Uredba o javno-zasebnem partnerstvu pri izvedbi projekta celovite energetske prenove določenih objektov Ministrstva za notranje zadeve in Ministrstva za infrastrukturo

Na podlagi 40. člena Zakona o javno-zasebnem partnerstvu (Uradni list RS, št. 127/06) izdaja Vlada Republike Slovenije

UREDBO

o javno-zasebnem partnerstvu pri izvedbi projekta celovite energetske prenove določenih objektov Ministrstva za notranje zadeve in Ministrstva za infrastrukturo

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(vsebina uredbe)

(1) Ta uredba vsebuje odločitev o ugotovitvi javnega interesa za sklenitev javno-zasebnega partnerstva in izvedbo projekta energetskega pogodbeništva za celovito energetsko prenovo določenih objektov Ministrstva za notranje zadeve in Ministrstva za infrastrukturo v eni izmed oblik javno-zasebnega partnerstva, določenih z Zakonom o javno-zasebnem partnerstvu (Uradni list RS, št. 127/06).

(2) Ta uredba določa tudi predmet, pravice in obveznosti javnega in zasebnega partnerja ter uporabnikov objektov, postopek izbire zasebnega partnerja in druge sestavine razmerja javno-zasebnega partnerstva za izvedbo projekta celovite energetske prenove objektov Ministrstva za notranje zadeve in Ministrstva za infrastrukturo.

(3) Ta uredba je koncesijski akt za izvedbo projekta iz prejšnjega odstavka.

2. člen

(opredelitev izrazov)

(1) Izrazi, opredeljeni v tej uredbi, pomenijo:

a)     javni partner oziroma koncedent je Republika Slovenija;

b)     zasebni partner oziroma koncesionar je fizična ali pravna oseba, ki je izbrana kot izvajalec javno-zasebnega partnerstva;

c)     uporabniki objekta so osebe javnega prava, ki za izvajanje javne dejavnosti uporabljajo objekte, ki so opredeljeni v 6. členu te uredbe;

č)    koncesionirana dejavnost je dejavnost, ki se jo v skladu s predmetom koncesije, opredeljenim v 5. členu te uredbe, s koncesijsko pogodbo zaveže opravljati koncesionar;

d)     pogodbeno zagotavljanje prihrankov energije je pogodbeni dogovor med koncedentom, koncesionarjem in uporabniki objekta za izboljšanje energetske učinkovitosti, ki se preverja in spremlja v celotnem obdobju trajanja koncesijske pogodbe, in v okviru katerega se storitev plačuje sorazmerno s stopnjo izboljšanja energetske učinkovitosti, dogovorjeno s koncesijsko pogodbo oziroma drugim pogodbeno dogovorjenim merilom za energetsko učinkovitost (na primer finančni prihranki, stopnja udobja itd.).

(2) Drugi izrazi, uporabljeni v tej uredbi, pomenijo enako, kot je določeno v Zakonu o javno-zasebnem partnerstvu, v Energetskem zakonu (Uradni list RS, št. 17/14 in 81/15) ter v predpisih in drugih aktih, izdanih na njuni podlagi.

II. UGOTOVITEV JAVNEGA INTERESA

3. člen

(javni interes)

