Na podlagi drugega odstavka 37. člena in drugega
odstavka 11. člena Zakona o umeščanju prostorskih ureditev državnega pomena v
prostor (Uradni list RS, št. 80/10, 106/10 – popr. in 57/12) v zvezi s 27.
členom Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o umeščanju prostorskih
ureditev državnega pomena v prostor (Uradni list RS, št. 57/12) izdaja
Vlada Republike Slovenije
UREDBO
o državnem prostorskem načrtu za kablovod 110 kV od RTP
110/20 kV Dekani do slovensko-italijanske meje pri mednarodnem mejnem prehodu
Škofije
I. SPLOŠNI DOLOČBI
1. člen
(podlaga državnega prostorskega načrta)
(1) S to uredbo se v skladu z Odlokom o strategiji
prostorskega razvoja Slovenije (Uradni list RS, št. 76/04, 33/07 – ZPNačrt
in 57/12 – ZPNačrt-B) in Uredbo o prostorskem redu Slovenije (Uradni list RS,
št. 122/04, 33/07 – ZPNačrt in 57/12 – ZPNačrt-B) sprejme državni prostorski
načrt za kablovod 110 kV od razdelilne transformatorske postaje (v nadaljnjem
besedilu: RTP) 110/20 Dekani do slovensko-italijanske meje pri mednarodnem mejnem
prehodu (v nadaljnjem besedilu: MMP) Škofije (v nadaljnjem besedilu: državni
prostorski načrt).
(2) Grafični del državnega prostorskega načrta, iz
katerega je razvidno območje tega načrta, je kot priloga sestavni del te
uredbe.
(3) Državni prostorski načrt je decembra 2016 pod
številko projekta 13376 izdelalo podjetje PROJEKT d. d. NOVA GORICA.
2. člen
(vsebina)
(1) Ta uredba določa načrtovane prostorske ureditve,
območje državnega prostorskega načrta, pogoje glede namembnosti posegov v
prostor, njihove lege, velikosti in oblikovanja, pogoje glede križanj ali
prestavitev gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra ter
priključevanja prostorskih ureditev nanje, merila in pogoje za parcelacijo,
pogoje celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva
okolja in naravnih dobrin, upravljanja voda, varovanja zdravja ljudi, obrambe
države ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, etapnost izvedbe
prostorske ureditve, druge pogoje in zahteve za izvajanje državnega prostorskega
načrta, dopustna odstopanja in nadzor.
(2) Sestavine iz prejšnjega odstavka so grafično
prikazane v državnem prostorskem načrtu, ki je skupaj z obveznimi prilogami v
tiskani obliki na vpogled pri ministrstvu, pristojnem za prostor, in službi,
pristojni za urejanje prostora v Mestni občini Koper.
(3) Postopek celovite presoje vplivov na okolje ni bil
izveden, ker s tem državnim prostorskim načrtom niso načrtovani taki posegi v
okolje, za katere je tak postopek v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo okolja,
treba izvesti.
(4) Postopek presoje vplivov na okolje ni bil izveden,
ker s tem državnim prostorskim načrtom niso načrtovani taki posegi v okolje, za
katere je tak postopek v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo okolja, treba
izvesti.
(5) Oznake, navedene v 3. do 9., 30. in 32. členu te
uredbe, so oznake objektov in ureditev iz grafičnega dela državnega
prostorskega načrta.
II. NAČRTOVANE PROSTORSKE UREDITVE
3. člen
(načrtovane prostorske ureditve)
S tem državnim prostorskim načrtom se načrtujejo naslednje
prostorske ureditve:
-
kablovod 110 kV od razdelilne transformatorske postaje 110/20 kV Dekani
do slovensko-italijanske meje pri MMP Škofije (v nadaljnjem besedilu: kablovod
110 kV) s podzemnimi jaški in ozemljitvenim vodnikom;
-
optična kanalizacija za vpihovanje optičnih vlaken;
-
razširitev obstoječega 110 kV stikališča na RTP Dekani, ki zajema
priklop kablovoda 110 kV v RTP 110/20 kV Dekani in objekt 110 kV
GIS-stikališča;
-
ureditev pripadajoče in prilagoditev obstoječe prometne, energetske,
komunalne in telekomunikacijske infrastrukture ter vseh drugih ureditev, ki so
nujno potrebne za gradnjo in nemoteno delovanje načrtovanih ureditev;
-
odstranitev rastja pred gradnjo in izvedba krajinske ureditve po
zgraditvi kablovoda 110 kV.
