mesti nizkonapetostnega voda v km 2 + 905 se ukineta. Ukine
se del daljnovoda in na novo zgradi 80 m kablovoda;
-
ukine se stojno mesto nizkonapetostnega voda v km 18 + 600. Na novo se
postavita dve stojni mesti nizkonapetostnega voda na oddaljenost 7 m severno od
plinovoda M3/1 in 24 m južno od plinovoda M3/1;
-
ukine se stojno mesto nizkonapetostnega voda v km 20 + 680. Na novo se
postavita dve stojni mesti nizkonapetostnega voda na oddaljenost 7 m severno od
plinovoda M3/1 in 21 m južno od plinovoda M3/1;
-
stojno mesto nizkonapetostnega voda v km 21 + 230 se prestavi na
oddaljenost 7 m severovzhodno od plinovoda M3/1. Ukine se kablovod v dolžini 15
m. Del nizkonapetostnega voda se prestavi tako, da se ukine 17 m in na novo
zgradi 27 m nizkonapetostnega voda. Menja se eno stojno mesto nizkonapetostnega
voda;
-
ukine se stojno mesto nizkonapetostnega voda v km 23 + 380. Na novo se
postavita dve stojni mesti nizkonapetostnega voda na oddaljenost 7 m severno od
plinovoda M3/1 in 22 m južno od plinovoda M3/1;
-
8 stojnih mest nizkonapetostnega voda v km 24 + 620 se prestavi na
oddaljenost 7 m južno od plinovoda M3/1, del nizkonapetostnega daljnovoda se
opusti in na novo zgradi 300 m nizkonapetostnega daljnovoda;
-
stojno mesto nizkonapetostnega daljnovoda javne razsvetljave v km 24 + 620
ob cesti JP Šempeter–Vrtojba se prestavi na oddaljenost 23 m severno od
plinovoda M3/1. Opusti se 20 m in na novo zgradi 33 m nizkonapetostnega
daljnovoda javne razsvetljave. Ukine se 7 m nizkonapetostnega voda;
-
opusti se 7 m nizkonapetostnega daljnovoda v km 24 + 865 ob naselju
Vrtojba, zgradi se 7 m nizkonapetostnega kablovoda, na novo mesto se prestavi
razdelilna omarica;
-
vodoravna križanja plinovoda in nadzemnih ter podzemnih
srednjenapetostnih in nizkonapetostnih vodov se izvedejo s prekopom pod elektroenergetskimi
vodniki. Izkopi v bližini temeljev obstoječih drogov daljnovodov se izvedejo
najmanj 2 m od temelja.
(3) Med gradnjo se omeji doseg gradbenih strojev in njihovih
delov ob upoštevanju najmanjše varnostne razdalje približevanja delom pod napetostjo
in omogoči neoviran dostop do vseh daljnovodov s pripadajočimi stojnimi mesti.
Izkop v bližini stojnih mest nadzemnih vodov, s katerim bi bila zmanjšana
njihova statična stabilnost, ni dovoljen.
47. člen
(telekomunikacijsko omrežje)
Vodoravna križanja plinovoda in telekomunikacijskega voda se
izvedejo praviloma pod pravim kotom. Kadar tega pogoja ni mogoče izpolniti, kot
križanja ne sme biti manjši od 45°. Medsebojni navpični odmik
telekomunikacijske infrastrukture in plinovoda je najmanj 0,5 m, pri čemer se
plinovod izvede pod podzemnim telekomunikacijskim vodom. Na mestu križanja se
izvede zaščita telekomunikacijskega voda z zaščitno cevjo, ki sega 3 m na vsako
stran plinovodne cevi. V bližini telekomunikacijskih napeljav ni dovoljen
strojni izkop ali miniranje. Na celotni trasi so med gradnjo dovoljene začasne
prestavitve telekomunikacijskih vodov.
48. člen
(plinovodno omrežje)
(1) Plinovod M3/1 na več mestih križa obstoječi plinovod M3
in načrtovani plinovod M3R. Križanja plinovodnega omrežja se izvedejo s
prekopom pod obstoječim plinovodom M3 in načrtovanim plinovodom M3R s svetlim
navpičnim odmikom najmanj 0,5 m. Pri vzporednem poteku je najmanjša svetla
razdalja do plinovoda tlačne stopnje do 16 bar 1 m, do plinovoda tlačne stopnje
16 bar in več pa 3,5 m.
(2) Vožnja mehanizacije nad obstoječim plinovodom med gradnjo
ni dovoljena. Kadar je nujno potrebna, se obstoječa plinovodna cev zaščiti pred
poškodbami (npr. z jeklenimi ali betonskimi ploščami in dodatnim nasutjem). Nad
plinovodno cevjo je dovoljeno le začasno odlaganje izkopanega zemeljskega
materiala, in sicer le tako, da se zaradi odlaganja z mehanizacijo ne vozi nad
plinovodom.
VI. MERILA IN POGOJI ZA PARCELACIJO
49. člen
(parcelacija)
(1) Parcelacija se izvede v skladu s prikazom iz grafičnega
dela državnega prostorskega načrta: Prikaz območja načrta z načrtom parcel –
listi št. 3.1–3.18, v katerem so s tehničnimi elementi, ki omogočajo prenos
novih mej parcel v naravo, določene tudi lomne točke meje območja državnega
prostorskega načrta.
(2) Parcele, določene s tem državnim prostorskim načrtom, se
po izvedenih posegih lahko delijo v skladu z izvedenim stanjem na podlagi
lastništva oziroma upravljanja in se po namembnosti sosednjih območij pripojijo
k sosednjim parcelam.
VII. POGOJI CELOSTNEGA OHRANJANJA KULTURNE DEDIŠČINE,
OHRANJANJA NARAVE, VARSTVA OKOLJA IN NARAVNIH DOBRIN, UPRAVLJANJA VODA,
VAROVANJA ZDRAVJA LJUDI, OBRAMBE DRŽAVE TER VARSTVA PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI
NESREČAMI
50. člen
(ohranjanje kulturne dediščine)
(1) Kulturna dediščina se med gradnjo varuje pred
poškodovanjem in uničenjem. Podatki o kulturni dediščini so razvidni iz obvezne
priloge državnega prostorskega načrta (Prikaz stanja prostora). Investitor
zagotovi ukrepe za varstvo kulturne dediščine.
(2) Investitor na območju državnega prostorskega načrta, kjer
načrtovane ureditve segajo v območje registriranega arheološkega najdišča, pred
pridobitvijo kulturnovarstvenega soglasja zagotovi predhodne arheološke
raziskave za vrednotenje arheološkega potenciala.
(3) Pred začetkom del investitor zagotovi zaščitna
izkopavanja odkritih arheoloških najdišč s poizkopavalno obdelavo gradiva ali
arhiva najdišča in druge ukrepe varstva, določene s predhodnimi arheološkimi
raziskavami, med gradnjo pa omogoči stalen arheološki nadzor nad zemeljskimi
deli. Po potrebi se določi obseg in globina podvrtanja arheoloških najdišč.
Deli arheološke dediščine, najdeni med posegom v prostor, naj ostanejo, če je
le mogoče, na kraju samem.
(4) Obseg predhodnih arheoloških raziskav opredeli pristojna
območna enota zavoda za varstvo kulturne dediščine. Za posege v registrirana
arheološka najdišča je treba pridobiti soglasje za raziskavo in odstranitev
arheološke ostaline.
(5) Pri gradnji na območju registriranega arheološkega
najdišča se poseg zmanjša na kar najmanjšo površino, ki še dopušča gradnjo. Če
se med arheološkimi raziskavami ali gradbenimi deli odkrijejo arheološke
ostaline, se rešitve v skladu z varstvenim režimom prilagodijo tako, da
kulturna dediščina ni ogrožena.
(6) Na območjih prečkanj enot kulturne dediščine je delovni
pas čim ožji. Za dostop do trase plinovoda M3/1 se na območjih kulturne
dediščine uporabljajo dostopne poti, ki potekajo po že obstoječih lokalnih
poteh in cestah, ki se ne smejo širiti. Gradnja novih dostopnih poti na območjih
kulturne dediščine ni dovoljena. Območja kulturne dediščine se ne smejo
uporabljati za izravnanje presežka materiala ali za deponije.
(7) Vidni, nadzemni deli plinovoda M3/1 niso locirani v
bližini ali na območju nacionalne prepoznavnosti z vidika kulturnega in
simbolnega pomena krajine Vipavska Brda.
(8) Na območju prečkanja stavbne dediščine se delovni pas
izogiba objektom. Če so objekti stavbne dediščine locirani v neposredni bližini
delovišč, se jih med gradnjo zaščiti. V primeru, da se prečkanju ni mogoče
izogniti, se za prečkanje stavbne dediščine uporabi neporušna metoda vrtanja.