Na podlagi Energetskega zakona, Dolgoročne strategije za spodbujanje naložb energetske prenove stavb, Akcijskega načrta za energetsko učinkovitost za obdobje 2014–2020, Operativnega programa za izvajanje Evropske kohezijske politike v obdobju 2014−2020, Operativnega programa ukrepov zmanjšanja emisij toplogrednih plinov do leta 2020, Zakona o ratifikaciji Pogodbe o energetski listini, Protokola k energetski listini o energetski učinkovitosti in s tem povezanimi okoljskimi vidiki in sklepov v zvezi s pogodbo o energetski listini (Uradni list RS – Mednarodne pogodbe, št. 12/97), Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 – uradno prečiščeno besedilo, 14/13 – popr., 101/13, 55/15 – ZFisP in 96/15 – ZIPRS1617), Uredbe o enotni metodologiji za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije na področju javnih financ (Uradni list RS, št. 60/06, 54/10 in 27/16), na njeni podlagi izdelane investicijske dokumentacije (DIIP Energetska sanacija objekta Kotnikova ulica 19a, Ljubljana, julij 2017, izdelovalec ZEL-EN d. o. o., Vrbina 18, 8270 Krško, datum sklepa: 18. 8. 2017; DIIP Celovita energetska sanacija objektov v upravljanju Ministrstva za notranje zadeve, julij 2017, št. dokumenta: 243/17, izdelovalec Boson d. o. o., Dunajska cesta 106, 1000 Ljubljana, datum sklepa: 25. 7. 2017; PIZ Celovita energetska sanacija objektov Ministrstva za notranje zadeve in Ministrstva za infrastrukturo, avgust 2017, št. dokumenta: 243/17, izdelovalec Boson d. o. o., Dunajska cesta 106, 1000 Ljubljana, datum sklepa: 30. 8. 2017; IP Celovita energetska sanacija objektov Ministrstva za notranje zadeve in Ministrstva za infrastrukturo, september 2017, št. dokumenta: 243/17, izdelovalec Boson d. o. o., Dunajska cesta 106, 1000 Ljubljana, datum sklepa: 8. 9. 2017), Pravilnika o vsebini upravičenosti izvedbe projekta po modelu javno-zasebnega partnerstva (Uradni list RS, št. 32/07) in na njegovi podlagi izdelane ocene o upravičenosti izvedbe projekta po modelu javno-zasebnega partnerstva (ocena o upravičenosti JZP za energetsko sanacijo objekta Kotnikova ulica 19a, Ljubljana, marec 2017, izdelovalec ZEL-EN d. o. o., Vrbina 18, 8270 Krško; ocena o upravičenosti JZP za celovito energetsko sanacijo objektov v upravljanju Ministrstva za notranje zadeve, julij 2017, št. dokumenta: 243/17, izdelovalec Boson d. o. o., Dunajska cesta 106, 1000 Ljubljana; ocena o upravičenosti JZP za celovito energetsko sanacijo objektov Ministrstva za notranje zadeve in Ministrstva za infrastrukturo, september 2017, št. dokumenta: 243/17, izdelovalec Boson d. o. o., Dunajska cesta 106, 1000 Ljubljana) se ugotavlja, da obstaja javni interes za izvedbo projekta energetskega pogodbeništva za celovito energetsko prenovo določenih objektov Ministrstva za notranje zadeve in Ministrstva za infrastrukturo v obliki javno-zasebnega partnerstva na način in v obsegu, kot izhaja iz 4., 5. in 6. člena te uredbe.

III. VRSTA, PREDMET, OBMOČJE IZVAJANJA IN ČAS TRAJANJA JAVNO-ZASEBENEGA PARTNERSTVA

4. člen

(vrsta javno-zasebnega partnerstva)

Javno-zasebno partnerstvo se izvaja v obliki koncesijskega javno-zasebnega partnerstva, pri čemer gre za koncesijo storitev.

5. člen

(predmet koncesije)

(1) Predmet koncesije je izvajanje storitev energetskega pogodbeništva po načelu pogodbenega zagotavljanja prihrankov energije v objektih iz 6. člena te uredbe.

(2) Predmet koncesije koncedent in koncesionar podrobneje opredelita v koncesijski pogodbi.

6. člen

(območje izvajanja)

(1) Koncesionirana dejavnost se izvaja v naslednjih objektih:

a)     Stavba na Kotnikovi ulici 19a, 1000 Ljubljana, ki je v upravljanju Javne agencije za civilno letalstvo Republike Slovenije in v kateri so uporabniki Javna agencija za civilno letalstvo Republike Slovenije, Javna agencija Republike Slovenije za varnost prometa in Ministrstvo za infrastrukturo;

b)     Policijska uprava Nova Gorica na Sedejevi ulici 11, 5000 Nova Gorica, ki je v upravljanju Ministrstva za notranje zadeve in v kateri je uporabnik Ministrstvo za notranje zadeve, Policija;

c)     Policijska postaja Idrija na Gregorčičevi ulici 5, 5280 Idrija, ki je v upravljanju Ministrstva za notranje zadeve in v kateri je uporabnik Ministrstvo za notranje zadeve, Policija;

č)    Policijska akademija Tacen na Rocenski ulici 56, 1211 Ljubljana Šmartno, ki je v upravljanju Ministrstva za notranje zadeve in v kateri je uporabnik Ministrstvo za notranje zadeve, Policija;

d)     Center za oskrbo Gotenica v Gotenici 1, 1338 Kočevska Reka, ki je v upravljanju Ministrstva za notranje zadeve in v kateri je uporabnik Ministrstvo za notranje zadeve, Policija.

