Neuradno prečiščeno besedilo, ki vsebuje to spremembo:
Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo
predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega
organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače.
Neuradno prečiščeno besedilo Uredbe o davčni
obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja obsega:
-
Uredbo o višini povračil stroškov v zvezi z
delom in drugih dohodkov, ki se ne vštevajo v davčno osnovo (Uradni list RS,
št. 140/06 z dne 29. 12. 2006),
-
Uredbo o spremembah in dopolnitvah Uredbe o
višini povračil stroškov v zvezi z delom in drugih dohodkov, ki se ne vštevajo
v davčno osnovo (Uradni list RS, št. 76/08 z dne 25. 7. 2008),
-
Uredbo o spremembi
Uredbe o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih
dohodkov iz delovnega razmerja (Uradni list RS, št.
63/17 z dne 10. 11. 2017).
UREDBA
o davčni obravnavi povračil stroškov
in drugih dohodkov iz delovnega razmerja
(neuradno prečiščeno besedilo št. 2)
1. člen
(vsebina in področje uporabe uredbe)
(1) Ta uredba določa višine povračil
stroškov v zvezi z delom, povračil stroškov v zvezi s službenim potovanjem in
drugih dohodkov, do katerih se ti v skladu s 3., 4., 7. in 8. točko prvega odstavka in drugim odstavkom 44. člena Zakona o dohodnini (Uradni
list RS, št. 117/06, v nadaljnjem besedilu: ZDoh-2) ne vštevajo v davčno osnovo
dohodka iz delovnega razmerja.
(2) Uredba se smiselno uporablja tudi
za potrebe 45., 57., 106. in 107. člena ZDoh-2, 3. člena Zakona o
posebnem davku na določene prejemke (Uradni list RS, št. 72/93, 22/94, 45/95,
12/96 in 82/97 – odl. US) in 3. člena Zakona o prispevkih za socialno
varnost (Uradni list RS, št. 5/96, 18/96 – ZDavP, 34/96, 3/98, 7/98 – odl. US,
106/99 – ZPIZ-1, 81/00 in 97/01).
2. člen
(prehrana med delom)
(1) Povračilo stroškov za prehrano med
delom se ne všteva v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja, za vsak dan,
ko je delojemalec na delu prisoten štiri ure ali več, do višine 6,12 eura.
(2) Če je delojemalec na delu prisoten
deset ur ali več, se za ta dan, poleg povračila stroškov za prehrano med delom
v skladu s prejšnjim odstavkom, v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja
ne všteva povračilo stroškov za prehrano med delom, do višine 0,76 eura za
vsako dopolnjeno uro prisotnosti na delu po osmih urah prisotnosti na delu.
(3) Pod pogoji in do višin iz prvega
in drugega odstavka tega člena se prizna strošek prehrane med delom
delojemalcu, ki dosega dohodek iz delovnega razmerja iz tujine.
3. člen
(prevoz na delo in z dela)
(1) Povračilo stroškov za prevoz na
delo in z dela se ne všteva v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja, do višine
stroškov javnega prevoza od običajnemu prebivališču najbližjega postajališča do
mesta opravljanja dela, če je mesto opravljanja dela vsaj en kilometer
oddaljeno od delojemalčevega običajnega prebivališča.
(2) Mesto opravljanja dela po tej
uredbi je mesto, kjer se delo opravlja oziroma se začne opravljati. Običajno
prebivališče po tej uredbi je prebivališče delojemalca, ki je najbližje mestu
opravljanja dela. Drugo prebivališče delojemalca je običajno prebivališče po
tej uredbi le, če se delojemalec od tam vsaj štirikrat tedensko vozi na mesto
opravljanja dela.
(3) Javni prevoz po tej uredbi je
prevoz, ki je pod enakimi pogoji dostopen vsem uporabnikom prevoznih storitev
in se izvaja v komercialne namene, razen prevoza, ki se opravlja z osebnim ali
s kombiniranim vozilom. Javno prevozno sredstvo po tej uredbi je prevozno
sredstvo, s katerim se opravlja javni prevoz. Postajališče po tej uredbi je
mesto, kjer je mogoče uporabiti javno prevozno sredstvo in je kot tako določeno
v aktih prevoznika.