(9) Trasa plinovoda M3/1 med km 19 + 309 in km 19 + 505
prečka območje kulturnega spomenika Vogrsko – Bozicijeva vila. Na območju
kulturne dediščine ni dovoljeno postavljati nadzemnih delov plinovoda, označbe
morajo biti nevsiljive in v prostor postavljene in oblikovane tako, da ne
kvarijo ambientalnih prostorskih kakovosti.
(10) Po zaključku del se zemljišča na območjih kulturne
dediščine in njihovih vplivnih območjih, ki so bila prizadeta zaradi gradnje,
vzpostavijo v enako stanje in kakovost, kot so bila pred gradbenim posegom,
obnovijo se tudi vsi uničeni elementi kulturne krajine.
(11) Investitor o začetku del najmanj deset dni prej obvesti
pristojno območno enoto zavoda za varstvo kulturne dediščine.
51. člen
(ohranjanje narave)
(1) Podatki o območjih ohranjanja narave so razvidni iz
obvezne priloge državnega prostorskega načrta (Prikaz stanja prostora).
(2) Posegi in dejavnosti na vseh varovanih (Natura 2000 in
zavarovanih) območjih, ekološko pomembnih območjih in naravnih vrednotah se
izvajajo v obsegu in tako, da se ne uničijo, poškodujejo ali bistveno
spremenijo lastnosti, zaradi katerih je ta del narave opredeljen za naravno
vrednoto, ali v obsegu in tako, da se kar najmanj spremenijo druge fizične,
fizikalne, kemijske, vidne in funkcionalne lastnosti naravne vrednote. Posegi
se izvajajo tako, da se ne spremenijo lastnosti ekosistema in naravni procesi v
njem toliko, da bi se porušilo naravno ravnovesje. Na območjih z varstvenim
statusom (Natura 2000 območja, EPO in NV) se delovni pas zmanjša na kar
najmanjši mogoči obseg.
(3) Med gradnjo in po posegu se na območjih ohranjanja narave
upoštevajo naslednji pogoji:
-
na površine z zavarovanimi habitatnimi tipi in v habitate zavarovanih
vrst se kar najmanj posega. Začasne deponije izkopanega in gradbenega materiala
se načrtujejo zunaj varstvenih območij narave in zunaj površin z visoko
ovrednotenimi habitatnimi tipi;
-
v gozdu in pri prečkanju vodotokov se delovni pas plinovoda M3/1 čim
bolj zoži;
-
ob izkopu se zgornja plast humusa odloži tako, da bo s tem slojem mogoče
pokriti površine, prizadete med gradnjo;
-
zasipavanje se opravi izključno z izkopanim materialom; dovažanje
zgornje plasti rodovitne zemlje od drugod ni dovoljeno zaradi vnosa tujerodnih
rastlin in rastlin z drugačno gensko zasnovo od lokalnih populacij;
-
gradbiščni provizorij in območja za skladiščenje ali odpadke se umestijo
čim dlje od vodotokov;
-
za dostop strojev in opreme se čim bolj uporabljajo obstoječe poti;
-
rastje se seka od začetka septembra do konca februarja. Posekan les se
takoj po poseku odstrani ali trajno pusti na kraju poseka. Ob podiranju dreves,
debelejših od 50 cm, se zagotovi prisotnost biologa strokovnjaka za hrošče. Pri
sečnji dreves je treba biti pozoren na debla z dupli in na morebitne najdbe
netopirjev v njih, o čemer je treba obvestiti naravovarstveni nadzor, ki nato
opredelil nadaljnje ukrepe;
-
na območju varstva metulja strašničinega mravljiščarja (na petih odsekih
plinovoda M3/1, od km 6 + 130 do km 6 + 250, od km 7 + 250 do km 7 + 360, od km
7 + 490 do km 7 + 680, od km 8 + 990 do km 9 + 180 in od km 9 + 360 do km 9 +
400) se lahko dela izvajajo med 1. novembrom in 15. februarjem;
-
na območju varstva laške žabe (na petih odsekih plinovoda M3/1, od km 4
+ 960 do km 5 + 950, od km 8 + 940 do km 10 + 480, od km 11 + 370 do km 12 +
110, od km 12 + 920 do km 13 + 470 in od km 21 + 510 do km 23 + 860) se lahko
dela izvedejo med 1. novembrom in 1. februarjem;
-
na območju varstva močvirske sklednice v bližini vodotokov (na treh
odsekih plinovoda M3/1, od km 4 + 700 do km 5 + 960, od km 8 + 940 do km 10 +
480 in od km 11 + 100 do km 12 + 120) se lahko dela izvajajo med 1. novembrom
in 1. marcem;
-
sečnja rastja za vzdrževanje plinovoda se izvaja v območju omejene rabe
plinovoda (5 m levo in desno od plinovoda). Ohranjajo se mejice, posamezni grmi
in drevesa kot habitat za ptice, v obrežno vegetacijo in naravne brežine
vodotokov, še posebej Vipave in Lijaka, se posega čim manj;
-
pri vzdrževalnih delih se obrežno rastje seka in ne ruva;
-
območje nadzemnih objektov plinovoda M3/1 naj se ne osvetljuje v nočnem
in večernem času oziroma naj se osvetljuje le ob nočnem obisku vzdrževalca. Za
osvetljevanje naj se uporabijo popolnoma zasenčena svetila z ravnim zaščitnim
in nepredušnim steklom in s čim manjšo emisijo UV-svetlobe.
(4) Prečkanja vodotokov, opisana v petem odstavku tega člena,
se morajo izvesti v skladu s tehničnimi smernicami za gradnjo plinovoda tako,
da se ohranijo značilnosti vodnega režima ob sočasni zagotovitvi varnosti
plinovoda.
(5) Prečkanje vodotokov na območjih varovanja narave se
izvede skladno z 52. členom te uredbe. Dodatno se upoštevajo še naslednji
ukrepi:
-
regulacije vodotokov zaradi gradnje plinovoda M3/1 niso dopustne;
-
pri posegih v vodotoke in njihovo neposredno bližino se kar najbolj
ohranja lesnata obrežna vegetacija. Po gradnji se delovni pas ponovno zasadi z
avtohtono lesnato in grmovno vegetacijo, značilno za območje, ali z vrstami,
katerih koreninski sistem ne bo negativno vplival na plinovod. Na poseki naj bo
omogočena vsaj razrast vegetacije avtohtonih ob/vodnih makrofitov in visokih
steblik;
-
spremembe vodnega toka in režima niso dopustne;
-
talni pragovi se izvedejo tako, da se ne spreminja hitrost vode;
-
utrditve brežin vodotoka se izvedejo s kamni brez betoniranja vmesnih
špranj;
-
na mestih prekopa se 24 ur pred začetkom gradnje intervencijsko odlovijo
ribe in raki in se prenesejo v primerne vodotoke. Območje izlova naj bo na
delovnem pasu plinovoda M3/1 in vsaj še 100 m nizvodno od območja posega. Potok
se gorvodno in dolvodno od delovišča zajezi z mrežo, ki med gradnjo preprečuje
dostop ribam, hkrati pa prepušča vodo;
-
pri prečkanju potokov Hubelj, Skrivšek, Košivec, Vrtovinšček, Perilo,
Konjščak, Vogršček, Lijak, Vrtojbica, Lemovšček in njegovega desnega pritoka v
območju Natura 2000 POO Dolina Vipave se v primeru izvedbe plinovoda M3/1 v
prekopu zagotovi taka rešitev, da bo nad plinovodom omogočena trajna
zaraščenost z lesno grmovno obrežno vegetacijo in da utrjevanje brežin ni potrebno.
Po gradnji se obrežje potokov na območju delovnega pasu plinovoda M3/1 ponovno
obojestransko zasadi z avtohtonim rastjem;
-
posegi v strugo reke Vipave, brežino in obstoječo obrečno lesno
vegetacijo niso dovoljeni;
-
v primeru izvedbe talnega pragu na potoku Hubelj mora biti ta izveden
globlje v strugi, da ga lahko prekrije prodni sediment. Ribe iz
intervencijskega odlova pred začetkom gradnje se lahko prestavijo v reko Vipavo
pri izlivu Hublja. Vsa dela se opravijo v septembru in oktobru, preden se drsti
soška postrv. Gradnja od začetka novembra do julija ni dovoljena. Gradnja ne
sme potekati istočasno z drugo gradnjo na reki Vipavi gorvodno od izliva
Hublja;
-
v primeru izvedbe talnega pragu na potoku Jovšček mora biti ta izveden
globlje v strugi, da ga lahko prekrije prodni sediment. Vse vrste rib, razen
potočnega glavoča, se pri električnem izlovu pred začetkom gradnje lahko
prestavijo v reko Vipavo, glavoč pa le v gorvodne odseke potoka Jovšček. Vsa
dela se opravijo med septembrom in februarjem. Enaki ukrepi kot za Jovšček
veljajo za prečkanja potokov Skrivšek, Košivec, Vrtovinšček, Perilo, Konjščak,
Vogršček, Lijak, Vrtojbica, Lemovšček in njegovega desnega pritoka;
-
prečkanje potoka Vrnivec se izvede s podvrtanjem.