III. OBMOČJE DRŽAVNEGA PROSTORSKEGA NAČRTA
4. člen
(območje državnega prostorskega načrta)
(1) Območje državnega prostorskega načrta v skladu z
geodetskim načrtom obsega območje kablovoda, delovni pas, območje za razširitev
obstoječega 110 kV stikališča na RTP Dekani in območje začasne rabe na
zemljiščih ali delih zemljišč s parcelnimi številkami v naslednjih katastrskih
občinah:
-
k. o. Dekani (2603): 83, 106, 109, 2783, 2784, 2790, 3058, 105/1, 108/1,
110/1, 2707/5, 2786/1, 2800/2, 2800/4, 2800/5, 2800/6, 2800/7, 2800/8 in 74/2;
-
k. o. Plavje (2589): 1496, 1537, 1538, 1301/8, 1302/3, 1302/5, 1303/13,
1304/9, 1305/5, 1306/4, 1319/10, 1319/20, 1319/21, 1319/35, 1319/36, 1319/8,
1319/9, 1344/17, 1344/23, 1344/24, 317/8, 320/16, 352/22, 352/23, 352/24,
352/26, 352/27, 352/29, 352/33, 352/34, 352/38, 355/3, 355/7, 366/7, 368/9,
374/11, 374/12, 417/2 in 418/9;
-
k. o. Škofije (2595): 699, 1828, 1849, 6297, *74/11, *74/4, 1018/15,
1674/5, 1674/9, 1675/8, 1780/1, 1780/13, 1780/18, 1780/4, 1780/5, 1780/6,
1883/1, 1883/3, 1883/5, 384/25, 384/26, 384/27, 384/29, 384/30, 384/33, 408/12,
410/2, 437/10, 437/9, 438/18, 438/23, 438/24, 438/33, 438/34, 438/35, 438/39,
438/40, 438/41, 438/42, 438/43, 482/13, 482/14, 482/15, 482/16, 483/10, 483/12,
483/13, 484/7, 486/8, 521/6, 521/7, 546/22, 546/27, 546/31, 546/32, 546/33,
546/34, 550/7, 557/10, 557/3, 557/4, 558/14, 571/62, 571/64, 571/65, 6299/1,
6299/2, 673/12, 673/13, 673/18, 673/25, 673/39, 673/41, 673/42, 673/45, 673/48,
673/49, 673/65, 673/66, 673/67, 673/68, 673/69, 673/70, 702/25, 702/29, 702/31,
702/48, 737/138, 737/71 in 737/72.
(2) Območje državnega prostorskega načrta je določeno s
tehničnimi elementi, ki omogočajo prikaz meje tega območja v naravi. Koordinate
tehničnih elementov so razvidne iz grafičnega dela državnega prostorskega
načrta: Prikaz območja načrta z načrtom parcel – listi št. 3.1–3.7.
5. člen
(raba zemljišč)
Na območju državnega prostorskega načrta so glede na zasedbo
ali omejitev rabe zemljišč opredeljene naslednje rabe zemljišč:
-
zemljišča izključne rabe so zemljišča na območju razširitve obstoječega
110 kV stikališča na RTP Dekani za objekte energetske infrastrukture;
-
zemljišča omejene rabe so zemljišča na območju 3 m od osi kablovoda 110
kV obojestransko zunaj območij izključne rabe;
-
zemljišča začasne rabe so zemljišča na območju gradbišč in začasnih
odlagališč materiala zunaj območij izključne in omejene rabe.
IV. POGOJI GLEDE NAMEMBNOSTI POSEGOV V PROSTOR, NJIHOVE LEGE,
VELIKOSTI IN OBLIKOVANJA
6. člen
(potek trase)
Trasa kablovoda 110 kV poteka od RTP Dekani proti severu do
državne ceste R2-409, odsek 313 Rižana–Dekani, kjer se obrne proti zahodu in
poteka do uvoza Dekani 2. Nadaljuje se po zunanjem robu krožišča državne ceste
R2-409, odsek 1635 Rondo Dekani, nato poteka po državni cesti R2-406, odsek
1405 Dekani–Škofije, mimo izvoza za Trst do krožišča, kjer se stikata državni
cesti R2-406, odsek 1405 Dekani–Škofije, in R3-741, odsek 235 Dekani–Škofije.
Približno 90 m poteka trasa ob vozišču, nato pa po vozišču državne ceste
R3-741, odsek 235 Dekani–Škofije, in v Škofijah zavije na občinsko cesto LC
Zgornje Škofije–Porečanka. V nadaljevanju se naveže na državno cesto
R3-741, odsek 1489 Škofije–mejni prehod, in nadaljuje proti mejnemu prehodu,
prečka državno cesto H5, odsek Škofije–Srmin, in poteka proti severu, kjer se
konča na meji z Republiko Italijo.
7. člen
(kablovod in z njim povezane ureditve)
(1) Kablovod 110 kV obsega tri enofazne kable z
izolacijo iz zamreženega polietilena in vodnika s presekom največ 1400 mm2
in ozemljitveni kabel. Ob kablovodu 110 kV se izvede optična kanalizacija za
vpihovanje optičnega vlakna, vključno s podzemnimi jaški. Kablovod 110 kV se
priklopi v RTP 110/20 kV Dekani z vsemi potrebnimi povezavami in predelavami.
(2) Predvidena višina nadkritja med končno urejenim
terenom in temenom cevi znaša najmanj 1,1 m. Predvidena globina dna jarka pri
vkopu kablovoda 110 kV znaša 1,5 m od zgornje kote končnega terena.
(3) Podvrtavanje kablovoda 110 kV z uvlačenjem v
zaščitni cevi je predvideno na odsekih trase kablovoda 110 kV od km 4 + 358 do
km 4 + 403.
(4) Lega kablovoda 110 kV v zemlji se posebej označi, da
je nad kablovodom 110 kV mogoč nadzor. Vidne oznake o visokonapetostnem kablu
se postavijo na površini terena vzdolž celotne trase vsaj vsakih 50 m in
dodatno na vsaki spremembi smeri. Najmanj 50 cm nad vkopanim kablovodom 110 kV
se položi opozorilni trak značilne barve. Približno 15 cm nad cevmi
optične kanalizacije se položijo še predfabricirane armiranobetonske plošče, ki
kablovod 110 kV dodatno varujejo pred tretjimi osebami.
8. člen
(razširitev obstoječega 110 kV stikališča na RTP Dekani)
(1) Na obstoječem platoju RTP Dekani se izvede novo 110
kV prostozračno polje za priklop kablovoda 110 kV z opremo za vodenje in
zaščito ter potrebne predelave na obstoječem stikališču.