(4) Če je najbližje postajališče od
običajnega prebivališča oddaljeno več kot en kilometer, se v davčno osnovo
poleg povračila stroškov iz prvega odstavka ne všteva povračilo stroškov
prevoza do višine 0,18 eura za vsak polni kilometer razdalje med običajnim
prebivališčem in le-temu najbližjim postajališčem.
(5) Če delojemalec iz utemeljenih
razlogov ne more uporabljati javnega prevoza, se v davčno osnovo, ne glede na
tretji in četrti odstavek tega člena, ne všteva povračilo stroškov prevoza do
višine 0,18 eura za vsak polni kilometer razdalje med običajnim prebivališčem
in mestom opravljanja dela.
(6) Za določanje oddaljenosti v skladu
s tem členom se upoštevajo najkrajše običajne cestne povezave.
(7) Če ima delojemalec pravico do
uporabe službenega vozila za privatne namene in mu delodajalec za tako uporabo
službenega vozila zagotovi tudi gorivo, se povračilo stroškov za prevoz na delo
všteva v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja.
(8) Delojemalcu, ki dosega dohodek iz
delovnega razmerja iz tujine, se ne glede na prvi, tretji, četrti in peti
odstavek tega člena prizna strošek prevoza na delo in z dela do višine 0,18
eura za vsak polni kilometer razdalje med običajnim prebivališčem in mestom
opravljanja dela.
4. člen
(dnevnice)
(1) Če traja službeno potovanje v
Republiki Sloveniji (v nadaljnjem besedilu: Slovenija) nad 12 do 24 ur, se v
davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja ne všteva dnevnica do višine 21,39
eura; če traja službeno potovanje v Sloveniji nad 8 do 12 ur, se v davčno
osnovo ne všteva dnevnica do višine 10,68 eura; če traja službeno potovanje v
Sloveniji nad 6 do 8 ur, se v davčno osnovo ne všteva dnevnica do višine 7,45
eura.
(2) Če traja službeno potovanje v
tujini nad 14 do 24 ur, se v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja ne
všteva dnevnica do višine zneska, ki je za posamezno državo oziroma območje
določen v predpisu Vlade Republike Slovenije, ki ureja povračila stroškov za
službena potovanja v tujino (v nadaljnjem besedilu: predpis Vlade); če traja
službeno potovanje v tujini nad 8 do 14 ur, se v davčno osnovo ne všteva
dnevnica do višine 75 odstotkov zneska iz predpisa Vlade; če traja službeno
potovanje v tujini nad 6 do 8 ur, se v davčno osnovo ne všteva dnevnica do
višine 25 odstotkov zneska iz predpisa Vlade.
(3) Če je narava dela takšna, da se v
pretežni meri opravlja izven sedeža delodajalca in se delo opravlja na območju
Slovenije, delojemalec pa se vsakodnevno vrača v kraj kjer prebiva, se v davčno
osnovo dohodka iz delovnega razmerja, ne glede na določbe prvega in drugega odstavka
tega člena, ne všteva povračilo stroškov prehrane med delom, do višine in pod
pogoji, ki so določeni v 2. členu te uredbe.
(4) Ne glede na prvi odstavek tega člena,
je pri prejemkih, namenjenih pokritju stroškov dnevnice, kadar je izplačilo
opravljeno fizični osebi, ki na podlagi imenovanja opravi funkcijo člana
volilnega odbora na podlagi predpisov o volitvah, znesek celodnevne dnevnice
15,00 eura.
5. člen
(prevoz na službenem potovanju)
(1) Povračilo stroškov prevoza na
službenem potovanju se ne všteva v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja
do višine dejanskih stroškov za prevoz z javnimi prevoznimi sredstvi, za
prevoz, ki se izvaja z osebnim avtomobilom ali kombiniranim vozilom v
komercialne namene, ali za najem osebnega avtomobila.