(6) Na območju habitata metulja strašničinega mravljiščarja
(na petih odsekih plinovoda M3/1, od km 6 + 130 do km 6 + 250, od km 7 + 250 do
km 7 + 360, od km 7 + 490 do km 7 + 680, od km 8 + 990 do km 9 + 180 in od km 9
+ 360 do km 9 + 400) se gradbena dela lahko opravljajo med 1. novembrom in 15.
februarjem. Dela se opravijo kar najhitreje, delovni pas pa se zoži na
minimalno tehnološko še dovoljeno širino. V rastni dobi pred načrtovano gradnjo
se neposredno v habitatih mravljiščarja nabere mešanica travnih semen in semen
zdravilne strašnice, ki se uporabi za dosetev po končani gradnji. Na odsekih
plinovoda M3/1 od km 6 + 130 do km 6 + 250 in od km 7 + 250 do km 7 + 360 se
pred začetkom del na celotni širini delovnega pasu v habitatih metuljev
odstrani travna ruša s 40 cm debelo plastjo prsti in shrani na začasni deponiji
v enem sloju tako, da je ruša na zgornji (zračni) strani. Deponije so zunaj
habitata mravljiščarja znotraj delovnega pasu plinovoda M3/1, najprimernejše so
njivske površine. Deponije za začasno shranjevanje travne ruše so razvidne iz
grafičnega dela državnega prostorskega načrta: Ureditvena situacija načrtovane
prostorske ureditve z gospodarsko javno infrastrukturo in grajenim javnim
dobrim – lista št. 2.1.4 in 2.1.5. Izkopana zemljina za položitev cevi
plinovoda M3/1 se odloži zunaj habitata mravljiščarja ali pa na mesta, s
katerih je travna ruša s pripadajočo prstjo začasno že odstranjena. Po vgradnji
plinovoda M3/1 se ta zasipa s prebranim izkopanim materialom s tega odseka in
prekrije z odloženo travno rušo s pripadajočo prstjo z istega odseka. Površina
se doseje z mešanico travnih semen z zdravilno strašnico. Zemeljska dela v
habitatih mravljiščarja morajo potekati pod naravovarstvenim nadzorom, ki ga
opravlja strokovno usposobljena oseba, strokovnjak za metulje.
(7) Na območju habitata laške žabe se izvede začasni potek
dela struge desnega pritoka potoka Lemovščak na dveh odsekih plinovoda M3/1, od
km 22 + 605 do km 22 + 665 in od km 22 + 820 do km 22 + 850. Struga se umakne
izven delovnega pasu plinovoda M3/1. Začasna struga bo v funkciji pet let, nato
se ponovno vzpostavi na lokaciji poteka sedanje struge. Na tem odseku se gozdna
poseka izvede največ do razdalje 11 m levo od predvidenega plinovoda M3/1,
gledano v smeri toka plina. Pri tem je treba ob robu delovnega pasu kar najbolj
ohraniti večja drevesa, zlasti hrast in beli gaber. Začasna struga potoka je
najmanj 10 % daljša od obstoječega odseka potoka. Širina in globina začasne
struge morata kar najbolj posnemati obstoječe stanje. Pri gradnji se uporabi
lahka gradbena mehanizacija, ki strugo izkoplje med rastočimi obstoječimi
drevesi. Pri gradnji se ne smejo sekati večja drevesa (zlasti ne hrasti in beli
gabri). Izjemoma se lahko posekajo ali izkrčijo samo drevesa vrste navadna
robinija, izjemoma in po navodilih naravovarstvenega nadzora se lahko odstrani
tudi drevo druge vrste. Struga mora biti v celoti v zemeljski izvedbi, brez
vidnih utrditev, za prage se uporabijo naravni materiali, prevladuje naj les.
Če lesena izvedba ni mogoča, se uporabi kamen ali kombinacija lesa in kamna.
Mestoma se v strugi uredijo poglobitve, ki omogočajo nastanek tolmunov. Med
gradnjo plinovoda M3/1 se obstoječa struga po preusmeritvi vode v začasno
strugo v območju delovnega pasu zasuje. Po končani gradnji se ponovno vzpostavi
obstoječe stanje vodotoka. Zavarovanje dna in brežin se izvede s kamni premera
približno 40 cm. Za zavarovanje dna se to prekrije z 0,5 m debelo plastjo
sedimenta iz obstoječega potoka. Brežine se prekrijejo z najmanj 0,5 m debelo
plastjo okoliške zemljine, vgradijo večji panji s koreninskim sistemom ali
večje veje. Zasaditev brežin se določi v načrtu krajinske arhitekture s
sodelovanjem biologa, strokovnjaka za dvoživke. Med gradnjo se zagotovi
naravovarstveni nadzor.
(8) Območje vhoda ali vhodov v jame v bližini delovnega pasu
se pred gradnjo na terenu jasno označi in zavaruje, kakršno koli poseganje vanj
je prepovedano. Če se med gradnjo plinovoda M3/1 odkrije jama ali brezno, je
treba o tem takoj obvestiti pristojno ministrstvo, službo, ki je pristojna za
raziskovanje Krasa, in službo, pristojno za naravovarstveni nadzor.
(9) Delavci morajo biti ob podiranju drevja pozorni na debla
z dupli in morebitne netopirje v njih. O taki najdbi je treba obvestiti službo
za naravovarstveni nadzor. Izguba dupel in špranj v drevesih po sečnji se
nadomesti s postavitvijo leseno-betonskih netopirnic. Najpozneje do konca
gradnje plinovoda M3/1 bo v gozdu nameščenih 38 duplastih in 31 špranjastih
netopirnic. Število netopirnic se lahko zmanjša ob predhodnem natančnem popisu
dupel. Natančna mesta postavitve netopirnic v sodelovanju z revirnim gozdarjem
in lastniki gozdov določi biolog, strokovnjak za netopirje, postavijo pa se čim
prej po posekanem drevju. Postavitev netopirnic in služnostne pravice ter
obveznosti v zvezi z netopirnicami se predpišejo za 20 let.
(10) Za preprečitev naselitve in razvoja tujerodnih
invazivnih rastlin ter rastlin z drugačno gensko zasnovo od lokalnih populacij
se izvedejo naslednji ukrepi:
-
zasipava se izključno z materialom, izkopanim na trasi plinovoda M3/1,
-
na območju gradbišč sredi strnjenih gozdov se delovna vozila in
mehanizacija pred vstopom na gradbišče operejo,
-
površine se kosijo vsaj dvakrat letno (v prvi polovici junija in prvi
polovici avgusta), tiste, ki se zaraščajo s tujerodnimi vrstami (žlezasta
nedotika, japonski dresnik in kanadska zlata rozga), pa se kosijo še pogosteje,
enkrat na mesec v vegetacijski dobi.
(11) Investitor o začetku del najmanj sedem dni prej obvesti
pristojnega ribiškega upravljavca, izvajalca naravovarstvenega nadzora, na
območjih varstva narave pa tudi službo, pristojno za ohranjanje narave.
52. člen
(površinske vode)
(1) Vsa prečkanja novega plinovoda M3/1 z vodotoki in jarki
ter poteki v priobalnem pasu vodotokov so razvidni iz grafičnega dela državnega
prostorskega načrta: Ureditvena situacija načrtovane prostorske ureditve z
gospodarsko javno infrastrukturo in grajenim javnim dobrim – listi št.
2.1.1–2.1.18.
(2) Vsa prečkanja vodotokov, melioracijskih jarkov in drugih
jarkov se izvedejo s prekopi v delovnem pasu v skladu s tehničnimi smernicami
za gradnjo plinovoda. Če prekop ni mogoč, se prečkanje izvede s podvrtanjem.
Plinovod M3/1 se dodatno zaščiti z obbetoniranjem cevi.
(3) Plinovod M3/1 se izvede tako, da na priobalnem zemljišču
prenese obremenitve gradbene mehanizacije med rednimi vzdrževalnimi deli na
vodotoku.
(4) Prečkanja vodotokov, opisana v petem odstavku tega člena,
se morajo izvesti v skladu s tehničnimi smernicami za gradnjo plinovoda tako,
da se ohranijo značilnosti vodnega režima ob sočasni zagotovitvi varnosti plinovoda
in da se upoštevajo naravovarstveni pogoji iz prejšnjega člena. Če tega ni
mogoče zagotoviti, je treba potok podvrtati.