(2) Jugozahodno od obstoječega 110 kV stikališča se na
ograjenem platoju s tlorisnimi gabariti približno 52 × 18 m, merjeno
vzdolž najdaljših stranic, zgradi novo GIS-stikališče. Kota ureditve platoja je
najmanj na 26,2 m. n. v. Na platoju se zgradi enonadstropni objekt s tlorisnimi
gabariti največ 30 × 10 m. Konstrukcija objekta je armiranobetonska,
klasične izvedbe. Streha je lahko ravna, enokapna ali dvokapna. Višina objekta
je v primeru ravne strehe največ 12 m, v primeru enokapne ali dvokapne strehe
pa je lahko višina slemena strehe večja. Po končani gradnji se površine znotraj
platoja delno tlakujejo s pranimi ploščami, delno posujejo s prodom in
zatravijo. Povozne površine znotraj platoja se asfaltirajo in zaključijo z
betonskimi robniki. Plato se ogradi z ograjo v višini najmanj 2,2 m. Objekt se
priključi na obstoječo komunalno infrastrukturo na območju RTP Dekani. Dostop
do objekta poteka po obstoječi dostopni poti.
(3) Pri oblikovanju objekta novega GIS-stikališča se
uveljavijo načela kakovostnega in sodobnega arhitekturnega oblikovanja
tovrstnih tehnoloških objektov. Arhitekturno oblikovanje temelji na ustreznem
razmerju vseh delov ali prostornin objekta (podolžen, pravokoten), na
preprostosti in čistosti arhitektonskih oblik in ustreznem oblikovanju streh.
Oblikuje se kakovostna vertikalna in horizontalna členitev pročelja objekta z
ustreznim izborom pročelnih materialov, barv in struktur. Oblikovanje objekta
se uskladi s tipologijo krajine in obstoječim objektom RTP Dekani. Izbira
materialov omogoča čim lažje vzdrževanje pročelja in drugih delov objekta.
Krajinskoarhitekturna ureditev temelji na zakrivanju pogledov na novozgrajeni
objekt.
(4) Razširitev obstoječega 110 kV stikališča na RTP
Dekani je razvidna iz grafičnega dela državnega prostorskega načrta: Ureditvena
situacija – razširitev obstoječega 110 kV stikališča na RTP Dekani – list
št. 2.2.1.
9. člen
(optična kanalizacija)
(1) Vzdolž kablovoda 110 kV je v skupnem jarku
predvidena optična kanalizacija za vpihovanje optičnih vlaken. Optično
kanalizacijo sestavljajo zaščitne PEHD cevi nazivnega premera DN50 za
vpihovanje optičnih vlaken. V sklop optične kanalizacije spadajo tudi podzemni
jaški s cestnim pokrovom s fleksibilno ploščo, odpornim na prehode težke
mehanizacije.
(2) Za potrebe obrambe se na odseku med RTP Dekani in
krožiščem Dekani-Škofije zagotovi dodatna cev optične kanalizacije z nazivnim
premerom DN50. Pred avtocesto A1 Črni Kal–Srmin in v krožišču Dekani-Škofije se
vgradi jašek 1,5 × 1,5 m z globino 1,9 m.
10. člen
(delovni pas)
(1) Za prehod gradbenih strojev, polaganje kablovoda 110
kV v jarek in za odlaganje izkopanega materiala, sega delovni pas ob kablovodu
110 kV, 3 m levo in desno od osi kablovoda 110 kV.
(2) Na območjih, kjer se kablovod 110 kV približa
objektom, prečka varovana območja in infrastrukturne objekte ali poteka
vzporedno z njimi ter na območjih drugih ovir na trasi ali ob njej, je lahko
širina delovnega pasu zaradi prilagajanja dejanskim razmeram tudi večja ali
manjša.
(3) Območje državnega prostorskega načrta, razen območij
parcel nadzemnih objektov na kablovodu 110 kV, se po končani gradnji povrne v
enako stanje in kakovost, kot sta bila pred gradbenim posegom.
(4) Delovni pas je razviden iz grafičnega dela državnega
prostorskega načrta: Ureditvena situacija načrtovanih ureditev s križanji
gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra – listi št.
2.1.1–2.1.7.
11. člen
(dopustni posegi v obstoječe objekte in dopustne dejavnosti)
(1) Poleg ureditev, načrtovanih s tem državnim
prostorskim načrtom, so v območju omejene in začasne rabe, če ne onemogočajo
ureditev po tem državnem prostorskem načrtu in prevoznosti dostopnih poti,
dopustni tudi naslednji posegi:
-
rekonstrukcija obstoječih in gradnja novih linijskih infrastrukturnih
objektov in prometne infrastrukture;
-
urejanje vodotokov in izvajanje ukrepov pred škodljivim delovanjem voda;
-
izvajanje ukrepov za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami;
-
opravljanje kmetijske in gozdarske dejavnosti na obstoječih kmetijskih
in gozdnih zemljiščih ob upoštevanju omejitev iz 22. člena te uredbe v širini 3
m na obe strani kablovoda 110 kV;
-
vzdrževanje, rekonstrukcija in odstranitev obstoječih objektov, pri
čemer se namembnost objektov ne spreminja;
-
postavitve nezahtevnih in enostavnih objektov, če so njihovi podzemni
nosilni elementi (temelji ipd.) najmanj 5 m oddaljeni od osi kablovoda 110 kV.
(2) Na območjih izključne rabe znotraj državnega
prostorskega načrta so, če ne onemogočajo ureditev po tem državnem prostorskem
načrtu, dopustni tudi naslednji posegi:
-
rekonstrukcija obstoječih linijskih infrastrukturnih objektov in gradnja
novih,
-
izvajanje ukrepov za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami.