(2) Za povračilo stroškov prevoza na
službenem potovanju se šteje tudi povračilo stroškov za takse (letališke takse,
peronske karte in podobno), povračilo stroškov za gorivo, če se uporablja
službeno vozilo, cestnine in parkirnine ter povračilo stroškov za prevoz in
prenos stvari oziroma prtljage.
(3) V primeru, da delojemalec
uporablja lastno prevozno sredstvo, se povračilo stroškov prevoza na službenem
potovanju ne všteva v davčno osnovo do višine 0,37 eura za vsak prevožen
kilometer.
(4) Povračilo stroškov prevoza na
službenem potovanju se ne všteva v davčno osnovo, če je dokumentirano s potnim
nalogom in z računi. Iz potnega naloga mora biti razvidna odobritev delodajalca
za posamezno vrsto prevoza.
6. člen
(prenočevanje na službenem potovanju)
(1) Povračilo stroškov prenočevanja na
službenem potovanju se ne všteva v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja
do višine dejanskih stroškov za prenočevanje.
(2) Povračilo stroškov prenočevanja na
službenem potovanju se ne všteva v davčno osnovo, če je dokumentirano s potnim
nalogom in z računi.
(3) Če stroški prenočevanja na
službenem potovanju v Sloveniji, ki traja nad 8 do 12 ur, vključujejo tudi
plačilo zajtrka, se znesek dnevnice iz 4. člena te uredbe, do katerega se
ta ne všteva v davčno osnovo, zmanjša za 15 odstotkov; če stroški prenočevanja
na službenem potovanju v Sloveniji, ki traja nad 12 do 24 ur, vključujejo tudi
plačilo zajtrka, se znesek dnevnice iz 4. člena te uredbe, do katerega se
ta ne všteva v davčno osnovo, zmanjša za 10 odstotkov.
(4) Če stroški prenočevanja na
službenem potovanju v tujini, ki traja nad 8 do 14 ur, vključujejo tudi plačilo
zajtrka, se znesek dnevnice iz 4. člena te uredbe, do katerega se ta ne
všteva v davčno osnovo, zmanjša za 15 odstotkov; če stroški prenočevanja na
službenem potovanju v tujini, ki traja nad 14 do 24 ur, vključujejo tudi
plačilo zajtrka, se znesek dnevnice iz 4. člena te uredbe, do katerega se
ta ne všteva v davčno osnovo, zmanjša za 10 odstotkov.
7. člen
(terenski dodatek)
(1) Terenski dodatek oziroma povračilo
stroškov za delo na terenu se ne všteva v davčno osnovo dohodka iz delovnega
razmerja, če je izplačan delojemalcu, ki najmanj dva dni zaporedoma dela in
prenočuje izven kraja svojega običajnega prebivališča in izven kraja sedeža
delodajalca.
(2) Če delodajalec zagotovi prehrano
in prenočevanje, se delojemalcu v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja
ne všteva terenski dodatek iz prvega odstavka tega člena do višine 4,49 eura na
dan.
(3) Če delodajalec ne zagotovi
prehrane in prenočevanja, se delojemalcu v davčno osnovo ne všteva povračilo
stroškov za delo na terenu, do višin in pod pogoji, ki so s to uredbo določeni
za dnevnice in prenočevanje na službenem potovanju.
(4) Ne glede na prejšnje odstavke tega
člena se terenski dodatek do višine 4,49 eura na dan ne všteva v davčno osnovo
dohodka iz delovnega razmerja, če je pod pogoji, določenimi v kolektivni
pogodbi, izplačan delojemalcu, ki najmanj dve izmeni zaporedoma dela izven
kraja svojega običajnega prebivališča in izven kraja sedeža delodajalca.
(5) Če je bilo delojemalcu izplačano
nadomestilo za ločeno življenje, se terenski dodatek oziroma povračilo stroškov
za delo na terenu všteva v davčno osnovo, razen če je bil delojemalec z
delovnega mesta, na katero je bil razporejen ali napoten na delo zaradi
službenih potreb, poslan na teren.