(2) Območje izvajanja koncesionirane dejavnosti je opredeljeno v prilogi, ki je sestavni del te uredbe. Območje izvajanja koncesionirane dejavnosti ostane enako ne glede na morebitno spremembo zemljiškoknjižnih podatkov iz priloge te uredbe.

(3) Med pripravo ali izvedbo javnega razpisa in do oddaje končnih ponudb lahko koncedent nabor objektov iz prvega odstavka tega člena zmanjša, če se za posamezen objekt izkaže, da je njegova vključitev v projekt negospodarna, ali bi usklajevanje s pogoji soglasodajalcev oziroma upravljavcev toliko oviralo izvedbo tega dela projekta, da bi to lahko ogrozilo uspešno izvedbo celotnega projekta.

7. člen

(čas trajanja)

(1) Začetek in čas trajanja koncesijskega razmerja se opredelita v koncesijski pogodbi.

(2) Koncesijsko razmerje se sklene za največ 20 let.

(3) Koncesijsko razmerje se v primeru, da:

a)     koncesionar zaradi ukrepov koncedenta ali drugih ukrepov oblasti koncesije ni mogel izvajati,

b)     je to potrebno zaradi dodatnih vlaganj koncesionarja, ki so posledica zahtev koncedenta ali njegovih ukrepov v javnem interesu,

lahko podaljša s sklenitvijo dodatka h koncesijski pogodbi, vendar upoštevajoč določbo četrtega odstavka 71. člena Zakona o javno-zasebnem partnerstvu največ za polovico obdobja, določenega z osnovno koncesijsko pogodbo. Pred sklenitvijo dodatka se opravijo pogajanja o vseh pomembnih sestavinah razmerja javno-zasebnega partnerstva, ki jih je treba prilagoditi zaradi okoliščin, navedenih v tem odstavku.

IV. FINANCIRANJE

8. člen

(financiranje ukrepov za izboljšanje energetske učinkovitosti)

(1) Ukrepi za izboljšanje energetske učinkovitosti se financirajo iz:

a)     sredstev koncesionarja,

b)     sredstev koncedenta in

c)     sredstev evropskih strukturnih ali investicijskih skladov ali drugih finančnih virov, namenjenih spodbujanju energetskega pogodbeništva s strani koncedenta ali koncesionarja.

(2) Deleži posameznih virov financiranja iz prejšnjega odstavka se podrobneje opredelijo v okviru postopka javnega razpisa in v koncesijski pogodbi, pri čemer morajo biti sredstva koncesionarja večinski vir financiranja.

9. člen

(plačilo in nagrada za opravljanje koncesionirane dejavnosti)

(1) Koncesionarju za opravljanje koncesionirane dejavnosti pripada plačilo za doseganje pogodbeno zagotovljenih prihrankov energije in nagrada, če koncesionar preseže pogodbeno zagotovljene prihranke energije.

(2) Če koncesionar doseže pogodbeno zagotovljene prihranke energije, mu pripada pogodbeno dogovorjeno plačilo. Če koncesionar ne doseže pogodbeno zagotovljenih prihrankov energije, se plačilo za opravljeno storitev zmanjša v skladu z določili koncesijske pogodbe.

(3) Če so preseženi pogodbeno zagotovljeni prihranki energije, je koncesionar upravičen do nagrade v skladu z določili koncesijske pogodbe.

(4) Način plačila za opravljanje koncesionirane dejavnosti se podrobneje opredeli v okviru postopka javnega razpisa in v koncesijski pogodbi.

V. SPLOŠNI POGOJI IZVAJANJA KONCESIJE

10. člen

(obveznosti koncesionarja)

(1) Koncesionar mora v okviru izvajanja koncesionirane dejavnosti zagotoviti:

a)     izvedbo ukrepov za izboljšanje energetske učinkovitosti v objektih, opredeljenih v 6. členu te uredbe;

b)     pogodbeno zagotovljene prihranke energije v obliki in obsegu, kot sta določena v koncesijski pogodbi;

c)     izvajanje nalog in dejavnosti, ki so neločljivo povezane z obveznostmi iz točke a. tega odstavka (na primer vodenje evidenc, obveščanje itd.), v obsegu, kot ga predpisujeta veljavna zakonodaja in koncesijska pogodba;

č)    izvajanje drugih obveznosti, ki so opredeljene v koncesijski pogodbi.

(2) Koncesionar prevzema v zvezi z izvajanem koncesije najmanj investicijsko tveganje in tveganje razpoložljivosti.