(3) Kmetijska zemljišča v območju omejene in začasne
rabe so namenjena kmetijski dejavnosti. Poleg dopustnih objektov, gradenj in
drugih del, določenih v tem in 34. členu te uredbe, so na kmetijskih zemljiščih
dopustna kmetijska prostorskoureditvena dela po predpisih, ki urejajo varstvo
kmetijskih zemljišč.
(4) Za vse posege v prostor v varovalnem pasu, ki sega 3
m na obe strani od osi kablovoda 110 kV, je treba pridobiti soglasje
sistemskega operaterja.
V. POGOJI GLEDE KRIŽANJ ALI PRESTAVITEV GOSPODARSKE JAVNE
INFRASTRUKTURE IN GRAJENEGA JAVNEGA DOBRA IN PRIKLJUČEVANJA PROSTORSKIH
UREDITEV NANJE
12. člen
(skupne določbe)
(1) Pred izvedbo vseh posegov je treba določiti lego
vseh komunalnih in energetskih vodov ter omrežja zvez, jih zakoličiti in
ustrezno zaščititi.
(2) Projektiranje in gradnja komunalne, energetske in
telekomunikacijske infrastrukture potekata v skladu s projektnimi pogoji
posameznih upravljavcev.
(3) Detajli križanj, morebitne prestavitve in drugi
posegi, potrebni na infrastrukturnem omrežju, se natančno obdelajo v projektni
dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja ali izvedbo.
(4) Infrastruktura se ne prestavlja v območja kulturne
dediščine, križanja infrastrukture pa se izvedejo tako, da ne prizadenejo
kulturne dediščine.
(5) Prestavitve obstoječe gospodarske javne
infrastrukture zaradi potrebe gradnje kablovoda 110 kV se izvedejo na stroške
investitorja.
(6) Vsa križanja in vzporedni poteki kablovoda 110 kV z
objekti gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra,
prestavitve objektov gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega
dobra in priključki nanjo so razvidni iz grafičnega dela državnega prostorskega
načrta: Ureditvena situacija načrtovanih ureditev s križanji gospodarske javne
infrastrukture in grajenega javnega dobra – listi št. 2.1.1–2.1.7.
13. člen
(državne in lokalne ceste)
(1) Križanje kablovoda 110 kV z avtocesto A1, odsek Črni
Kal–Srmin, in državno cesto H5, odsek Škofije–Srmin, se izvede preko obstoječih
cestnih objektov. Pri križanju se upošteva širitev državne ceste za en vozni
pas, kar je najmanj 7 m obojestransko od meje cestnega sveta.
(2) Križanje kablovoda 110 kV z državno cesto H5, odsek
Škofije–Srmin, pred MMP Škofije se izvede s podvrtavanjem, z vgradnjo v
zaščitno cev, na globini najmanj 1 m, merjeno od temena zaščitne cevi. Pri
križanju se upošteva širitev državne ceste za en vozni pas, kar je najmanj 7 m
obojestransko od meje cestnega sveta.
(3) Kablovod 110 kV posega v državno cesto R2-409, odsek
313 Rižana–Dekani in odsek 1635 Rondo Dekani, državno cesto R2-406, odsek 1405
Dekani–Škofije, ter državno cesto R3-741, odsek 235 Dekani–Škofije in odsek
1489 Škofije–mejni prehod, na dva načina – cesto križa ali poteka v njej
vzdolžno pod voziščem. Če križanja ali vzdolžnega poteka po cesti zaradi
tehničnih pogojev gradnje ni mogoče izvesti s podvrtavanjem, se križanje ali
vzdolžni potek izvede s prekopom. V primeru križanja ceste s prekopom se
kablovod 110 kV vgradi na globini najmanj 1 m, merjeno od temena kabelske
kanalizacije za optični kabel. Po koncu gradnje se vozišče sanira v širini
najmanj 5 m. V primeru gradnje s prekopom vzdolžno pod voziščem se kablovod 110
kV vgradi na globini najmanj 1 m, merjeno od temena kabelske kanalizacije za
optični kabel. Po koncu gradnje se sanira celotno smerno vozišče.
(4) Križanje cest s podvrtavanjem se izvede tako, da se
gradbena jama pravilno razpre, vozišče pa zaščiti pred vdiranjem. Prepreči se
kakršno koli zmanjšanje nosilnosti ali posedanja vozišča.
(5) Pri križanjih državne ceste in poteku kablovoda
110 kV v cestišču so jaški kablovoda postavljeni zunaj kolesnic in
opremljeni s fleksibilno ploščo.
(6) Zaradi gradnje kablovoda 110 kV na območju državnih
cest ne smejo biti ogroženi varnost prometa, stabilnost ceste in objektov in
odvodnjavanje ceste. Upravljavcu državnih cest se omogoči izvajanje rednih
vzdrževalnih del na državni cesti in njenih spremljajočih objektih.
(7) Križanje kablovoda 110 kV z občinsko cesto LC
Zgornje Škofije–Porečanka se izvede s prekopom na globini najmanj 1,5 m,
merjeno od temena kabelske kanalizacije za optični kabel.
14. člen
(vodovodno omrežje)
Vodoravna križanja kablovoda 110 kV in vodovodnega voda se
izvedejo praviloma pod pravim kotom. V višinskem pogledu poteka križanje
izvennivojsko. Kablovod 110 kV se položi najmanj 0,5 m nad ali pod vodovodom.