-
teme cevi pri prečkanju vodotokov s prekopom je najmanj 1 m pod dnom
urejenih in najmanj 1,5 m pod dnom neurejenih vodotokov in hudourniških strug.
Na tej globini poteka plinovodna cev še 3 do 5 m od zgornjega roba brežine na
obeh bregovih;
-
brežine in dno prečkanja vodotokov se za zaščito plinovoda M3/1 proti
vodni eroziji zavarujejo s kamnitimi oblogami v obsegu najmanj 5 m dolvodno in
gorvodno od plinovodne cevi. Pri zavarovalnih ukrepih se uporabljajo naravni
materiali (kamen, les, vegetativna zaščita);
-
obvodna vegetacija se čim bolj ohrani, morebitne poškodbe se po končanih
delih sanirajo, ureditev struge mora biti sonaravna;
-
čas posegov se prilagodi življenjskim ciklom živali in rastlin (čas
razmnoževanja, vzgajanja mladičev, prezimovanja …);
-
gradnja na vodotokih lahko poteka le, kadar se na vodotokih v istem času
ne opravljajo kakšna druga gradbena ali vzdrževalna dela;
-
postavljanje ovir in odlaganje izkopanega materiala na brežine in v
struge vodotokov ni dovoljeno;
-
pri zemeljskih delih ni dovoljeno zasipavati izvirov, sprožati
erozijskih procesov, rušiti ravnotežja na labilnih tleh ali preprečevati odtoka
visokih voda ali hudournikov;
-
morebitna začasna odlagališča presežkov zemeljskega materiala je treba
med gradnjo urediti tako, da se ne pojavlja erozija in ni oviran odtok zalednih
voda. Po končani gradnji se vsi ostanki začasnih odlagališč odstranijo;
-
prečkanje melioracijskih jarkov globine nad 1 m se izvede enako kot
prečkanje vodotokov;
-
prečkanje melioracijskih jarkov globine do 1 m se izvede s prekopom z
dodatno obbetoniranimi cevmi na najkrajši mogoči razdalji in skladno z ukrepi,
določenimi v hidravličnohidrološki analizi;
-
območje prečkanja potoka Skrivšek v km 16 + 880 plinovoda M3 se povrne v
obstoječe stanje. Struga potoka se obloži z večjimi prodniki, zaradi
stabilizacije dna vodotoka se doda dodaten prag iz lomljenca v betonu nizvodno
od predvidenega plinovoda M3/1;
-
območje prečkanja potoka Vrtovinšček v km 14 + 890 plinovoda M3 se
dodatno zaščiti s stabilizacijo brežin in dna potoka z lomljencem v betonu ter
dodatnim prečnim pragom dolvodno od prečkanja plinovoda. Tlorisni potek struge
in karakteristični prečni prerez Vrtovinščka se ne spreminjata;
-
jarek v km 12 + 355 plinovoda M3 se, če se bo voda z brežine odvajala po
njem, uredi s kamnito grajeno strugo;
-
struga potoka Perilo v km 11 + 910 plinovoda M3 se v dolvodni smeri
uredi z lomljencem v betonu;
-
brežine in dno korita potoka Konjščak v km 10 + 540 plinovoda M3 se na
območju prečkanja zavarujejo s kamnito oblogo na filtrni podlagi. Zavarovanje
se na dolvodni in gorvodni strani zaključi s stabilizacijskim talnim krilnim
pragom iz kamna, povezanega z betonom do 1 m pod nivojem dna;
-
zavarovanja dna in brežin Vogrščka se na vseh lokacijah prečkanja
plinovoda M3/1 (km 6 + 020, 5 + 415, 5 + 000, 4 + 930, 4 + 730, 4 + 640 in 4 +
640 plinovoda M3) izvedejo s poravnanim kamnom ustrezne debeline na filtrni
podlagi. Zavarovanje se na dolvodni in gorvodni strani zaključi s
stabilizacijskimi talnimi krilnimi pragovi iz kamna, povezanega z betonom do 1
m pod nivojem dna;
-
struga in obrežna vegetacija ob vzdolžnem poteku ob strugi Vogrščka v km
4 + 810 plinovoda M3 se vzpostavita v prvotno stanje, upoštevajo se vsi pogoji,
ki veljajo za vsa druga prečkanja Vogrščka;
-
dno in spodnji del brežin manjšega odvodnega jarka v km 6 + 010
plinovoda M3 se na mestu prečkanja zavaruje s poravnanim kamnom ustrezne
debeline, zgornji del brežin pa se humizira in zatravi. Zavarovanje se 3 m
dolvodno od prečkanja stabilizira z večjimi kamni, ki segajo najmanj 0,6 m pod
nivo dna;
-
dno in spodnji del brežin jarka v km 5 + 790 plinovoda M3 se na lokaciji
prečkanja zavaruje s poravnanim kamnom ustrezne debeline, zgornji del brežin pa
se humizira in zatravi. Zavarovanje dna se 3 m dolvodno od prečkanja utrdi z
večjimi kamni, ki segajo najmanj 0,8 m pod nivo dna. Zavarovanje brežin se na
dolvodni in gorvodni strani zaključi s stabilno vgrajenimi večjimi kamni;
-
zavarovanja dna in brežin potoka Lijak v km 3 + 625 plinovoda M3 se na
lokaciji prečkanja plinovoda M3/1 izvedejo s poravnanim kamnom ustrezne
debeline na filtrni podlagi. Zavarovanje se na dolvodni in gorvodni strani
zaključi s stabilizacijskimi talnimi krilnimi pragovi iz kamna, povezanega z
betonom, do 1,2 m pod nivojem dna;
-
dno in brežine jarka v km 0 + 530 plinovoda M3 se na lokaciji prečkanja
zavarujejo s poravnanim kamnom ustrezne debeline, zgornji del brežin pa se
humizira in zatravi. Zavarovanje dna se približno 4 m dolvodno od prečkanja
stabilizira z zaključnim talnim pragom iz večjih kamnov, ki segajo najmanj 0,8
m pod nivo dna. Zavarovanje brežin se na dolvodni in gorvodni strani zaključi s
stabilno vgrajenimi večjimi kamni. Pri oblikovanju in zaščiti prehodov
kamnitega zavarovanja brežin na priobrežni teren se zagotovi zaščita pred
izpiranjem;
-
dno in brežine jarka v km 0 + 200 plinovoda M3 se na lokaciji prečkanja
zavarujejo s poravnanim kamnom ustrezne debeline, zgornji del brežin pa se
humizira in zatravi. Zavarovanje dna se 3 m dolvodno od prečkanja stabilizira z
zaključnim talnim pragom iz večjih kamnov, ki segajo najmanj 0,7 m pod nivo
dna. Zavarovanje brežin se na dolvodni in gorvodni strani zaključi s stabilno
vgrajenimi večjimi kamni. Pri oblikovanju in zaščiti prehodov kamnitega
zavarovanja brežin na priobrežni teren se zagotovi zaščita pred izpiranjem;
-
dno in brežine jarka v km 0 + 730 plinovoda M3B se na lokaciji prečkanja
s plinovodom M3/1 zavarujejo s poravnanim kamnom ustrezne debeline. Zavarovanje
dna se približno 3 m dolvodno od prečkanja stabilizira z zaključnim talnim
pragom iz večjih kamnov, ki segajo najmanj 0,7 m pod nivo dna;
-
brežine Vrtojbice v km 1 + 170 plinovoda M3B se zavarujejo do višine 2
m. Zavarovanje dna se na dolvodni in gorvodni strani zaključi s
stabilizacijskim talnim krilnim pragom iz kamna, povezanega z betonom, do 1 m
pod nivojem dna. Pri oblikovanju in zaščiti prehodov kamnitega zavarovanja
brežin na priobrežni teren se zagotovi dobra zaščita pred izpiranjem. Ukrep se
upošteva le, če se prečkanje izvaja s prekopom;
-
na območju začasnega poteka dela struge desnega pritoka potoka Lemovšček
se ureditev izvede v skladu z omilitvenimi ukrepi za ohranjanje narave iz 51.
člena te uredbe;
-
o predvidenih delih na vodotokih je treba najmanj sedem dni pred
začetkom del obvestiti ribiško organizacijo, ki upravlja ribiški okoliš.