8. člen
(nadomestilo za ločeno življenje)
(1) Nadomestilo za ločeno življenje se
ne všteva v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja delojemalca, ki
opravlja delo izven kraja, kjer živi s svojo družino, ter zato zaradi službenih
potreb v času delovnih obveznosti prebiva ločeno od svoje družine, do višine
334 eurov na mesec.
(2) Družina po tem členu je
življenjska skupnost staršev in otrok, določena s predpisi o zakonski zvezi in
družinskih razmerjih, pri čemer se šteje, da ta skupnost obstaja le do
otrokovega dopolnjenega osemnajstega leta starosti oziroma največ do
dopolnjenega šestindvajsetega leta starosti, če se otrok redno šola. Ne glede
na prejšnji stavek je družina po tem členu tudi življenjska skupnost zakoncev
oziroma zunajzakonskih partnerjev.
9. člen
(jubilejna nagrada)
(1) Jubilejna nagrada se ne všteva v
davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja do višine:
-
460 eurov za 10 let delovne dobe,
-
689 eurov za 20 let delovne dobe,
-
919 eurov za 30 let delovne dobe,
-
919 eurov za 40 let delovne dobe.
(2) Če je bila delojemalcu izplačana
jubilejna nagrada za skupno delovno dobo, se pri istem delodajalcu kasneje
izplačane jubilejne nagrade za skupno delovno dobo pri zadnjem delodajalcu
vštevajo v davčno osnovo. Če je bila delojemalcu izplačana jubilejna nagrada za
skupno delovno dobo pri zadnjem delodajalcu, se pri istem delodajalcu kasneje izplačane
jubilejne nagrade za skupno delovno dobo vštevajo v davčno osnovo.
10. člen
(odpravnina ob upokojitvi)
Odpravnina ob upokojitvi se do višine 4.063
eurov ne všteva v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja.
11. člen
(solidarnostna pomoč)
(1) Solidarnostna pomoč se ne všteva v
davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja:
-
v primeru smrti delojemalca ali njegovega
družinskega člana, do višine 3.443 eurov;
-
v primeru težje invalidnosti ali daljše bolezni
delojemalca ter elementarne nesreče ali požara, ki prizadene delojemalca, do
višine 1.252 eurov.
(2) Za solidarnostno pomoč po prvi
alinei prejšnjega odstavka se šteje tudi povračilo stroškov pogreba v primeru
smrti delojemalca.
12. člen
(plačila vajencem, dijakom in študentom)
(1) Plačila vajencem za obvezno praktično
delo se ne vštevajo v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja, in sicer
glede na letnik šolanja do višine:
-
250 eurov na mesec za 1. letnik,
-
300 eurov na mesec za 2. letnik,
-
400 eurov na mesec za 3. letnik.
(2) Plačila dijakom in študentom za
obvezno praktično delo v skladu s predpisi, ki urejajo vzgojo in izobraževanje,
se ne vštevajo v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja do višine 172
eurov za opravljeno obvezno praktično delo v obdobju enega meseca.
Uredba o višini povračil stroškov v zvezi z
delom in drugih dohodkov, ki se ne vštevajo v davčno osnovo (Uradni list RS,
št. 140/06) vsebuje naslednjo končno določbo:
»13. člen
(uveljavitev)
Ta uredba začne veljati 1. januarja
2007.«.
Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o
višini povračil stroškov v zvezi z delom in drugih dohodkov, ki se ne vštevajo
v davčno osnovo (Uradni list RS, št. 76/08)
vsebuje naslednjo končno določbo:
»8. člen
Ta uredba začne veljati 1. avgusta 2008.«.
Uredba o spremembi Uredbe o davčni obravnavi
povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja (Uradni list RS, št.
63/17)
vsebuje naslednjo končno določbo:
»KONČNA DOLOČBA
2. člen
(začetek
veljavnosti in uporabe)
(1) Ta uredba začne veljati naslednji dan
po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne 3.
decembra 2017.
(2) Do začetka uporabe te uredbe se
uporablja Uredba o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz
delovnega razmerja (Uradni list RS, št. 140/06 in 76/08).«.