Na križanjih, pri katerih ni višinskih podatkov o vodovodu, se med gradnjo
izvedeta sondiranje in medsebojna višinska uskladitev.
15. člen
(kanalizacijsko omrežje)
Vodoravna križanja kablovoda 110 kV in kanalizacijskega voda
se izvedejo praviloma pod pravim kotom. V višinskem pogledu poteka križanje
izvennivojsko. Kablovod 110 kV se položi najmanj 0,5 m nad ali pod
kanalizacijo. Pri vzporednem poteku kablovoda 110 kV in kanalizacije je svetli
odmik 1,5 m.
16. člen
(elektroenergetsko omrežje)
(1) Križanja kablovoda 110 kV in omrežja
visokonapetostnih nadzemnih in podzemnih vodov se izvedejo s prekopom pod
elektroenergetskimi vodniki. Izkopi v bližini temeljev obstoječih stojnih mest
daljnovodov se izvedejo tako, da ni ogrožena statična stabilnost stojnega
mesta. Med gradnjo se deli teles, ročice gradbenih strojev in drugi predmeti ne
smejo približati faznim vodnikom daljnovoda na manj kot 3 m.
(2) Križanja kablovoda 110 kV ter omrežja
srednjenapetostnih in nizkonapetostnih nadzemnih in podzemnih vodov se izvedejo
s prekopom pod elektroenergetskimi vodniki. Izkopi v bližini temeljev
obstoječih stojnih mest se izvedejo tako, da ni ogrožena statična stabilnost
stojnega mesta. Pred začetkom gradnje izvajalec naroči zakoličenje
elektroenergetskih vodov.
17. člen
(telekomunikacijsko omrežje)
Vodoravna križanja kablovoda 110 kV in telekomunikacijskega
voda se izvedejo praviloma pod pravim kotom. V višinskem pogledu poteka
križanje izvennivojsko. Kablovod 110 kV se položi najmanj 0,5 m nad ali pod
telekomunikacijskim vodom. Na mestu križanja se telekomunikacijski vod zaščiti
s cevjo.
VI. MERILA IN POGOJI ZA PARCELACIJO
18. člen
(parcelacija)
(1) Parcelacija se izvede v skladu s prikazom iz
grafičnega dela državnega prostorskega načrta: Prikaz območja načrta z načrtom
parcel – listi št. 3.1–3.7, v katerem so s tehničnimi elementi, ki omogočajo
prenos novih mej parcel v naravo, določene tudi lomne točke meje območja
državnega prostorskega načrta.
(2) Parcele, določene s tem državnim prostorskim
načrtom, se lahko po izvedenih posegih delijo v skladu z izvedenim stanjem na
podlagi lastništva ali upravljanja in se po namembnosti sosednjih območij
pripojijo k sosednjim parcelam.
VII. POGOJI CELOSTNEGA OHRANJANJA KULTURNE DEDIŠČINE,
OHRANJANJA NARAVE, VARSTVA OKOLJA IN NARAVNIH DOBRIN, UPRAVLJANJA VODA,
VAROVANJA ZDRAVJA LJUDI, OBRAMBE DRŽAVE TER VARSTVA PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI
NESREČAMI
19. člen
(ohranjanje kulturne dediščine)
(1) Kulturna dediščina se med gradnjo varuje pred
poškodovanjem in uničenjem. Podatki o kulturni dediščini so razvidni iz prikaza
stanja prostora. Investitor zagotovi ukrepe za varstvo kulturne dediščine.
(2) Za poseg v enote kulturne dediščine in njihova
vplivna območja investitor pridobi kulturnovarstveno soglasje. Pri gradnji na
območju arheološkega najdišča ali njegovega vplivnega območja se poseg zmanjša
na najmanjšo površino, ki še dopušča gradnjo. Če se med arheološkimi
raziskavami ali gradbenimi deli odkrijejo arheološke ostaline, se rešitve v
skladu z varstvenim režimom prilagodijo tako, da kulturna dediščina ni
ogrožena.
(3) Na območjih prečkanj enot kulturne dediščine je
delovni pas čim ožji. Za dostop do trase kablovoda se na območjih kulturne
dediščine uporabljajo obstoječe lokalne poti in ceste, ki jih ni dovoljeno
širiti. Gradnja novih dostopnih poti na območjih kulturne dediščine ni
dovoljena. Območja kulturne dediščine se ne uporabljajo za izravnanje presežka
materiala ali za deponije.
(4) Na območju enote nepremične kulturne dediščine
Spodnje Škofije – Arheološko najdišče Križišče (EŠD: 15565) ter na območju in
vplivnem območju enote Spodnje Škofije – Arheološko najdišče Školarice (14299)
na prostoru zunaj obstoječih cestnih teles ni dovoljeno odkopavati ne
zasipavati terena niti kako drugače posegati v zemeljske plasti.
(5) Investitor posega ob vseh zemeljskih delih na
območju arheoloških najdišč Spodnje Škofije – Arheološko najdišče Križišče
(EŠD: 15565) in Spodnje Škofije – Arheološko najdišče Školarice (14299)
zagotovi izvedbo predhodne arheološke raziskave v obliki arheološke raziskave
ob gradnji. Investitor za izvedbo raziskave pridobi kulturnovarstveno soglasje
za raziskavo in odstranitev dediščine, v skladu z zakonom, ki ureja varstvo
kulturne dediščine.