(6) Tehnični pogoji gradnje na priobalnem območju priobalnega
zemljišča vodotoka 1. reda Vipave:
-
med gradnjo je prepovedano odlaganje izkopanega materiala v pretočne
profile vodotokov,
-
material se lahko odlaga na delavnem platoju, vendar ne sme tvoriti
zveznega neprekinjenega nasipa, ki zadržuje poplavne vode,
-
morebitne začasne deponije viškov zemeljskega materiala na delovnem
platoju je med gradnjo treba urediti tako, da se ne pojavlja erozija in da ni
oviran obtok poplavnih vod in odtok zalednih voda,
-
po končani gradnji je treba odstraniti vse ostanke začasnih deponij z
delovnih platojev, vse z gradnjo prizadete površine pa je treba ustrezno
urediti, tj. vzpostaviti prvotno stanje,
-
med gradnjo mora investitor na območju gradbišča zagotoviti take
varstvene ukrepe, nadzor in organizacijo na gradbišču, da se prepreči
onesnaženje voda, ki lahko nastane zaradi prevoza, skladiščenja in uporabe
tekočih goriv in drugih nevarnih snovi,
-
med gradnjo je treba območje ureditve gradbišča organizirati tako, da so
ob morebitnem pojavu visokih voda škoda na gradbišču, škoda na okoliških
zemljiščih ter vplivi na vodni režim kar najmanjši.
53. člen
(vodovarstvena območja)
(1) Plinovod M3/1 prečka območje vrtojbensko-mirenske
podzemne vode, za katero je v pripravi uredba o vodovarstvenem območju za vodno
telo vodonosnika, kar je razvidno iz obvezne priloge državnega prostorskega
načrta (Prikaz stanja prostora).
(2) Na območju vrtojbensko-mirenske podzemne vode se
predvidijo zaščitni ukrepi, s katerimi se zmanjša tveganje onesnaženja med
gradnjo in med vzdrževalnimi deli na plinovodu M3/1. Ukrepi se določijo glede
na način in uporabljene tehnologije gradnje, glede na ustrezno ureditev
gradbišč ter glede na ravnanje z odpadki in ravnanje ob izrednih dogodkih.
(3) Pri izvajanju gradbenih del, med gradnjo in vzdrževanjem
plinovoda M3/1 se upoštevajo naslednji ukrepi:
-
preprečijo se vse nesreče, zaradi katerih bi lahko prišlo do onesnaženja
tal in podzemne vode z nevarnimi snovmi,
-
vode, ki je uporabljena v tehnoloških procesih gradnje plinovoda M3/1,
na vodovarstvenih območjih ni dovoljeno ponikati,
-
vgrajen je lahko le material, ki ne ogroža podzemne vode,
-
gradnja plinovoda M3/1 mora potekati tako, da bodo izkopani odseki čim
krajši ob hkratnem sprotnem zasipavanju,
-
izkopi se izvajajo v suhem vremenu, dela potekajo po odsekih, da odprti
jarek ni izpostavljen padavinam,
-
izkopi se izvedejo več kot 2 m nad najvišjo gladino podzemne vode,
-
vsi transportni in gradbeni stroji, uporabljeni pri gradnji, morajo biti
tehnično brezhibni in ustrezno vzdrževani,
-
vzdrževalna dela na gradbenih strojih morajo potekati zunaj gradbišča v
ustrezno opremljenih delavnicah,
-
gorivo se ne sme pretakati v gradbenih jamah, ampak na ustrezno
zaščiteni neprepustni utrjeni površini, na kateri se lahko zadrži celotna
količina pretakanega goriva za oskrbo delovnih strojev,
-
če se med izkopom odkrije nasutje odpadkov, ga je treba odstraniti v
celoti, skupaj z morebitno onesnaženo podlago,
-
če se ob gradnji plinovoda M3/1 in pri drugih posegih, povezanih z
gradnjo plinovoda M3/1, naleti na nove kakovostne vodne vire, jih je treba
podrobno preiskati in ohraniti za prihodnjo oskrbo z vodo.
(4) Za vodna zajetja, ki imajo podeljeno vodno dovoljenje, se
oceni, ali je potrebno črpanje iz posameznega vodnjaka v času zemeljskih del
ustaviti in priskrbeti nadomestno oskrbo z vodo. Po končanih delih se pred
uporabo vode preveri kakovostna ustreznost vode iz teh vrtin.
54. člen
(poplavna, nestabilna in erozijska območja)
(1) Plinovod M3/1 prečka poplavna območja, ki so razvidna iz
obvezne priloge državnega prostorskega načrta (Prikaz stanja prostora).
(2) Na poplavno ogroženih območjih se stanje poplavne
ogroženosti zaradi gradnje in obratovanja plinovoda M3/1 ne sme povečati.
(3) Na poplavnih območjih se izvedejo naslednji ukrepi:
-
zaščita plinovoda M3/1 proti vzgonu, ustrezna višina nadkritja in
zaščita z rastjem,
-
nasipi izkopanega materiala se med gradnjo na poplavnih območjih prekinejo
na vsakih 25 m s 5 m široko odprtino za odtok vode ob morebitnih nenadnih
poplavah,
-
del se ne izvaja v obdobju obsežnih padavin ali obdobju z večjo
verjetnostjo nastopanja poplav,
-
takojšnja ureditev in sanacija površin, ki so bile ob gradnji plinovoda
M3/1 poškodovane, s ponovno zatravitvijo, ki mora v čim krajšem času zagotoviti
dobro razraščeno travno rušo.
(4) Nadzemni objekti plinovoda se izvedejo na kotah, ki
zagotavljajo poplavno varnost:
-
kota SOČPM3/1 na KP Ajdovščina je najmanj 88 m n. v.,
-
plato BSx8M3/1 ni na območju poplavne in erozijske nevarnosti,
-
plato BSx9M3/1 ni na območju poplavne in erozijske nevarnosti,
-
kota BSx10M3/1 je 61,0 m n. v.,
-
kota Odcepa RMRP Šempeter leži najmanj na 99,0 m n. v.,
-
kota SOČPM3/1 na MMRP Vrtojba leži na 57,4 m n. v.
(5) Tehnični pogoji ureditve začasne deponije za skladiščenje
cevi Volčja Draga, deponij za začasno shranjevanje travne ruše in območij
začasnega odlaganja izkopanega materiala med gradnjo:
-
kota začasne deponije za skladiščenje cevi Volčja Draga je 52,2 do 52,3
m n. v.,
-
odlaganje kakršnega koli materiala med gradnjo je treba izvesti tako, da
se ne pojavlja erozija in da ni oviran obtok poplavnih vod in odtok zalednih
voda,
-
po končani gradnji je treba odstraniti vse ostanke začasnih deponij z
območja delovnega pasu in na površinah vzpostaviti prvotno stanje,
-
med gradnjo mora investitor zagotoviti varstvene ukrepe, nadzor in tako
organizacijo na gradbišču, da bo preprečeno onesnaženje voda, ki bi nastalo
zaradi prevoza, skladiščenja in uporabe tekočih goriv in drugih nevarnih snovi,
-
delovni pas se organizira tako, da so ob morebitnem pojavu visokih voda
škoda na gradbišču, okoliških zemljiščih ter vpliv na vodni režim kar
najmanjši.
(6) Območja, ki so bila pred začetkom gradnje evidentirana
kot potencialno nestabilna in erozijska, se pred ali med gradnjo plinovoda M3/1
sanirajo tako, da se ustavijo obstoječi erozijski procesi in prepreči
nastajanje novih erozijskih žarišč. Sanacija se izvede z:
-
ureditvijo prečnih in vzdolžnih drenaž za odvajanja zaledne padavinske
vode,
-
gradbenotehničnimi podpornimi ukrepi z ureditvijo kamnite zložbe, oporne
stene iz armiranobetonskih pilotov, ureditvijo vzdolžne grede in bočnim
sidranjem z geomehanskimi sidri za ustavitev obstoječih erozijskih procesov in
preprečitev nastajanja novih erozijskih žarišč,
-
ukrepi za sidranje plinovoda M3/1 na strmih območjih z vrečami,
napolnjenimi s peskom,
-
zasaditvijo grmovnic, zatravitvijo in dodatnimi zaščitnimi ukrepi.
(7) Na nestabilnih, labilnih in erozijskih območjih se
izvedejo naslednji ukrepi:
-
izkopi in zasipi gradbene jame se izvedejo hitro in sprotno, z dolžinsko
omejenimi izkopi na območjih, kjer trasa plinovoda M3/1 poteka prečno na
padnico pobočja,
-
dela se izvajajo v sušnem vremenu,
-
utrjevanje zemljine v zasutem jarku, na primer z vrečami, napolnjenimi s
peskom ali suho betonsko mešanico,
-
za preprečitev površinskega spiranja tal po končani gradnji se površine
zatravijo, na primer z biotorkretom ali vodno setvijo z rastno pulpo,
-
za zaščito rodovitne zemlje se naredijo popleti iz šibja, visoki pribl.
30 cm, z lesenimi koli; popleti se položijo poševno na strmino za odvod
padavinske vode zunaj delovnega pasu,
-
na gozdnih površinah in travnikih se delovni pas takoj po končani
gradnji zatravi, da se prepreči površinsko spiranje tal.