(3) Koncesionar mora upoštevati in izvajati vse varnostne ukrepe, potrebne za zagotovitev ravni varnosti v objektih iz 6. člena te uredbe v skladu z varnostnimi standardi, predpisanimi v veljavnih predpisih in internih aktih Ministrstva za notranje zadeve, Policije in Javne agencije za civilno letalstvo Republike Slovenije.

(4) Koncesionirano dejavnost mora koncesionar opravljati nepretrgano. Koncesionar lahko začasno prekine izvajanje koncesionirane dejavnosti le na način in iz razlogov, ki jih določa Zakon o javno-zasebnem partnerstvu, ta uredba, koncesijska pogodba ali drug predpis.

11. člen

(obveznosti koncedenta)

Obveznosti koncedenta so zlasti:

a)     zagotavljati koncesionarju pogoje za opravljanje koncesionirane dejavnosti na način, kot je opredeljen v koncesijski pogodbi;

b)     koncesionarju pomagati pri pridobitvi posameznih pravic, soglasij ali dovoljenj, ki jih koncesionar ne more pridobiti samostojno ali brez pomoči koncedenta;

c)     v skladu z Zakonom o javno-zasebnem partnerstvu in pogoji, določenimi v koncesijski pogodbi, koncesionarju na nepremičninah, kjer se izvajajo aktivnosti za uresničitev koncesijske pogodbe, ter na opremi, ki je v lasti koncedenta, podeliti ustrezne stvarnopravne pravice (na primer služnost, stavbna pravica itd.) tako, da se koncesionarju omogoči nemoteno izvajanje koncesionirane dejavnosti;

č)    v skladu z določbami koncesijske pogodbe zagotavljati plačila za opravljanje koncesionirane dejavnosti.

12. člen

(obveznosti uporabnikov objektov)

Uporabniki objektov imajo zlasti dolžnost:

a)     pristopiti k podpisu koncesijske pogodbe kot sopodpisniki;

b)     upoštevati navodila koncesionarja in koncedenta ter jima omogočiti opravljanje nalog iz te uredbe in koncesijske pogodbe;

c)     v skladu s pogoji in omejitvami, navedenimi v koncesijski pogodbi, omogočiti koncesionarju in koncedentu dostop do vseh prostorov, naprav in opreme, kjer se opravljajo storitve in naloge iz te uredbe in koncesijske pogodbe;

č)    prijaviti vsa dejstva, pomembna za izvajanje nalog koncesionarja in koncedenta, oziroma sporočiti koncesionarju in koncedentu vsako spremembo, ki bi lahko vplivala na izvajanje nalog;

d)     obveščati koncedenta o morebitnih kršitvah koncesionarja;

e)     v skladu z določbami koncesijske pogodbe zagotavljati plačila za opravljanje koncesionirane dejavnosti.

13. člen

(druge pravice in obveznosti koncedenta, koncesionarja in uporabnikov objektov)

Druge pravice in obveznosti koncedenta, koncesionarja in uporabnikov objektov se podrobneje opredelijo v koncesijski pogodbi.

VI. POSTOPEK IZBIRE KONCESIONARJA

14. člen

(javni razpis)

(1) Koncedent izbere koncesionarja na podlagi javnega razpisa, ki ga vodita Ministrstvo za notranje zadeve in Ministrstvo za infrastrukturo ter se izvede ob upoštevanju določb III. dela Zakona o javno-zasebnem partnerstvu.

(2) Objava javnega razpisa mora vsebovati:

a)     navedbo pravne podlage, vključno s to uredbo;

b)     predmet javnega razpisa z navedbo, da gre za koncesijo;

c)     ime in sedež koncedenta;

č)    predmet, vrsto ter obseg in območje koncesije;

d)     začetek in predviden čas trajanja koncesije;

e)     postopek izbire koncesionarja;

f)      pogoje za dostop do razpisne dokumentacije;

g)     kraj in rok za predložitev vlog, pogoje za njihovo predložitev;

h)     zahteve glede vsebine vlog;

i)       pogoje, ki jih morajo kandidati izpolnjevati, in dokazila o njihovem izpolnjevanju;

j)       pogoje za predložitev skupne vloge;

k)     merila za izbiro najugodnejšega kandidata;

l)       naslov, prostor, datum in uro odpiranja vlog;

m)    rok, v katerem so kandidati obveščeni o izidu javnega razpisa;

n)     druge podatke, zahtevane v skladu z veljavno zakonodajo.