(6) Pri izvedbi načrtovanih ureditev na območju enote
dediščine Spodnje Škofije – Trasa železnice Trst – Poreč od Škofij do Bertokov
(EŠD: 28579) je treba ohraniti varovane vrednote dediščine, kot so umestitev v
prostor, gradivo (gradbeni material) in konstrukcijska zasnova, funkcionalna
zasnova, oblikovanost, oprema, komunikacijska in infrastrukturna navezava na
okolico, pojavnost in vedute ter celovitost dediščine v prostoru.
(7) Po končanih delih se zemljišča na območjih kulturne
dediščine in njihovih vplivnih območjih, ki so bila prizadeta zaradi gradnje,
povrnejo v enako stanje in kakovost, kot sta bila pred gradbenim posegom,
obnovijo se tudi vsi uničeni elementi kulturne krajine.
(8) Investitor zagotovi arheološki nadzor nad gradbenimi
deli ter o začetku del najmanj deset dni prej obvesti pristojno območno enoto
zavoda za varstvo kulturne dediščine.
20. člen
(ohranjanje narave)
(1) Pri poseganju v območja linearnih krajinskih
struktur (grmišča, mejice, posamezna večja drevesa) je delovni pas čim ožji,
trasa se izogiba sestojem starejšega drevja v mejicah in osamelim starejšim
drevesom.
(2) Za preprečitev naselitve ter razvoja tujerodnih
invazivnih rastlin in rastlin z drugačno gensko zasnovo od lokalnih populacij
se izvedeta naslednja ukrepa:
-
zasipava se izključno z materialom, izkopanim na trasi kablovoda 110 kV;
-
košnja se izvaja najmanj dvakrat letno (v prvi polovici junija in prvi
polovici avgusta), površine, ki se zaraščajo s tujerodnimi vrstami (žlezasta
nedotika, japonski dresnik in kanadska zlata rozga), pa se kosijo še pogosteje,
praviloma enkrat na mesec v vegetacijski sezoni.
(3) Podatki o območjih ohranjanja narave so razvidni iz
obvezne priloge k državnemu prostorskemu načrtu: Prikaz stanja prostora.
21. člen
(površinske in podzemne vode)
(1) Prečkanja se izvedejo s prekopom ali podvrtavanjem.
Če je niveleta kanalizirane struge nižje ali na enaki višini kot niveleta
kablovoda, se prečkanje izvede s prekopom, kanalizirana struga pa se zaščiti
pred porušitvijo. Če je niveleta kanalizirane struge višje kot niveleta
načrtovanega kablovoda, se prečkanje izvede s podvrtavanjem. Teme zaščitne cevi
kablovoda je na globini najmanj 1 m pod dnom prepusta. Ustji zaščitne cevi
kablovoda sta od zunanje stene prepusta odmaknjeni najmanj 1 m na vsako stran.
(2) V času gradnje je prepovedano odlaganje izkopanega
materiala v struge kanaliziranih hudourniških strug. Preprečijo se emisije
snovi v hudourniške struge. Prečkanje se izvede tako, da posega v hudourniško
strugo ni. Gradnja na območjih prečkanj kanaliziranih hudourniških strug se ob
napovedanih obsežnih padavinah ne izvaja.
(3) Pri izvajanju gradbenih del, gradnji in vzdrževanju
kablovoda se preprečijo posredni vplivi gradnje na površinske in podzemne vode.
Upoštevajo se vsi omilitveni ukrepi, ki so navedeni v Elaboratu o vplivih na
okolje, ter ukrepi, ki bodo določeni v projektni dokumentaciji za pridobitev
gradbenega dovoljenja in projekta za izvedbo.
(4) Vsa prečkanja kablovoda 110 kV s hudourniškimi
strugami v območju obstoječih cestnih površin so razvidna iz grafičnega dela
državnega prostorskega načrta: Ureditvena situacija načrtovanih ureditev s
križanji gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra – listi
št. 2.1.1–2.1.7.
22. člen
(kmetijska zemljišča)
(1) Na območjih najboljših kmetijskih zemljišč z velikim
pridelovalnim potencialom je delovni pas čim ožji.
(2) Globina in način polaganja kablovoda 110 kV na
območju kmetijskih zemljišč se prilagodita tako, da je po končani gradnji
kmetijska proizvodnja čim manj omejena. Gradnja se izvaja v času, ko ni
najintenzivnejših kmetijskih opravil.
(3) Nad kablovodom 110 kV se določi pas z omejitvijo
kmetijske dejavnosti v širini 3 m na vsako stran od osi kablovoda 110 kV. V tem
pasu ni dovoljeno saditi rastlin s koreninami, globljimi od 0,5 m, obdelovati
zemljišč globlje od 0,5 m, postavljati opor, namenjenih kmetijstvu in
sadjarstvu, katerih temelji segajo globlje kot 0,5 m, niti vkopavati cevovodov
za namakanje in oroševanje v sadjarstvu.
(4) Po zgraditvi kablovoda 110 kV se začasno uporabljena
kmetijska zemljišča povrnejo v enako stanje in kakovost, kot sta bili pred
gradbenim posegom.
(5) Lastnikom se omogoči nemoten dostop do kmetijskih
zemljišč med gradnjo kablovoda 110 kV in po njej.
23. člen
(varstvo tal)
(1) Posegi v tla in odstranjevanje krovnih plasti se
izvajajo tako, da prizadenejo čim manjšo površino tal.
(2) Plasti tal se pri zasipanju vračajo v obratnem
vrstnem redu, kot so bile odkopane. Ob izkopu se zgornja plast humusa deponira
tako, da je po končani gradnji s tem slojem mogoče pokriti površine, prizadete
med gradnjo.