(8) Pri poteku plinovoda M3/1 po nestabilnih, labilnih
poplavnih in erozijskih območjih se upoštevajo tudi ukrepi, navedeni v 7. členu
te uredbe.
(9) Lokacije izvedbe sanacijskih ukrepov so razvidne iz
grafičnega dela državnega prostorskega načrta: Ureditvena situacija načrtovane
prostorske ureditve z gospodarsko javno infrastrukturo in grajenim javnim
dobrim – listi št. 2.1.1–2.1.18.
55. člen
(kmetijska in gozdna zemljišča)
(1) Na območjih najboljših kmetijskih zemljišč z velikim
pridelovalnim potencialom in v gozdu mora biti delovni pas čim ožji.
(2) Globina in način polaganja plinovoda M3/1 na najboljših
kmetijskih zemljiščih se prilagodita tako, da je kmetijska proizvodnja po
končani gradnji kar najmanj omejena. Gradbena in strojna dela pri gradnji
plinovoda M3/1 se ne izvajajo v obdobjih najintenzivnejših kmetijskih opravil.
(3) Nad plinovodom M3/1 se določi pas z omejitvijo kmetijske
dejavnosti širine 2,5 m na vsako stran od osi plinovoda M3/1. V tem pasu se ne
sadijo rastline s koreninami, globljimi od 1 m, zemljišče se ne obdeluje
globlje od 0,5 m, prav tako se ne postavljajo opore, potrebne v kmetijstvu in
sadjarstvu.
(4) Po zgraditvi plinovoda M3/1 se območje delovnega pasu na
začasno uporabljenih kmetijskih zemljiščih povrne v enako stanje in kakovost, kakršna
sta bila pred gradbenim posegom. Na mestih, kjer so prisotna zemljišča v
zaraščanju, se vzpostavi travnik.
(5) Pri prečkanju hidromelioracijskih območij v občinah
Ajdovščina, Renče - Vogrsko in Šempeter - Vrtojba se plinovod M3/1 prilagaja
sistemu hidromelioracij. Na melioriranih površinah se nadkritje nad plinovodno
cevjo po potrebi poveča. Če se posega v hidromelioracijski sistem, se drenažne
cevi prerežejo in po vgradnji plinovoda M3/1 obnovijo na celotnem delovnem pasu
v kakovosti, kakršna je bila pred gradnjo. Med obratovanjem plinovoda M3/1 se
zagotovi nemoteno delovanje hidromelioracijskega sistema.
(6) Na območju deponij za začasno shranjevanje travne ruše se
pred izvedbo omilitvenega ukrepa za metulja strašničinega mravljiščarja
zagotovi evidentiranje ničelnega stanja kmetijskih zemljišč. Preprečiti je
treba zbijanje tal med gradnjo.
(7) Ne glede na določbe tretjega odstavka tega člena se
plinovod M3/1 na območju obstoječih in načrtovanih trajnih nasadov izvede tako,
da je omogočeno izvajanje tovrstne kmetijske dejavnosti.
(8) Lastnikom se omogoči nemoten dostop do kmetijskih in
gozdnih zemljišč med gradnjo plinovoda M3/1 in po njej.
(9) Z rodovitno prstjo se ravna v skladu z določbami iz 57.
člena te uredbe.
(10) Globina vkopa plinovoda M3/1 skozi gozd je taka, da
prenese obremenitve, ki nastajajo ob traktorskem spravilu in pri nakladanju
lesa na tovorna vozila.
(11) Sečnja v delovnem pasu plinovoda M3/1 naj bo selektivna,
tako da se kar najbolj ohranijo srednje velika in velika drevesa. Rob preseka
je valovit ter višinsko in vodoravno razčlenjen. Preprečiti je treba vsako
nepotrebno zasipavanje in odstranjevanje podrasti. Sečnja gozda naj se opravi
strokovno po odkazilu pristojne osebe zavoda za gozdove.
(12) Posekano drevje in grmovnice se odstranijo z območja
poseka ter uporabijo v skladu z dogovorom z lastnikom zemljišča. Če na
strmejših predelih posekanih dreves ni mogoče spraviti iz gozda, se drevesa
podrejo prečno na strmino ter se zaradi zaščitne in varovalne funkcije pustijo
ležati v gozdu, da se preprečijo erozijski procesi.
(13) Čas del v gozdovih se prilagodi tako, da ne moti ptic
pri gnezdenju, drugih živali pa pri paritvi in vzreji mladičev. Dela v gozdovih
se opravijo od začetka septembra do konca februarja.
(14) Zunaj petmetrskega pasu na obeh straneh plinovoda M3/1
se do roba delovnega pasu pogozdijo vsa med gradnjo poškodovana gozdna
zemljišča. Pas od 2,5 m do 5 m levo in desno od osi plinovoda M3/1 se lahko
prepusti plodonosnim rastlinskim vrstam. Novi gozdni robovi se zasadijo z
avtohtonimi grmovnicami in nižjimi drevesnimi vrstami s širokim ekološkim
razponom in veliko obnovitveno sposobnostjo. Izvede se manj gosta zasaditev, ki
ustvarja vegetacijski okvir in določa mejo vzdrževanja med obratovanjem.
Vegetacijski okvir se zapolni s spontano zarastjo z nasemenitvijo iz okoliškega
gozda (naravna sukcesija). Območja sanacije gozdnih površin so razvidna iz
grafičnega dela državnega prostorskega načrta: Ureditvena situacija načrtovane
prostorske ureditve z gospodarsko javno infrastrukturo in grajenim javnim
dobrim – listi št. 2.1.1–2.1.18.
(15) Na območju začasnega poteka dela struge desnega pritoka
potoka Lemovšček se ohrani obstoječi gozd v obsegu, kot je prikazano v
grafičnem delu državnega prostorskega načrta: Ureditvena situacija načrtovane
prostorske ureditve z gospodarsko javno infrastrukturo in grajenim javnim
dobrim, lista 2.1.14 in 2.1.15.
(16) Po gradnji se začasno uporabljena kmetijska zemljišča in
začasne dovozne poti do kmetij, kmetijskih in gozdnih zemljišč povrnejo v enako
stanje in kakovost, kakršna sta bila pred gradbenim posegom, poškodbe na
gozdnem drevju in gozdnih poteh ter začasnih gradbenih površinah se sanirajo,
morebitna propadla drevnina se nadomesti, iz gozda se odstrani ves neporabljeni
material in omogoči se nemoteno gospodarjenje z okoliškimi gozdovi. Travniške
površine, ki so bile med gradnjo poškodovane, se ponovno zatravijo. Na območju
deponij za začasno shranjevanje travne ruše se vzpostavi nadzor strokovnjaka
pedologa nad izvedbo omilitvenega ukrepa za metulja strašničinega
mravljiščarja, ki zagotovi vrnitev zemljišča v stanje pred izvedbo ukrepa.
Nadzor strokovnjaka pedologa se zagotovi tudi na območju začasnih deponij za
skladiščenje plinovodnih cevi med gradnjo.
(17) Vsi posegi v gozdu se izvajajo v skladu s predpisi, ki
urejajo upravljanje gozda, načrtuje pa jih Zavod za gozdove Slovenije.
56. člen
(zamočvirjena območja)
Na zamočvirjenih območjih se uredijo začasne prevozne poti z
nasutjem nosilnega tamponskega materiala na geotekstilu ali s polaganjem
lesenih kolov. Začasna prevozna pot se po končani gradnji odstrani, območje pa
se povrne v enako stanje in kakovost, kot je bilo pred gradbenim posegom.
Plinovodna cev se obteži z betonskimi jahači, da se prepreči delovanje vzgona.
57. člen
(relief in varstvo tal)
(1) Posegi v tla in odstranjevanje krovnih plasti se izvedejo
tako, da je prizadeta čim manjša površina tal.
(2) Plasti tal se pri zasipanju vračajo v obratnem vrstnem
redu, kot so bila odkopana.
(3) Na območjih hidromorfnih tal se uporabljajo delovni
stroji in vozila, ki imajo čim manjšo obtežbo na enoto stične površine s tlemi.
(4) Izdela se načrt o ravnanju in uporabi rodovitnega dela
prsti med gradnjo. Opredelijo se odlagališča presežkov materiala ter začasna
odlagališča rodovitne dela prsti in njene uporabe. Prepreči se onesnaženje
humusa, ki se odstranjuje in premešča pri odkrivanju krovnih plasti tal (živica
in mrtvica). Rodovitna prst se deponira ob rob delovnega pasu, ločeno od
preostalega izkopanega materiala, z geotekstilom, da se prepreči mešanje
plasti. Kupi skladiščene prsti ne smejo biti višji od 1,5 m, po njih pa se ne
sme voziti. Odgrnjene zemlje ni dovoljeno stiskati, da se ohrani njena
plodnost. Rodovitna prst se po gradnji vrne v ustreznem vrstnem redu plasti. Na
njivskih površinah se depresije zaradi posedanja zemljine izravnajo z nasutjem
ustrezne prsti.