(3) V postopku izbire strokovna komisija iz 15. člena te uredbe preveri najmanj ekonomsko, finančno ter tehnično in kadrovsko sposobnost vlagateljev. Za ta namen morajo biti v javni razpis vključeni najmanj pogoji, ki zagotavljajo, da:

a)     je koncesionar registriran za opravljanje dejavnosti, ki je predmet koncesije,

b)     ima koncesionar ustrezne reference s področja predmeta koncesije,

c)     ima koncesionar zagotovljen dostop do finančnih sredstev za izvedbo celotnega projekta javno-zasebnega partnerstva.

(4) Pri izbiri koncesionarja strokovna komisija iz 15. člena te uredbe upošteva naslednja merila po padajočem zaporedju njihove pomembnosti:

a)     višina prihrankov,

b)     obseg ponujenih ukrepov,

c)     trajanje koncesijskega razmerja,

č)    garancija po poteku razmerja in

d)     višina investicije.

(5) Druge pogoje in merila ter podrobnejšo vsebino pogojev in meril za izbiro koncesionarja koncedent določi v razpisni dokumentaciji za fazo dialoga in ponudbeno fazo.

15. člen

(strokovna komisija)

(1) Strokovno komisijo za izbiro koncesionarja za izvedbo predmeta koncesije s sklepom imenujeta minister, pristojen za notranje zadeve, in minister, pristojen za infrastrukturo.

(2) Strokovna komisija ima predsednika in najmanj tri člane. Člani strokovne komisije morajo imeti delovne izkušnje najmanj z enega od naslednjih delovnih področij: vodenje evropskih projektov, pravo, ekonomija in gradbeno-tehnična stroka.

(3) Predsednik in člani strokovne komisije morajo imeti najmanj prvo stopnjo izobrazbe v skladu z Zakonom o visokem šolstvu (Uradni list RS, št. 32/12 – uradno prečiščeno besedilo, 40/12 – ZUJF, 57/12 – ZPCP-2D, 109/12, 85/14 in 75/16) in najmanj dve leti delovnih izkušenj z delovnega področja iz prejšnjega odstavka, da lahko zagotovijo strokovno vodenje postopka javnega razpisa.

(4) Strokovna komisija ima lahko tudi zunanje svetovalce, ki članom strokovne komisije nudijo strokovno-tehnično in pravno pomoč pri pripravi in vodenju javnega razpisa. Zunanji svetovalci morajo spoštovati določila drugega odstavka 52. člena Zakona o javno-zasebnem partnerstvu.

16. člen

(postopek izbire)

(1) Javni razpis za izbiro koncesionarja se izvede po postopku konkurenčnega dialoga, ki poteka v treh fazah:

a)     faza preverjanja usposobljenosti,

b)     faza dialoga,

c)     ponudbena faza.

(2) V fazi preverjanja usposobljenosti se preveri usposobljenost prijaviteljev, pri čemer se usposobljenost prizna vsem prijaviteljem, za katere bo ugotovljeno, da izpolnjujejo pogoje iz razpisne dokumentacije za fazo preverjanja usposobljenosti. Po končanem odpiranju prijav jih strokovna komisija pregleda in ugotovi, ali izpolnjujejo pogoje, določene v javnem razpisu za fazo preverjanja usposobljenosti. Po končanem pregledu in presoji prijav strokovna komisija sestavi poročilo, v katerem navede, katere prijave izpolnjujejo razpisne zahteve, in v njem predlaga, katerim prijaviteljem se prizna usposobljenost za sodelovanje v fazi dialoga.

(3) Na podlagi poročila strokovne komisije iz prejšnjega odstavka minister, pristojen za notranje zadeve, in minister, pristojen za infrastrukturo, izdata sklep o priznanju usposobljenosti za sodelovanje v fazi dialoga. Zoper ta sklep ni pritožbe, prijavitelj pa lahko zoper dokončen sklep začne upravni spor.

(4) Med prijavitelji, ki jim je bila pravnomočno priznana usposobljenost za sodelovanje v fazi dialoga (v nadaljnjem besedilu: kandidati) se v fazi dialoga vodi dialog, namenjen ugotovitvi in opredelitvi sredstev ter najprimernejših rešitev za zadovoljitev ciljev in potreb koncedenta. Faza dialoga se lahko izvede v več kot dveh zaporednih fazah. Dialog s kandidati se vodi vse do takrat, dokler se ne najde rešitev, ki ustreza ciljem in potrebam koncedenta. Strokovna komisija pred zaključkom dialoga izdela poročilo, v okviru katerega je navedeno, katera rešitev najbolj ustreza ciljem in potrebam koncedenta.