(3) Dovažanje zgornje plasti rodovitne zemlje od drugod
ni dopustno zaradi vnosa tujerodnih rastlin in rastlin z drugačno gensko
zasnovo od lokalnih populacij.
(4) Za čas gradnje se v fazi projekta za pridobitev
gradbenega dovoljenja izdela načrt o ravnanju in uporabi rodovitnega dela
prsti.
24. člen
(varstvo zraka)
Z nalaganjem in razlaganjem tovora ni dovoljeno onesnaževati
cest. Tovor se na vozila naloži tako, da ne onesnažuje okolja, sipki tovor se
prekriva. V sušnem in vetrovnem vremenu se prevozne in gradbene površine
vlažijo. Sipki materiali se skladiščijo proč od stanovanjskih območij ter se v
sušnem in vetrovnem vremenu vlažijo in prekrivajo. Prometne površine na
gradbišču, javne prometne površine in vozila pri vožnji z gradbišča na javne
prometne površine se redno čistijo.
25. člen
(varstvo pred hrupom)
V bližini stanovanjskih objektov se med gradnjo postavijo
začasne protihrupne ograje. Vrsta in način postavitve protihrupne ograje se
določita v fazi projekta za izvedbo. Prevozne poti naj se kar najbolj izogibajo
stanovanjskim stavbam in drugim stavbam z varovanimi prostori.
26. člen
(ravnanje z odpadki)
(1) Investitor mora na celotnem območju gradbišča, ter
na prevoznih in manipulativnih površinah zagotoviti zbiranje in odstranjevanje
odpadne embalaže.
(2) Investitor za predvidene izkope pripravi načrt
uporabe zemljine in oceno kakovosti zemljine.
(3) Po končani gradnji se vsi odpadki, nastali med
gradnjo, odstranijo in odložijo na odlagališčih.
27. člen
(varstvo pred požarom)
Požarna varnost obstoječih objektov se zaradi izvedbe
državnega prostorskega načrta ne sme poslabšati.
VIII. ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE
28. člen
(etapnost izvedbe)
Prostorske ureditve, ki jih določa državni prostorski načrt,
se izvedejo v eni etapi.
IX. DRUGI POGOJI IN ZAHTEVE ZA IZVAJANJE DRŽAVNEGA
PROSTORSKEGA NAČRTA
29. člen
(monitoring)
Monitoring se izvede v skladu z usmeritvami, določenimi v
programu monitoringa, ki ga investitor izdela v naslednji fazi priprave
projektne dokumentacije v skladu z Elaboratom o vplivih na okolje.
30. člen
(organizacija gradbišča)
(1) Organizacija gradbišča je omejena na območje
državnega prostorskega načrta.
(2) Za dostop do gradbišča se uporabijo obstoječe
državne ceste ter obstoječe občinske ceste in poti.
(3) Gradnja na javnih cestah se izvaja z zaporo enega voznega
pasu, zato je treba pridobiti soglasje upravljavca javne ceste, s katerim se
določijo pogoji za opravljanje teh del.
(4) Med gradnjo kablovoda 110 kV se na lokaciji
obstoječe RTP Dekani uredi začasna deponija za skladiščenje kabla, zaščitnih
cevi in manipulacijo z materialom, predvidenim za ponovno uporabo, po končani
gradnji pa se tam vzpostavi prvotno stanje.
(5) Gradnja se izvaja zunaj poletne turistične sezone,
ki traja od 1. junija do 15. septembra.
31. člen
(obveznosti investitorja in izvajalca)
(1) Investitor in izvajalec imata naslednje obveznosti:
-
ustrezna ureditev vseh cest, ki bi morda služile obvozu ali prometu med
gradnjo pred začetkom del, po končani gradnji pa sanacija vseh poškodb;
-
ustrezna zaščita infrastrukturnih objektov, naprav in drugih objektov in
sanacija poškodb;
-
ob morebitni nezgodi zagotovitev takojšnjega ukrepanja ustrezno
usposobljenih delavcev.
(2) Poleg obveznosti, navedenih v prejšnjem odstavku
tega člena, pa ima investitor tudi naslednje obveznosti:
-
pred začetkom del pravočasno obvesti upravljavce gospodarske javne
infrastrukture in grajenega javnega dobra, da se z njimi evidentirajo obstoječi
objekti in naprave ter uskladijo vsi posegi v območje objektov in naprav ter
tudi v njihove varovalne pasove;
-
pravočasno seznani prebivalstvo z začetkom in načinom izvajanja
gradbenih del ter morebitnimi omejitvami prometa in oskrbe s komunalno
infrastrukturo;
-
seznani prebivalstvo ob kablovodu 110 kV s pravili in postopki, ki jih
je treba upoštevati med gradnjo in obratovanjem;
-
ustrezno zaščiti objekte in naprave med gradnjo, po njej pa odpravi
morebitne poškodbe na njih;
-
omogoči nemoteno komunalno, energetsko in telekomunikacijsko oskrbo
objektov;
-
zagotovi ali nadomesti dostope in dovoze do obstoječih objektov in
zemljišč;
-
naredi posnetek ničelnega stanja cest, ki se prekopljejo in med gradnjo
uporabljajo za prevozne poti na gradbišča, poškodbe pa po gradnji odpravi in
ceste povrne v prvotno stanje;
-
pripravi ustrezne razmejitve, preda potrebno dokumentacijo drugim
upravljavcem ter poskrbi za primopredajo gospodarske javne infrastrukture in
grajenega javnega dobra, ki ju v skladu s predpisi, ki urejajo področje javne
infrastrukture, investitor kablovoda 110 kV ne prevzame v upravljanje,
upravljavci pa so ju v upravljanje in vzdrževanje dolžni prevzeti.