(5) Na začasnih deponijah za skladiščenje plinovodnih cevi se
ne odstira vrhnja plast tal. Tla se zavarujejo z geotekstilom, cevi pa se
odložijo na lesene podstavke, ki omilijo površinski pritisk na celotno
zemljišče in ga prerazporedijo v linearne smeri.
(6) Na vseh napravah in objektih, na katerih obstaja možnost
razlivanja nevarnih snovi, se predvidijo tehnični ukrepi za preprečitev takega
razlivanja. Prostori in mesta, kjer se bodo med gradnjo, obratovanjem in
vzdrževanjem uporabljale ali skladiščile nevarne snovi, morajo biti urejeni
tako, da se prepreči vpliv morebitnega razlitja ali razsutje nevarne snovi.
(7) Po končani gradnji se tla na pretežnem delu območij
gradbišč vzpostavijo v enako stanje in kakovost, kot so bila pred gradbenim
posegom. Na posameznih odsekih se zaradi načina izvedbe plinovoda M3/1 ureditev
delovnega pasu prilagodi terenskemu poteku, pri čemer se krajinska slika
širšega območja ne spreminja.
(8) Odvodnjavanje odpadnih voda iz parkirišč in
intervencijskih površin mora biti izvedeno prek zadrževalnikov in lovilnikov
olj.
58. člen
(varstvo zraka)
Uporabljajo se tehnično brezhibna vozila in stroji. Tovor se
na vozila naloži tako, da ne onesnažuje okolja, sipki tovor se prekriva. Z
nalaganjem in razlaganjem tovora ni dovoljeno onesnaževati ceste. V sušnem in
vetrovnem vremenu se vlažijo prevozne in gradbene površine. Sipki materiali se
skladiščijo proč od stanovanjskih območij, v sušnem in vetrovnem vremenu pa se
vlažijo in prekrivajo. Prometne površine na gradbišču, javne prometne površine
in vozila pri vožnji z gradbišča na javne prometne površine se redno čistijo.
59. člen
(varstvo pred hrupom)
(1) Uporabljajo se manj hrupni delovni stroji in motorna vozila.
Najhrupnejši stroji naj obratujejo pri najnižjem možnem številu vrtljajev.
(2) Hrupna dela se opravljajo v dnevnem času med delovnim
tednom med 6. in 18. uro.
(3) Na območju stanovanjskega objekta Male Žablje 98 se v
času gradnje predvidi protihrupna zaščita, ki jo v fazi priprave projektne
dokumentacije določi izdelovalec elaborata zaščite pred hrupom.
(4) Prevozne poti naj se kolikor je najbolj mogoče izogibajo
stanovanjskim stavbam in drugim stavbam z varovanimi prostori.
60. člen
(ravnanje z odpadki)
(1) Z inertnim materialom, ki nastane zaradi odstranitve
objektov in infrastrukture, se ravna v skladu s predpisi, ki urejajo ravnanje z
odpadki. Nevarni odpadki, mednje spada tudi zemljina, onesnažena zaradi
razlitja nevarnih snovi, in odpadna embalaža nevarnih snovi se predajo
pooblaščeni organizaciji za zbiranje nevarnih odpadkov, kar se ustrezno
evidentira.
(2) Zeleni odrez se ločeno odpelje na odlagališče komunalnih
odpadkov ali v organizirane zbirne centre.
(3) Odpadna embalaža se na gradbišču zbira ločeno po vrstah
materiala, zagotovi se njen odvoz na najbližje odlagališče komunalnih odpadkov
ali v zbirni center.
(4) Odpadne vode pri izvajanju tlačnega preizkusa se po
opravljenem tlačnem preizkusu filtrirajo in odvajajo v okolico. Odpadna olja in
kondenzat filterskih separatorjev, ki nastajajo med obratovanjem plinovoda
M3/1, se oddajo pooblaščenemu zbiralcu odpadnih olj.
61. člen
(varstvo pred požarom)
Pri pripravi projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja se
izdela študija požarne varnosti.
VIII. ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE
62. člen
(etapnost izvedbe)
(1) Ureditve, ki jih določa državni prostorski načrt, se
lahko izvedejo po naslednjih etapah:
-
gradnja posameznih delov plinovoda M3/1 z vsemi pripadajočimi
ureditvami,
-
gradnja SOČPM3/1 na KP Ajdovščina,
-
gradnja sekcijske zaporne postaje BSx8M3/1,
-
gradnja sekcijske zaporne postaje BSx9M3/1,
-
gradnja sekcijske zaporne postaje BSx10M3/1,
-
gradnja odcepa RMRP Šempeter,
-
gradnja SOČPM3/1 na MMRP Vrtojba,
-
prestavitve, razširitve in druge prilagoditve obstoječih objektov
gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra, odstranitve in
začasne prestavitve drugih objektov ter ureditve, ki so potrebne za uresničitev
načrtovanih prostorskih ureditev,
-
drugi ukrepi in ureditve,
-
ureditev začasnih deponij za skladiščenje plinovodnih cevi med gradnjo,
-
izvedba gradbenotehničnih podpornih ukrepov za zaščito plinovoda M3/1
prek reliefno razgibanih območij,
-
izvedba hidrotehničnih ukrepov za ureditev prečkanj vodotokov in
odvajanja zalednih voda,
-
dopolnitev ustreznih okoljevarstvenih ukrepov v skladu z rezultati
monitoringa.
(2) Ureditve se lahko izvedejo posamezno ali sočasno, biti pa
morajo zaključene funkcionalne celote.
IX. DRUGI POGOJI IN ZAHTEVE ZA IZVAJANJE DRŽAVNEGA
PROSTORSKEGA NAČRTA
63. člen
(monitoring)
(1) Med gradnjo se zagotovijo naslednji monitoringi:
-
monitoring del v vodotokih in na območju predlaganega vodovarstvenega
območja (prisotnost mineralnih olj, motnost in mikrobiološke analize ter
hidrogeološki nadzor) ter monitoring vodnih zajetij,
-
monitoring območij ohranjanja narave,
-
monitoring kmetijskih zemljišč,
-
monitoring hrupa,
-
monitoring s področja ohranjanja kulturne dediščine.
(2) Med obratovanjem se zagotovijo naslednji monitoringi:
-
monitoring območij ohranjanja narave,
-
monitoring kakovosti kmetijskih zemljišč in
-
monitoring hrupa,
-
monitoring sanacijskih zasaditev.
(3) Pri odstopanju od dovoljenih vrednosti med gradnjo ali
obratovanjem plinovoda M3/1 se zagotovijo naslednji dodatni zaščitni ukrepi:
-
dodatne prostorske, gradbene in tehnične rešitve,
-
dodatne krajinsko-arhitekturne ureditve,
-
sanacije poškodb,
-
spremembe rabe prostora ali objektov in
-
drugi ukrepi skladno s predpisi, ki urejajo posamezno področje varstva
okolja (omilitveni ukrepi).
(4) Pri določitvi točk in vsebine monitoringa se upoštevajo
vsa poglavja o monitoringu iz Okoljskega poročila št. 10595, januar 2016,
dopolnitev maj 2017, ki ga je izdelal PROJEKT, d. d., Nova Gorica. Smiselno se
upoštevajo točke že izvedenih meritev ničelnega stanja. V delih, kjer je to
mogoče, se spremljanje in nadzor prilagodita in uskladita z drugimi obstoječimi
ali predvidenimi državnimi in lokalnimi spremljanji stanja kakovosti okolja.
Pri fizičnih meritvah stanja sestavin okolja se zagotovi najmanj toliko točk
nadzora, da se o stanju sestavin okolja pridobi utemeljena informacija. Točke
monitoringa morajo omogočati stalno pridobivanje podatkov. Rezultati
monitoringa so javni, za dostopnost podatkov pa poskrbi investitor.
64. člen
(organizacija gradbišča)
(1) Gradbišče in začasna odlagališča viškov materiala, ki ne
bodo uporabljena za neposredno zasipanje plinovoda M3/1 v jarku, se uredijo v
delovnem pasu na območju državnega prostorskega načrta na predhodno arheološko
pregledanih območjih zunaj območij kulturne dediščine in čim dlje od vodotokov.
Gradbišče se zavaruje pred poplavljanjem in erozijo tal tako, da se zagotovi
varnost in nemotena raba sosednjih objektov in zemljišč.
(2) Med gradnjo plinovoda M3/1 se uredi začasna deponija za
skladiščenje plinovodnih cevi Volčja Draga, ki se po končani gradnji vzpostavi
v prvotno stanje. Deponija se uredi na travniku med regionalno cesto R3 Tri
hiše–Volčja Draga in železniško progo Jesenice–Nova Gorica–Sežana. Dostop do
deponije se uredi z obstoječe javne ceste.