(5) Na podlagi poročila strokovne komisije iz prejšnjega odstavka minister, pristojen za notranje zadeve, in minister, pristojen za infrastrukturo, izdata sklep o zaključku faze dialoga, ki opredeljuje sprejeto rešitev. Zoper ta sklep ni pritožbe, prijavitelj pa lahko zoper dokončen sklep začne upravni spor.

(6) Na podlagi sprejete rešitve iz zaključenega dialoga in drugih elementov, ki se podrobneje opredelijo v razpisni dokumentaciji za ponudbeno fazo, se kandidate pozove k predložitvi končne ponudbe.

(7) Strokovna komisija po končanem odpiranju končnih ponudb pravočasno prispele končne ponudbe pregleda in oceni ter ugotovi, ali izpolnjujejo razpisne pogoje in zahteve iz razpisne dokumentacije za ponudbeno fazo. Po končanem pregledu in presoji prijav strokovna komisija sestavi poročilo, v katerem navede, katere vloge izpolnjujejo razpisne pogoje in zahteve, ter razvrsti te vloge tako, da je razvidno, katera od vlog najbolj ustreza postavljenim merilom oziroma kakšen je nadaljnji vrstni red glede na ustreznost postavljenim merilom.

(8) Odločitev o izbiri koncesionarja na podlagi poročila strokovne komisije iz prejšnjega odstavka sprejmeta minister, pristojen za notranje zadeve, in minister, pristojen za infrastrukturo.

(9) Strokovna komisija poročila iz drugega, četrtega in sedmega odstavka tega člena posreduje Vladi Republike Slovenije.

17. člen

(koncesijska pogodba)

(1) Koncesijsko pogodbo z izbranim koncesionarjem sklene koncedent.

(2) Sopodpisniki koncesijske pogodbe so uporabniki objektov, navedeni v 6. členu te uredbe.

(3) Koncesijska pogodba mora biti sklenjena v pisni obliki, sicer nima pravnega učinka.

(4) V koncesijski pogodbi koncedent in koncesionar podrobno uredita medsebojna razmerja v zvezi z izvajanjem predmeta koncesije in druge sestavine razmerja, ki niso urejene v tej uredbi. S koncesijsko pogodbo se vzpostavijo ustrezni mehanizmi, s katerimi se zagotovita učinkovito zavarovanje javnega interesa in nadzor nad izvajanjem koncesijske pogodbe.

VII. PRILAGODITEV RAZMERIJ

18. člen

(prilagoditev razmerij)

(1) Če pride do spremenjenih okoliščin, se lahko opravi prilagoditev razmerij med koncedentom in koncesionarjem.

(2) Način in razlogi za morebitno prilagoditev razmerij med koncesionarjem in koncedentom se uredijo v koncesijski pogodbi.

VIII. POROČANJE IN NADZOR

19. člen

(dolžnost poročanja)

(1) Koncesionar mora v skladu z veljavno zakonodajo, predpisi in koncesijsko pogodbo redno voditi vse potrebne evidence ter koncedentu in uporabnikom objektov predložiti poročila in drugo potrebno dokumentacijo v skladu z njihovimi navodili.

(2) Vsebina dolžnosti koncesionarja iz prejšnjega odstavka in način njenega izvajanja se podrobneje uredita v koncesijski pogodbi.

20. člen

(nadzor)

(1) Nadzor nad izvajanjem koncesionirane dejavnosti opravljajo koncedent in uporabniki objektov v skladu z Zakonom o javno-zasebnem partnerstvu in koncesijsko pogodbo.

(2) Način izvajanja nadzora se določi v koncesijski pogodbi.

IX. PRENEHANJE KONCESIJSKEGA RAZMERJA

21. člen

(prenehanje koncesijskega razmerja)

Koncesijsko razmerje preneha:

a)     s prenehanjem koncesijske pogodbe,

b)     z odkupom koncesije,

c)     z odvzemom koncesije ali

č)    s prevzemom koncesije,

na način, v obsegu in pod pogoji, določenimi s koncesijsko pogodbo.

X. KONČNE DOLOČBE

22. člen

(uveljavitev)

Ta uredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Št. 00710-24/2017

Ljubljana, dne 26. oktobra 2017

EVA 2017-2430-0055

Vlada Republike Slovenije

dr. Miroslav Cerar l.r.

Predsednik

Priloga: Območje izvajanja koncesionirane dejavnosti