X. DOPUSTNA ODSTOPANJA
32. člen
(dopustna odstopanja)
(1) Pri pripravi projekta za pridobitev gradbenega
dovoljenja so dopustna odstopanja od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih
rešitev, določenih s to uredbo, če se pri nadaljnjem podrobnejšem proučevanju
energetskih, geoloških, hidroloških, geomehanskih in drugih razmer pridobijo
tehnične rešitve, ki so primernejše z oblikovalskega, energetsko-tehničnega ali
okoljevarstvenega vidika ter upoštevajo zadnje stanje tehnike in omogočajo racionalnejšo
rabo prostora.
(2) Dopustna so odstopanja pri trasi kablovoda 110 kV in
širini delovnega pasu znotraj območja državnega prostorskega načrta iz 4. člena
te uredbe. Pri vseh navedenih dopustnih odstopanjih se upoštevajo pogoji iz
prvega odstavka tega člena.
(3) Za dopustna odstopanja se lahko štejejo rešitve
znotraj območja državnega prostorskega načrta, ki so posledica ugotovitve
natančnih potekov in lege komunalnih vodov ter ustreznih tehničnih rešitev in
križanja predvidenih komunalnih vodov s traso kablovoda 110 kV, če investitor
pridobiti soglasje investitorja kablovoda 110 kV ali njegovega upravljavca.
(4) Pri izvedbi državnega prostorskega načrta so
dopustna odstopanja glede tlorisnih dimenzij in višine objektov. Tlorisni
gabariti ne smejo biti več kot deset odstotkov večji, lahko pa so manjši.
Odstopanje pri višini objektov zaradi funkcionalne zasnove strehe je +/–30‑odstotno. Dopusten je pomik
objekta novega GIS-stikališča znotraj območja razširitve obstoječega 110 kV
stikališča na RTP Dekani.
(5) Odstopanja od funkcionalnih, oblikovalskih in
tehničnih rešitev iz prejšnjih odstavkov ne smejo spreminjati načrtovanega
videza območja, ne smejo poslabšati bivalnih in delovnih razmer na območju
državnega prostorskega načrta ali na sosednjih območjih ter ne smejo biti v
nasprotju z javnimi koristmi. Z dopustnimi odstopanji morajo soglašati
projektni soglasodajalci, v pristojnosti katerih posegajo.
XI. NADZOR
33. člen
(nadzor)
Nadzor nad izvajanjem te uredbe opravlja inšpektorat,
pristojen za prostor.
XII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
34. člen
(dopustni posegi in dejavnosti do začetka gradnje
prostorskih ureditev)
(1) Do začetka gradnje prostorskih ureditev iz 3. člena
te uredbe so na območju državnega prostorskega načrta iz 4. člena te
uredbe dopustni izvajanje kmetijskih in gozdarskih dejavnosti na obstoječih
kmetijskih in gozdnih zemljiščih, gradnja, rekonstrukcija in vzdrževanje
objektov gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra, izvajanje
ukrepov pred škodljivim delovanjem voda, izvajanje ukrepov za varstvo pred
naravnimi in drugimi nesrečami in vzdrževanje, rekonstrukcija in odstranitev
obstoječih objektov, pri čemer se namembnost objektov ne spreminja, zunanja
ureditev dvorišč in dostopnih poti do obstoječih ali novih stavb zunaj območja
državnega prostorskega načrta ter vse druge dejavnosti, ki jih je mogoče
izvajati v skladu z merili in pogoji te uredbe.
(2) Posegi iz prejšnjega odstavka so dopustni, če se
zaradi njih ne poslabšajo pogoji za izvedbo ureditev, ki so predmet državnega
prostorskega načrta, in če z njimi soglaša sistemski operater.
35. člen
(občinski prostorski akti)
Z dnem uveljavitve te uredbe se za celotno območje iz 4.
člena te uredbe in za vse ureditve na tem območju šteje, da so spremenjeni in
dopolnjeni ti občinski prostorski akti:
-
Dolgoročni plan Občine Koper za obdobje 1986–2000 (Uradne objave, št.
25/86, 10/88, 9/92, 4/93, 7/94, 25/94, 14/95, 11/98),
-
Družbeni (srednjeročni) plan Občine Koper za obdobje 1986–1990 (Uradne
objave, št. 36/86, 11/92, 4/93, 7/94, 25/94, 14/95, 11/98),
-
Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in
srednjeročnega plana Mestne občine Koper (Uradne objave, št. 16/99 in 33/01, in
Uradni list RS, št. 96/04, 97/04 – popravek, 23/05, 66/05, 90/05, 97/05,
112/05, 22/09, 79/09, 65/10, 8/11 in 6/14),
-
Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih v občini Koper (Uradne objave,
št. 19/88, 7/01- obvezna razlaga, 24/01, Uradni list RS, št. 49/05- obvezna
razlaga, 95/06, 124/08- obvezna razlaga, 22/09, 65/10, 29/12 – obvezna razlaga,
50/12 – obvezna razlaga in 47/16),
-
Odlok o zazidalnem načrtu »Mejni prehod Škofije« (Uradne objave, št.
29/91, Uradni list RS, št. 47/06 in 93/07).
36. člen
(začetek veljavnosti)
Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem
listu Republike Slovenije.
Št. 00719-62/2016
Ljubljana, dne 22. decembra 2016
EVA 2016-2550-0062
Vlada Republike Slovenije
dr. Miroslav Cerar l.r.
Predsednik
Priloga: Grafični
del državnega prostorskega načrta