(3) Pri gradnji se nastali presežek materiala od zemeljskega
izkopa, ki ga ni mogoče uporabiti za zasipanje plinovoda M3/1, razgrne na
območju delovnega pasu na območju odstranjene rodovitne zemlje, preostanek pa
odloži v skladu s predpisi na urejena odlagališča.
(4) Zagotovijo se pravočasni posegi za preprečitev
onesnaženja tal in voda ob morebitnem izlitju onesnaževal (naftnih derivatov,
olja) na območju gradnje – takojšnje izčrpavanje onesnaževal z onesnaženega
območja, takojšen interventen izkop onesnaženega dela zemljine in odvoz
onesnažene zemljine na odlagališče posebnih odpadkov. Vsa začasna skladišča in
pretakališča goriv, olj in maziv ter drugih nevarnih snovi morajo biti
zaščitena pred možnostjo izliva v tla in vodotoke.
(5) Po gradnji se vse površine sanirajo do enakega stanja in
kakovosti, kakršna so bila pred gradbenim posegom.
65. člen
(dodatne obveznosti)
(1) Poleg vseh obveznosti, navedenih v 63. in 64. členu, so
obveznosti investitorja tudi:
-
pred začetkom del pravočasno obvestiti upravljavce gospodarske javne
infrastrukture in grajenega javnega dobra, da se z njimi evidentirajo obstoječi
objekti in naprave ter uskladijo vsi posegi v območje objektov in naprav, pa
tudi v njihove varovalne pasove,
-
pravočasno seznaniti prebivalce z začetkom in načinom izvajanja
gradbenih del ter morebitnimi omejitvami prometa in oskrbe s komunalno
infrastrukturo,
-
seznanjanje prebivalcev ob plinovodu s pravili in postopki, ki jih je
treba upoštevati med gradnjo in obratovanjem,
-
ustrezno zaščititi objekte in naprave med gradnjo, po njej pa odpraviti
morebitne poškodbe na njih,
-
omogočiti nemoteno komunalno, energetsko in telekomunikacijsko oskrbo
objektov,
-
zagotoviti ali nadomestiti dostope in dovoze do obstoječih objektov in
zemljišč,
-
narediti posnetek ničelnega stanja cest, ki se prekopljejo in med
gradnjo uporabljajo za prevozne poti na gradbišča, poškodbe pa po gradnji
odpraviti in ceste vzpostaviti v prvotno stanje,
-
pred začetkom del zagotoviti naročilo za prevzem gradbenih in drugih
odpadkov ali pa prevoz ter njihovo predelavo in odstranjevanje.
(2) Investitor pripravi ustrezne razmejitve, preda potrebno
dokumentacijo drugim upravljavcem in poskrbi za primopredajo vseh gozdnih
zemljišč in gospodarske javne infrastrukture ter grajenega javnega dobra, ki
jih v skladu s predpisi, ki urejajo področje javne infrastrukture, investitor
plinovoda M3/1 ne prevzame v upravljanje.
X. DOPUSTNA ODSTOPANJA
66. člen
(dopustna odstopanja)
(1) Pri pripravi projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja
so dovoljena odstopanja od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev,
določenih s to uredbo, če se pri nadaljnjem podrobnejšem proučevanju
energetskih, geoloških, hidroloških, geomehanskih in drugih razmer pridobijo
tehnične rešitve, ki so primernejše z oblikovalskega, energetsko-tehničnega ali
okoljevarstvenega vidika, ki upoštevajo zadnje stanje tehnike in omogočajo
racionalnejšo rabo prostora.
(2) Dovoljena so odstopanja pri trasi plinovoda M3/1 in
širini delovnega pasu znotraj območja državnega prostorskega načrta iz 4. člena
te uredbe. Začasne dostopne poti in začasne prestavitve objektov se lahko v
dogovoru z lastniki zemljišč prilagodijo stanju na terenu. Objekti, ki so
navedeni za odstranitev, se lahko tudi prestavijo, če je to tehnično in
prostorsko mogoče. Vsa navedena dovoljena odstopanja morajo upoštevati pogoje iz
prejšnjega odstavka.
(3) Med gradnjo so dovoljeni dodatni zaščitni
gradbenotehnični podporni ukrepi, hidrotehnični ukrepi in ureditve gospodarske
javne infrastrukture, če se za to izkaže potreba.
(4) Gradbenotehnični podporni ukrepi, hidrotehnični ukrepi in
ureditev gospodarske javne infrastrukture, ki so predpisani s tem državnim
prostorskim načrtom, se, če se z naknadnimi tehničnimi rešitvami dokaže, da
niso potrebni, ne izvedejo.
(5) Pri realizaciji državnega prostorskega načrta so
dovoljena odstopanja glede tlorisnih dimenzij objektov in višine objektov ter
višinskih kot objektov. Odstopanje pri tlorisnih gabaritih je + / – 15 %, pri
višini objektov pa + / – 10 %. Lokacijsko se lahko nadzemni plinovodni objekti
prestavijo vzdolž trase plinovoda M3/1.
(6) Odstopanja od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih
rešitev iz prejšnjih odstavkov ne smejo spreminjati načrtovanega videza
območja, ne smejo poslabšati bivalnih in delovnih razmer na območju državnega
prostorskega načrta ali na sosednjih območjih ter ne smejo biti v nasprotju z
javnimi koristmi. Z dovoljenimi odstopanji morajo soglašati projektni
soglasodajalci, v katerih pristojnosti posegajo.
XI. NADZOR
67. člen
(nadzor)
Nadzor nad izvajanjem te uredbe opravlja inšpektorat,
pristojen za prostor.
XII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
68. člen
(dovoljeni posegi in dejavnosti do začetka gradnje prostorskih
ureditev)
(1) Do začetka gradnje prostorskih ureditev iz 3. člena te
uredbe ali njihovih posameznih etap, določenih v 62. členu te uredbe, je na
območju državnega prostorskega načrta iz 4. člena te uredbe dovoljeno
opravljanje kmetijskih in gozdarskih dejavnosti na obstoječih kmetijskih in
gozdnih zemljiščih, gradnja, rekonstrukcija in vzdrževanje objektov gospodarske
javne infrastrukture in grajenega javnega dobra, izvajanje ukrepov pred
škodljivim delovanjem voda, ukrepov za varstvo pred naravnimi in drugimi
nesrečami ter vzdrževanje, rekonstrukcija in odstranitev obstoječih objektov,
pri čemer se njihova namembnost ne spreminja, zunanja ureditev dvorišč in
dostopnih poti do obstoječih ali novih stavb zunaj območja državnega
prostorskega načrta ter vse druge dejavnosti, ki jih je mogoče izvajati v
skladu z merili in pogoji te uredbe.
(2) Posegi iz prejšnjega odstavka so dovoljeni, če se zaradi
njih ne poslabšajo razmere za ureditve, ki so predmet državnega prostorskega
načrta. Z njimi mora soglašati upravljavec plinovodnega omrežja.
69. člen
(občinski prostorski akti)
Z dnem uveljavitve te uredbe se za celotno območje iz 4.
člena te uredbe in za vse ureditve na tem območju šteje, da so spremenjeni in
dopolnjeni naslednji občinski prostorski akti:
-
Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in
družbenega plana Občine Ajdovščina za območje Občine Ajdovščina (Uradno glasilo
občin Ajdovščine, Nova Gorica in Tolmin, št. 7/97, 9/98, Uradni list RS, št.
87/99, 17/03, 96/04),
-
Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih v občini Ajdovščina (Uradno
glasilo št. 1/98, Uradni list RS, št. 92/05, 108/06, 45/08, 19/09, 9/11,
100/11, 14/12),
-
Odlok o občinskem prostorskem načrtu Mestne občine Nova Gorica (Uradni
list RS, št. 95/12, 112/13, 10/14, 35/14, 72/14, 8/15, 25/15, 40/16),
-
Odlok o občinskem prostorskem načrtu občine Renče Vogrsko (Uradne
objave uradnega glasila Občine Renče Vogrsko, št. 10/14, 1/15),
-
Odlok o občinskem prostorskem načrtu občine Šempeter Vrtojba (Uradni
list RS, št. 7/14, 21/14, 81/15) in
-
Odlok o občinskem prostorskem načrtu občine Miren Kostanjevica (Uradni
list RS, št. 85/13, 10/14, 50/14, 87/15, 21/16).
70. člen
(začetek veljavnosti)
Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem
listu Republike Slovenije.
Št. 00719-2/2018
Ljubljana, dne 25. januarja 2018
EVA 2017-2550-0079
Vlada Republike Slovenije
Boris Koprivnikar l.r.
Podpredsednik
Priloga:
Grafični del državnega prostorskega načrta